Gregor Kocijančič
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Kultura | Plošča
Ariana Grande se je v zadnjih letih iz otroške zvezdnice in avtorice glasbe za osnovnošolce prelevila v presenetljivo ustvarjalko zrelih pop in R & B-uspešnic, s katerimi ni zgolj suvereno osvajala vrhov lestvic – bila je prva izvajalka v zgodovini Billboardove lestvice, ki je sočasno zasedala prva tri mesta –, temveč je prepričala tudi glasbene kritike, da so jo soglasno okronali za eno vodilnih pevk sodobnega popa. Z novo ploščo Positions ji krona sicer ne pade z glave, a izgubi precej sijaja.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Ameriški dvojec Salem je pred desetimi leti z nenavadno zmesjo temačne elektronike, upočasnjenega southern rapa, hrupnih synthov in gotičarskega lo-fi popa na ameriško alternativno sceno prinesel precej mračne svežine in se uveljavil kot pionir žanra, znanega pod imenom witch house. Ta je sicer kmalu poniknil, a njegov vpliv na sodobni pop je neizmeren. Skrivnostno pa je poniknil tudi Salem, saj se z novo ploščo vrača po desetletnem zatišju. Fires in Heaven daje vtis, da je Salem ostal tam, kjer je začel, ne da bi v svoj ustaljeni zvok dodal karkoli novega. In ker je glasbena industrija v vmesnem času dodobra posvojila mešanico zvokov, ki je bila v času vzpona Salema pretresljivo nekonvencionalna, plošča verjetno ne bo dvignila veliko prahu.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Kultura | Plošča
Zasedba HEALTH, ki je pred dobrim desetletjem navduševala s hrupno, eksperimentalno in izrazito samosvojo različico indie rocka, je z ostrim zavojem proti synthpopu dolga leta čedalje bolj nazadovala. Zdaj se po svoje vrača h koreninam, hkrati pa odpira novo poglavje, saj je oguljeni synthpop osvežila s pestrim naborom distopičnih industrial zvokov. Brez zadržkov lahko trdimo, da HEALTH že vsaj deset let ni zvenel tako dobro, vprašanje pa je, koliko zaslug za napredek gre pripisati dejanskim članom zasedbe, koliko pa gostujočim glasbenikom, ki uzurpirajo veliko večino plošče. Glede na izjemno eklektično izbiro sodelujočih izvajalcev pa je treba HEALTH čestitati že za to, da izdelek dejansko zveni kot razmeroma koherenten album in ne zgolj kot kompilacija.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Kultura | Portret
Kleemar, producent elektronske glasbe, ki v kaosu išče vzorce
Čeprav je prekmurski producent Matej Končan – širši javnosti znan kot Kleemar – šele letos izdal svoj dolgometražni prvenec, je pri nas že dolgo uveljavljen kot eden vodilnih producentov napredno misleče elektronike. Z domiselno, striktno analogno produkcijo, pri kateri je bilo nekoč zaznati močne vzporednice s futuristično IDM-glasbo, ki jo je v tistem času izdajala njegova najljubša založba Warp, je začel navduševati že kmalu po prelomu tisočletja. Ker pa so studijski posnetki njegovih komadov veljali za izjemno redke ptice, se je najpogostejše vprašanje, ki smo mu ga zadnjih petnajst let neumorno postavljali vsi po spisku, glasilo: »Kleemar, kdaj bo plata?« Ko je dopolnil štirideset let, se je končno odločil, da samemu sebi (in tudi vsem nam) za rojstni dan podari težko pričakovani prvenec.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Kultura | Plošča
Elektroničarski trubadur James Blake se oglaša iz samoizolacije, v kateri je izjemno produktiven. Poleg vrhunskih plodov sodelovanja z dvojcem Mount Kimbie in slowthaijem ter ganljive priredbe Franka Oceana je njegovo karantensko ustvarjanje zdaj obrodilo še malo ploščo Before. Blake se je iz prodornega producenta futuristične elektronike preobrazil v baladnega popevkarja in s tem tudi zaslovel, zdaj pa združuje oba svetova in po dolgem času zapoje čez plesne beate, ki tokrat krmarijo med tehnoidnimi ritmi 4 x 4 in dobrim starim 2-stepom, s katerim je avtor navduševal v kratkem, a sladkem obdobju future garagea. Before v kontekstu Blakove diskografije sicer ni presežek, je pa dobrodošel zavoj proti njegovim klubskim koreninam.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Kultura | Plošča
Jay Electronica: Act II: Patents of Nobility
Po dolgoletnem zatišju se je Jay Electronica – nekoč virtuozni novi up rap scene, zdaj legenda le še med poznavalci – končno izmotal iz naftalina. Glasno je opozoril, da je še med nami, to je storil povsem nepričakovano in kar dvakrat. Najprej s ploščo A Written Testimony, studijskim prvencem, ki pa je kljub izjemnosti pustil nekoliko medel vtis. Verjetno zato, ker ni bil izpolnitev dolga zvestim oboževalcem, ki so dobrih deset let pridno čakali na Act II. Sveže posneta plošča je bila nekakšna tolažilna nagrada za njihovo potrpežljivost. Je pa, čeprav jo je z gostujočimi verzi skoraj v celoti uzurpiral Jay Z, vsaj delno zadovoljila pričakovanja mitoloških razsežnosti, ki spremljajo (in bremenijo) diskografske izdelke Jaya Electronice.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Družba
Če bodo fikusi, monstere in taščini jeziki, s katerimi ste okrasili dnevno sobo, zaradi zanemarjanja ali pretirane nege začeli kazati prve znake umiranja, se lahko za napotke o pravilni oskrbi sobnih rastlin obrnete na splet. Po nekaj seansah guglanja vam bodo pametni algoritmi, ki sledijo vsaki vaši spletni pustolovščini, začeli ponujati različne izdelke, povezane s sodobno manijo zbiranja lončnic. Med podrsavanjem po zaslonu pametnega telefona se bo na primer pojavil oglas za majico, ki jo krasi napis »Proud plant mom«, torej »Ponosna mama rastlin«; le nekaj klikov stran boste od tega, da bodo celo naključni mimoidoči vedeli, da v duhu milenijskega načina življenja namesto otrok rajši vzgajate lončnice. Morda pa bo objave na vašem najljubšem spletnem družabnem omrežju popestril tarčni oglas kakega plantfluencerja, torej spletnega »vplivneža«, ki nekajdesettisočglavo občinstvo, med katerim je vse polno navdušencev nad sobno botaniko, dan za dnem razveseljuje z deljenjem nasvetov o zalivanju, obrezovanju in presajanju sobnih rastlin.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Kot se za najglasnejšega kanadskega predstavnika noise rocka spodobi, METZ tudi pri četrti plošči poslušalcu le redko pusti zajeti sapo. Ponovno navduši z gostim zvočnim zidom hrumečih kitar, skozi katerega prebija neutrudni bobnar, ki po glasbilu tokrat udriha, kot bi se mu s čim močno zamerilo. Nekje globoko pod debelo fasado hrupa je zaznati bendovo spogledovanje s postpunkom, punk rockom in shoegazom, a le če smo izjemno pozorni, saj vsakršen namig na milejše kitarske žanre suvereno preglasi intenzivna nasičenost distorzije. Najočitnejša posebnost, po kateri se zasedba še naprej ločuje od nojzerskih somišljenikov, je spevnost vokala, ki tokrat še bolj kot kadarkoli spominja na posthardcore bende z začetka devetdesetih let.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
21 Savage & Metro Boomin: Savage Mode II
Atlantski raper 21 Savage ponovno združuje moči s producentskim pajdašem, ki ustvarja pod imenom Metro Boomin. Uradno nadaljevanje enega od najbolj cenjenih trap mikstejpov tega desetletja je v vseh razsežnostih tudi njegova nadgradnja: teatralno temačna produkcija in flegmatična dostava hladnih gangsterskih verzov sta v učinkovitem sožitju, ki v izrazito avtentični maniri zaobjame duha temnih strani atlantskih ulic. Boominova melodika ustvarja vtis filmske glasbe iz kakšne vintidž grozljivke, k cinematičnemu razpoloženju pa tokrat pripomore tudi nepričakovan gost, oskarjevec Morgan Freeman. Ta v dramatičnih monologih recitira slovarske definicije raznih gangsterskih izrazov, kar deluje rahlo komično in ploščo razbremeni pretirane resnobnosti.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Kultura | Portret
Tschimy, producent in kantavtor ki zveni nostalgično in hkrati izjemno sodobno
»Tschimy ga benga,« se glasi eden izmed komentarjev pod Tschimyjevim singlom Hera, s katerim je napovedal svoj nedavno izdani prvenec Human OS. Besedna igra, ki se nanaša na njegovo eksotično ime – Tschimy Obenga – zadene žebljico na glavico: Tschimy ga resnično benga, a to počenja v precej neklasičnem pomenu besede. Benga ga pretanjeno, v izrazito ležerni maniri: s subtilno jazzovskimi, a razkošnimi aranžmaji, s toplino sladkobnih napevov in iskrenih romantičnih besedil – v najbolj učbeniški definiciji besede ga bengajo surovi hiphoperski beati, s katerimi podloži svoje iskrive balade. Predvsem pa ga benga njegov izjemni vokal: kot je za Mladino zapisal Jaša Bužinel, je »njegov božajoči žametni glas eden prepoznavnejših domačih vokalov zadnjih let«.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Ameriški alt-metalski veterani, ki letos praznujejo že dvajseto obletnico izida plošče White Pony – svojega komercialnega preboja –, so suvereno prestali preizkus časa. Ne zgolj, da se je njihova diskografija postarala kot dobro vino; z enajsto ploščo dokazujejo, da še vedno premorejo ravno toliko ustvarjalnega elana kot pri prvih korakih. Album Ohms odlikujejo udarni rafali bobnov in težkokategorni sludgerski rifi, ki so zaznamovali bendova najboljša dela, najopaznejši element pa je jasno dramatična melanholičnost pevca China Morena, ki ponovno navduši z neverjetnim razponom glasu.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Svojevrsten fenomen sodobne glasbene produkcije, ki zgovorno priča o duhu časa, je priljubljenost muzike, ki jo ustvarjajo tako imenovani youtubarji. Gre za spletne nastopače, ki milijonsko občinstvo kratkočasijo predvsem z govoričenjem in duhovičenjem pred spletnimi kamerami, nekateri pa enormne baze spletnih sledilcev izkoristijo tudi za to, da jim poleg vsakodnevnih videovsebin prodajajo še svojo avtorsko glasbo, ki je večinoma, milo rečeno, generična, pogosto pa tudi skoraj neposlušljiva. Najopaznejša izjema med takšnimi izvajalci je George Miller oziroma Joji, pevec in producent japonsko-avstralskih korenin, ki se je v nekaj letih iz spletnega komika prelevil v avtorja prefinjenih pop skladb, pri katerih lahko brez težav odmislimo njegovo youtubarsko zgodovino in jih obravnavamo kot dela polnopravnega glasbenika.
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Britanski producent AG Cook, ki deluje tudi kot šef ekscentrične založbe PC Music, je v samoizolaciji milo rečeno hiperproduktiven. Prejšnji mesec je izdal svoj prvi album, ki na sedmih ploščkih ponuja kar 49 skladb, te dni pa je izšla plošča, ki jo je sam označil za svoj drugi prvenec. Ker je ta izdelek veliko bolj strnjen od predhodnika – na njem je zgolj deset skladb –, bi bilo pričakovati, da bo tudi bolj koherenten, a je prav tako eklektičen, zato je v njem težko prepoznati rdečo nit. Plošča najbolj prepriča, ko AG Cook predstavlja svojevrstno vizijo klubske glasbe jutrišnjega dne, v kateri se izživlja z dih jemajočimi producentskimi veščinami, ko pa zaplava v ironično osladnost baladnega popa, se spotika ob lastne težnje po duhovičenju.
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Kultura | Portret
Čao Portorož, bend, ki svežino išče v naivnosti
Ustanovni člani benda, ki je sčasoma postal Čao Portorož, kot ga poznamo danes, so dobri prijatelji že od petega razreda osnovne šole. Gregor Andolšek, Anže Petrič in Aljoša Cetinski so se med seboj uigrali že v daljnih devetdesetih, ko so v srednješolskih letih pod imenom Fikus preigravali grunge, dobrih petnajst let pozneje pa jih je ponovno zasrbelo, da bi poprijeli za kitare. Andolšek se spominja: »Ko smo prišli v trideseta leta, je med našimi vrstniki to, da imaš bend, postajalo že nekoliko retro, pravzaprav skoraj passé. Nas tri pa je še vedno združevala močna potreba po igranju.« Med popivanjem v zdaj že ugasli kavarni Bikofe, nekdanjem središču hipsterske Ljubljane, je to potrebo z njimi delil tudi Ivian Kan Mujezinović. »V tistem času je ob srečevanju s frendi iz mladosti pogosto prihajalo do obujanja spominov na zlata leta, ko si igral s tem in onim bendom ali si bil na tem in tistem koncertu. A zakaj bi ostalo zgolj pri idealiziranju preteklosti?« se vpraša Andolšek. In si suvereno odgovori: »Jebeš nostalgijo, gremo špilat!«
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Kultura | Plošča
The Flaming Lips: American Head
Na začetku sedemdesetih let se je Tom Petty s svojim prvim bendom za kratek čas ustavil v Oklahomi. Tam je takrat odraščal Wayne Coyne, idejni vodja zasedbe The Flaming Lips. Coyne na svoji 16. konceptualni plošči pripoveduje fiktivno zgodbo, v kateri njegova pot prekriža Pettyjevo: skupaj se odpravita na dogodivščino z motoristično tolpo, ki preprodaja LSD. Lahko bi trdili, da gre za precej nenavadno zasnovo plošče, a ta se pravzaprav ne more kosati z bizarnostjo konceptov prejšnjih albumov. Bend se je že dolga leta spotikal ob lastne težnje po eksperimentiranju, tokrat pa se vrne h koreninam in suvereno prepriča s klasično mešanico psihedelije in baladnosti, kakršna ga je odlikovala v njegovih najboljših letih.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Kultura | Plošča
Dua Lipa & The Blessed Madonna: Club Future Nostalgia
Kakšen je v času, ko je večina plesišč po svetu »do nadaljnjega« zaprta, namen uradne zbirke klubskih remiksov pop plošče? Težko se je znebiti občutka, da gre predvsem za tržno sredstvo, ki bo Dui Lipi pomagalo poloviti nekaj dodatnih prihodkov, za katere jo je prikrajšalo umanjkanje velikih turnej. Brez tega konteksta se zdi plošča povsem odveč. Kljub nekaterim izjemnim producentom s seznama sodelujočih remiksarjev, ki ga je kurirala The Black Madonna – oziroma The Blessed Madonna, kot se je pred nedavnim preimenovala iz vzgibov politične korektnosti –, remiksi zaradi komercialne naravnanosti še zdaleč ne bodo prepričali elektronskih sladokuscev, hkrati pa se jih trmasto otepajo tudi pevkini zvesti oboževalci.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Kultura | Plošča
Razvpiti raper 6ix9ine je izid prvenca spremljal kar izza rešetk, za katerimi je pristal zaradi obtožb o nezakoniti posesti orožja in zaradi vpletenosti v strelske obračune. Dolgoletne zaporne kazni se je rešil tako, da se je iz ultimativnega dvornega norčka rap scene začasno preobrazil v zloglasnega ovaduha in po slabih dveh letih iz ječe odkorakal na prostost. Že prej je imel več hejterjev kot oboževalcev, pričanje proti članom tolpe Nine Trey Gangsta Bloods – s katerimi naj bi se bil družil le zaradi večje ulične kredibilnosti – pa je še dodatno okrepilo njegov status najbolj osovraženega izvajalca hip hopa. Mnogi so predvidevali, da ponovni zagon njegove glasbene kariere ne bo mogoč, a pri tem so očitno precenjevali moralni kompas nekritičnega občinstva. Drugi singel, ki ga je izdal na prostosti, je dosegel rekord in v enem dnevu preštel več ogledov na YouTubu kot katerikoli raperski videospot doslej.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Kultura | Plošča
Producentski dvojec bratov Lawrence se je po petletnem zatišju vrnil najprej z malo ploščo evforičnih house bangerjev, zdaj pa je postregel še s tretjim dolgometražnim albumom, na katerem svoje studijske veščine ponovno spaja z vojsko gostujočih vokalistov. Izbira teh se je pri prejšnjih izdajah zdela čedalje bolj preračunljiva in je dvojcu zagotovila častna mesta na vrhovih lestvic, zdaj pa moči združuje tudi s številnimi izvajalci, ki še niso prodrli v mainstream. S tem ponudi odgovore na vprašanja, ki si jih verjetno nihče ni nikoli postavil: kako bi raperji, kot sta Mick Jenkins in slowthai, zveneli v kontekstu naspidiranega housa ali kako se bo Syd iz zasedbe The Internet odrezala s future garage podlago. Ne le vprašanja, tudi odgovori se zdijo precej odvečni.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Kultura | Plošča
The Lemon Twigs: Songs for the General Public
Elton John je v nedavnem intervjuju za BBC ostro kritiziral sodobno popularno glasbo in dejal, da uspešnice, ki te dni zasedajo vrhove lestvic, večidel pravzaprav sploh niso »prava glasba«. Med prefinjeno sodobno produkcijo, ki dosega njegove standarde, je poleg avtorjev, kot sta Father John Misty in Conan Gray, omenil tudi ameriško zasedbo The Lemon Twigs, psych-pop dvojec bratov D’Addario. Ob poslušanju njune tretje plošče dojamemo, kako zelo egocentristične so pravzaprav glasbenikove sporne besede: njun značilni retro šik se ne spogleduje zgolj z glam rockom sedemdesetih let, temveč se v marsikaterem pogledu očitno klanja prav delu Eltona Johna. The Lemon Twigs predvsem reciklira klasično vintidž rock zapuščino, kar opravi v tehnično natančni, a skoraj nadležno baročni maniri.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Kultura | Portret
Odkar Sara Bezovšek (rojena leta 1993, doma iz Gornjega Grada) pomni, njeno življenje zaznamujejo občasne obsesije z bolj ali manj obskurnimi temami, ki so navadno tako zahtevne, da mejijo že na morbidno. »Ena mojih prvih seminarskih nalog je obravnavala duhove in lahko bi rekla, da sem ostala nekje tam,« pravi. Njeno vneto brskanje po temnih kotičkih interneta včasih spominja na mazohizem: pred dvema letoma je na primer za umetniški video, ki je bil predstavljen v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani, obsesivno zbirala nazorne posnetke brutalnega nasilja, krvavih nesreč, obglavljenj, obešanj in podobnih grozodejstev. Čeprav jih je v videu za kontrast sopostavila s posnetki mladih mačk, njihova prikupnost ni pregnala travme, ki se je v njej začela razvijati že med nabiranjem gradiva. »Če bi takrat obupala, bi bilo vse delo zaman, a ko sem video zmontirala, je za mano prišla post-travmatska stresna motnja,« se spominja. A to je ni ustavilo pred nadaljnjim raziskovanjem temačnih spletnih fenomenov, ki jo fascinirajo, njihov travmatični potencial pa skrbno preganja s protiutežjo lahkotnosti: dnevnim »upodabljanjem smešnih for in luškanih živali«.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Kultura
Tradicijo vizualnega albuma, katere začetniki so bili v šestdesetih letih britanski očaki rock’n’rolla, člani skupine The Beatles, z znamenito klasiko A Hard Day’s Night, s polno paro nadaljuje sedanja kraljica popa, Beyoncé Knowles Carter. Te dni je postregla že s tretjim glasbenim celovečercem, visokoproračunsko vizualno poslastico Black is King, ki jo je sponzoriral medijski imperij Disney.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Družba
Ena od stvari, ki jih v (post)koronskem času najbolj pogrešajo oboji, izvajalci in občinstvo, so nedvomno (množično obiskani) koncerti. Na vrhuncu pandemije, med strogo karanteno, so bili glavno nadomestilo koncertne izkušnje spletni pretoki živih nastopov, a ti so splet hitro preplavili do stopnje nadležnosti, poleg tega je velik del občinstva že tako ali tako sit nenehnega strmenja v računalniške zaslone.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Aminé, mladi raper iz Portlanda, z vsako izdajo zveni čedalje bolj pragmatično, sočasno pa vedno bolj prepričljivo. Na plošči Limbo se je potopil v do množic prijazen zvok rapa in prav najbolj spevni in spolirani komadi na albumu so tisti, po katerih se Aminé najbolj odlikuje. Nikakor ne bi mogli reči, da gre na Limbu za pretirano svež, kaj šele edinstven zvok, saj se avtor precej očitno sklicuje na vzornike, a pri tem nikoli ni anahronističen ali neizviren: poklanja se denimo zgodnjim delom Kanyeja Westa, MTV-jevskemu »bling-era« hiphopu s preloma tisočletja in rap klasikam devetdesetih let, najočitneje pa se sklicuje na diskografske vrhunce kanadskega superzvezdnika Draka in njegovo značilno špuro pravzaprav zvozi bolje, kot bi jo Drake sam.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Po sila uspešni plošči How to Be a Human Being, izdani leta 2018, je bila prihodnost oxfordske zasedbe Glass Animals svetla: potem ko je spletne pretoke svojih uspešnic že štela v milijardah, je začela kovati še velikopotezne načrte za dvoletno svetovno turnejo, ki naj bi jo izpeljala skupaj z Beckom. Nato pa je bobnarja Joeja Seawarda med kolesarjenjem zbil tovornjak. Zaradi hudih možganskih poškodb se je moral ponovno naučiti govoriti in hoditi; ko je osvojil osnovne motorične spretnosti, je spet sedel tudi za bobne. Zdaj se skupina Glass Animals vrača z novo ploščo, ki zveni precej drugače od prejšnjih dveh. Idejni vodja Dave Bayley je zatišje izkoristil za radikalno slogovno preobrazbo, ki jo zaznamuje predvsem prizadevanje za vključitev v aktualne tokove v popu, vendar deluje prisiljeno in preračunljivo.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
The Microphones: Microphones in 2020
Philu Elverumu, enemu od največjih in diskografsko najplodnejših kantavtorjev, ki ga poznamo predvsem pod imenom Mount Eerie, še zdaleč ne zmanjkuje navdiha, še posebej zato, ker črpa predvsem iz lastnega trpljenja. Tragična poglavja njegovega življenja, denimo soprogina bolezen in smrt, so obrodila nekatere od najbolj pristno bridkih, a niti malo patetičnih pesnitev, ki jih Elverum artikulira v obliki banaliziranih, vendar intimnih in čutnih pripovedi o žalovanju. Z novo ploščo, ki je pravzaprav petinštiridesetminutna skladba, edinstvena lo-fi folk epopeja, se vrača k psevdonimu, s katerim se ni podpisal že sedemnajst let. Kljub spremembi imena pa The Microphones ne pomeni radikalnega slogovnega zasuka, kar je pravzaprav več kot dobrodošlo.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Kultura | Plošča
Dominic Fike: What Could Possibly Go Wrong
Predstavljen nam je bil kot wunderkind, kot mladi up alternativnega R & B-ja in indie popa. Požegnali so ga Brockhampton, Billie Eilish in celo Barack Obama. Svoj prvi singel je prodal v platinasti nakladi, prva mala plošča, ki jo je posnel med hišnim priporom, pa je sprožila vojno med založbami velikankami, ki so se borile, da bi ga dobile v svoje varstvo. Medijski hajp je ustvaril pričakovanja, ki jih Dominic Fike s prvencem še zdaleč ni dosegel. Avtor se v naslovu plošče sprašuje, kaj vse bi lahko šlo narobe, z albumom pa dokazuje, da gre lahko narobe marsikaj. Zbirka medlih, neosredotočenih skladb zveni nedodelano in že slišano, zapomnili pa si jo bomo predvsem po boleči plehkosti besedil, ki nemalokrat poosebljajo pojem cringe.
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Kultura | Plošča
Logic, pretenciozno samooklicani Frank Sinatra rapa, se s ploščo No Pressure poslavlja od scene. Promovira jo kot svoj zadnji album, upokojil pa se je, da se bo z vso vnemo posvetil očetovstvu. Logic je v desetletni karieri sicer tonil v zmeraj bolj komercialen zvok, v besedilih pa v zmeraj bolj nadležno moraliziranje in plehko filozofiranje. Strmi padec je dosegel najglobljo točko z lansko ploščo Supermarket, na kateri se je neuspešno preizkusil kot poprocker. No Pressure precej popravi grenek okus, ki so ga pustili ti spodrsljaji. Je vrnitev k njegovim koreninam, kar pomeni predvsem očitno – pogosto preočitno – sklicevanje na »zlato dobo« hiphopa devetdesetih let, plošča pa prepriča predvsem zaradi vrhunske produkcije, ki jo je podpisal izjemni No I. D.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Družba
Kibernetski napad brez primere
Če nam sumljivo kupčijo, s katero naj bi se vrednost naložbe v bitcoine v nekaj urah podvojila, ponuja kakšen nepismen »nigerijski princ«, prevari verjetno ne bomo nasedli. Če pa nam »neverjetno priložnost, ki je ne smete zamuditi«, ponujajo uradni profili, ki jih imajo na Twitterju velikani, kot so Barack Obama, Elon Musk, Kanye West in Bill Gates, se zdi ponudba nekoliko verodostojnejša. Na to so stavili tudi hekerji, ki so prejšnjo sredo izpeljali enega najpomembnejših in največjih kibernetskih napadov doslej.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Ic3peak je ruski dvojec, katerega člana nacionalna varnostna služba FSB, nekdanji KGB, zaradi političnih besedil – ki pogosto izražajo nasprotovanje Putinovemu režimu – obravnava kot skrajneža in ju vztrajno cenzurira. Vladno zatiranje Ic3peaku zagotavlja ogromno pozornost mednarodne medijske krajine, ki je s samo glasbo verjetno ne bi pritegnil. A vseeno, njegove glasbe ne gre podcenjevati, to dokaže tudi s ploščo До Свидания. Ta je udarna mešanica težkokategornih, nekoliko industrial trap beatov, witchhouse estetike in distopičnih synthov. Pevka Anastasija Kreslina prepriča predvsem, ko šepetaje ali kriče repa, ko pa poje s piskajočim falzetom, pogosto zveni pretirano melodramatično, na trenutke tudi nekoliko patetično.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Nicolás Jaar, ameriški glasbenik čilenskih korenin, se letos lahko pohvali z izjemnim diskografskim izkupičkom. Začel je s ploščo 2017–2019, zbirko do plesišč prijaznega gradiva, ki ga producira pod psevdonimom Against All Logic, nadaljeval s ploščo presenečenja Cenzias, spokojnim albumom eksperimentalne ambientale in elektronsko-kantavtorskih skladb, ki ohlapno spominjajo na njegov izjemni prvenec Space is Only Noise, s katerim se je pred devetimi leti odločno umestil na glasbeni zemljevid sveta. Zdaj, zgolj dober mesec pozneje, je postregel še s ploščo Telas, enourno zbirko štirih avantgardnih skladb, ki suvereno dokazujejo njegovo izjemno spretnost za skladanje teatralne glasbe.
