Gregor Kocijančič
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Kultura | Plošča
Idles: Joy as an Act of resistance
Skupina Idles, morda največji up sodobnega britanskega punka, je z lanskim prvencem Brutalism spodbudila izjemno visoka pričakovanja pred izidom naslednje plošče. Preizkus druge plošče je zdaj opravila z odliko in pričakovanja celo suvereno presegla. Družbenokritična udarnost njene glasbe je tako učinkovita, da meče slabo luč na politični položaj na Britanskem otočju, saj se skupina Idles s hrupno ognjevitostjo resnično utemeljeno in upravičeno upira skrb zbujajočim družbenim razmeram – moč njene sporočilnosti pa je tolikšna, kot bi nastala v zlatih letih punka. Pohvalno je tudi, da kritičnost deluje izrazito prizemljeno in iskreno.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Kultura | Plošča
Yves Tumor: Safe in The Hands of Love
Yves Tumor občinstva ne bega zgolj z nenavadno glasbo, ki zveni, kot bi bila ustvarjena v neki vzporedni dimenziji, temveč tudi z enigmatičnostjo svoje umetniške persone. Glasbene publikacije niso usklajene niti glede tega, kakšno je njegovo pravo ime, niti glede tega, kje točno živi in ustvarja. Znano pa je, da izvorno prihaja z juga ZDA, kjer je bil obkrožen s pretežno belsko družbo, prežeto z zadrtimi, konservativnimi in rasističnimi nazori. Pred takšno nestrpnostjo je kot najstnik pobegnil v svojo sobo in se tam uril v igranju na različne instrumente ter produciral eksperimentalne elektronske skladbe. Njegova zgodnja dela odražajo frustracije odraščanja v takšnem okolju, a zaprepadenost in tesnoba Tumorjevo glasbo spremljata še danes.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Kultura | Plošča
Eminem, nekoč eden najbolj opevanih in najuspešnejših raperjev, že dolgo ni pretirano relevanten. Pri globokem padcu si je žebelj v krsto dokončno zabil z lanskim porazom Revival, kombinacijo neprepričljivih podlag, pretencioznih besedil in plehke kritike Donalda Trumpa. Ploščo so uničili kritiki, raperski tekmeci in občinstvo. Z albumom Kamikaze, nenapovedano »ploščo presenečenja«, želi popraviti vtis, a mu pri tem, milo rečeno, spodleti. Izhaja predvsem iz infantilne užaljenosti, ki v besedilih porodi razdražene in nezrele odzive: vračanje udarcev na plošči je banalno in neartikulirano. Ko se ne jezi na raperje, ponovno izraža ogorčenost nad ameriškim predsednikom, a pri tem se spet vztrajno spotika ob klišeje.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Kultura | Plošča
Izvrsten prvenec newyorške zasedbe Interpol, ki je v polju sodobnega indie rocka obudil postpunk osemdesetih let, je izšel pred več kot 15 leti. Bend, ki je sprva uspešno nadgrajeval zapuščino kultne zasedbe Joy Division, pa že dobro desetletje nazaduje: po treh povprečnih ploščah, polnih nezapomnljivih rifov, od šeste Marauder nismo pričakovali veliko. A zasedba tokrat z nekaj skladbami, ki zvenijo kot B-strani z začetka delovanja, vsaj deloma popravi vtis. Tej impresiji sicer kljubujeta presenetljivo zamazana produkcija in razvodenelost večine skladb, v katerih frontman Paul Banks zveni nekoliko utrujeno. Prav tako pa plošča trpi zaradi pomanjkanja čvrstih basovskih linij, nekoč hrbtenice Interpolove postpankovske udarnosti.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Kultura | Plošča
Devonte Hynes, Newyorčan, rojen v Londonu, je multiinstrumentalist, skladatelj, producent, pevec, režiser, pisec, aktivist in modna ikona, ki kar kipi od zamisli. Ustvarjalno življenje masterminda, ki stoji za projektom Blood Orange, je tako plodno, da ima ob izidu tokratne plošče Negro Swan v žepu še eno, ki čaka, da bo ugledala luč sveta. Je torej izjemno produktiven, vešč pa je tudi sodelovanja z najrazličnejšimi glasbeniki, ki soustvarjajo njegove studijske izdelke. Pravzaprav gre za obsežen, stalno spreminjajoč se kolektiv, Hynes pa nima nikakršnih težav s tem, da glasbene pajdaše v aranžmajih postavi v ospredje. Glasbeno pot je pred dobrim desetletjem sicer začel z nu-rave triom Test Icicles, pod psevdonimom Lightspeed Champion je nadaljeval kot kantavtor indie folk jeremijad, najbolj dovršen, izstopajoč in prepoznaven zvok pa je pod psevdonimom Blood Orange predstavil v nadrealističnem R & B-ju in retro-nostalgičnih dream-pop baladah.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Tirzah je londonska vokalistka, ki je svoje ime na zemljevid sodobne glasbe postavila kot sodelavka Mice Levi, bolj znane kot Micachu. Levijeva je s produkcijskimi veščinami močno zaznamovala tudi pevkin dolgometražni prvenec Devotion, ki v alternativni pop vnaša eklektično svežino: plošča je hkrati abstraktna in spevna, minimalistična in pestra, spokojna in psihedelična. Kljub temu da zaradi številnih vzporednic s sodobnim R&B-jem zveni precej dostopno, deluje nenavadno, saj vključuje nepravilnosti, ki so najočitnejše pri vokalu. Njen glas je nekoliko hladen in občasno zamolkel, a ob poslušanju pričara intimno toplino, k čemur pripomorejo tudi odkritosrčna besedila. Pri nastajanju albuma so sodelovali izključno pevkini dobri prijatelji in verjetno se ravno v tem skriva razlog, zakaj ves izdelek izžareva očarljivo iskrenost.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Alleged Witches: One Skilled In The Black Arts
Kristjan Kroupa, logaški producent plesne elektronike, tudi z novo ploščo dokazuje, da je pri nas še zmeraj najresnejši kandidat za preboj v mednarodno klubsko podzemlje. Poleg tega da je bil pred štirimi leti sprejet v ugledno glasbeno akademijo Red Bulla v Tokiu, so njegovo delo blagoslovili tudi številni svetovno priznani didžeji, ki svoje sete redno bogatijo s Kroupovo dodelano produkcijo. Avtor tokrat z izdajo pri lastni založbi navdušuje pod psevdonimom Alleged Witches, s katerim predstavlja svojo mračnejšo plat. Naslov plošče povzema okulten značaj temačnega tehna, nabitega s plemenskimi perkusijami, ki zaradi osupljive večplastnosti resnično zvenijo tako, kot da bi bila plošča sproducirana s pomočjo črne magije.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Kultura | Plošča
Kalifornijski psych-pop projekt Vinyl Williams, ki mu dirigira Lionel Williams, vnuk filmskega skladatelja Johna Williamsa, je z vsako izdajo bolj dovršen. Kljub psihedeličnemu avanturizmu se avtor tokrat uspešno oklepa pop struktur in glasba gre zaradi tega precej dobro v uho. Dialog med psihedelijo in popom sicer ni edini kontrast, ki ploščo naredi prepričljivo: sprani in zasanjani vokali so izrazito oddaljeni, a hkrati izjemno prisotni, produkcija pa je sočasno retro in sodobna. Čeprav jo pogosto spremljajo hitri ritmi in intenzivna zvočna večplastnost, obdrži spokojnost, ki bi marsikomu lahko koristila kot terapija za nespečnost. Plošča, ki zveni izjemno eterično, bo zaradi barvitega eklekticizma verjetno prepričala zgolj robne sladokusce.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Kultura | Plošča
Čeprav ima Denzel Curry zgolj 23 let, v Soundcloud-rap krogih in onkraj njih velja za enega najbolj nadarjenih, najhitrejših, najbolj artikuliranih in suverenih raperjev. Prvi mikstejp je izdal pred sedmimi leti, pa se že lahko pohvali z razmeroma obsežnim opusom, ki je zaradi neprizanesljive agresivnosti verzov, s katerimi seka čez mastne, podzemno zveneče trap beate, redefiniral izraz »banger«. Tega, da je ultimativen, se dobro zaveda, in z uspešnico Ultimate, v kateri kar žari od samozavesti, je postal celo spletni mem. Horde internetnih šaljivcev so z njegovo skladbo podložile nešteto videov, za katere menijo, da so tako ali drugače frajerski. Postati spremljava viralnih mem videov se lahko zdi nekoliko nehvaležna oblika komercialnega preboja, a ljudje so njegovi glasbi končno prisluhnili v nezanemarljivih številkah.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Kultura | Plošča
Ross From Friends: Family Portrait
Ross From Friends je temeljni predstavnik lo-fi housa. Gre za podžanr (ob)klubske elektronike, ki je spletni fenomen, saj je izjemno hitro zaslovel zaradi YouTubovih algoritmov za priporočila. Njegova glasba se hrani z nostalgijo: elemente klubske glasbe devetdesetih let in osladne trenutke osemdesetih ob prasketanju VHS-trakov spaja v sodobnejši kontekst. Zveni kot plesna elektronika, a je zaradi meglenosti nizkokakovostne zvočne slike bolj kot za klubska ozvočenja primerna za poslušanje doma. Avtor izstopa iz sivega povprečja standardiziranega žanra: evforično blaženost njegove osupljive produkcije je opazil tudi Flying Lotus, avtoriteta futuristične elektronike, in na presenečenje marsikoga Rossov izvrstni prvenec izdal pri svoji založbi Brainfeeder.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Deafheaven: Ordinary Corrupt Human Love
Kalifornijci iz skupine Deafheaven ustvarjajo metal, ki ni zgolj za metalce. Puristi, kakršnih v težkokategornih podžanrih metala ni malo, ga zaničujejo, češ da je lažen – za pozerje, ki niso »true«. Morda zato, ker člani zasedbe ne opevajo satana in si obrazov ne okrasijo s srhljivimi poslikavami, a še verjetneje zato, ker z eklektično zmesjo številnih milejših slogov nonšalantno rušijo ustaljene okvire metala. Na novi plošči ponovno izhajajo iz najmračnejše izpeljanke zvrsti – iz black metala, ki ga v izvirni maniri spajajo s hrupno zasanjanostjo shoegaza in epsko milino postrocka. Kombinacija melanholičnih kitar, pompoznih klavirskih pasaž, agresivnega kričanja in intenzivnih bobnarskih rafalov je na trenutke res nekoliko osladna, a zasedba z neobremenjenim eklekticizmom ustvari edinstveno razpoloženje.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Kultura | Plošča
Melody’s Echo Chamber: Bon Voyage
Francoska glasbenica Melody Prochet, frontmanka zasedbe Melody’s Echo Chamber, se je lani zaradi tragične nesreče spopadla z možgansko anevrizmo. A Bon Voyage daje vtis, da je pevka popolnoma okrevala, saj blesti kot še nikdar. V dolgih mesecih v bolnišnici se je v njej nakopičilo ogromno idej, ki jih je zdaj strpala v izjemno pester in optimističen studijski izdelek. Morda za polurno ploščo celo preveč, saj vsaka skladba vključuje idej za vsaj tri pesmi, a shizofrena narava kompozicij okrepi dih jemajočo psihedeličnost poslušalske izkušnje. Poleg bogate instrumentacije ploščo obarva tudi večjezičnost, saj pevka poetična besedila odpoje v angleščini, francoščini in švedščini. Skratka, izjemno pisana psych-pop dogodivščina, ki obuja spomin na kultno zasedbo Broadcast.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Kultura | Plošča
Kanadski superzvezdnik Drake je pridobil že tako masovno bazo fanatičnih sledilcev, da je pravzaprav popolnoma vseeno, kaj izda. Tudi če gre za tako razvodenel in dolgočasen album, kot je njegov najnovejši, Scorpion. Da ploščo proda v milijonski nakladi, potrebuje le nekaj spevnih singlov, kljub temu pa kar 23 (!) skladb z albuma krasi Billboardovo lestvico stotih trenutno najpopularnejših komadov v ZDA. Častno prvo mesto si je zagotovil tudi na slovenskih lestvicah najbolj poslušanih plošč na čisto vseh spletnih mestih za »streamanje« glasbe. A glasba na plošči je tako pusta in brezidejna, da gre resnično za fenomen, ki ga je težko razumeti. Gre zgolj za odmev stare slave, ki si jo je v preteklosti zagotovil z nekaj izjemnimi singli? Ali pa mu prav monotona homogenost zagotavlja prevlado na lestvicah?
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Florence and the Machine: High as Hope
Florence Welsh ima brez dvoma enega najmogočnejših in najprepoznavnejših glasov v sodobni pop glasbi. Osupljivo vokalno zmogljivost in nadnaravno kapaciteto pljuč pokaže tudi med izlivanjem srca na novi plošči High as Hope, a četudi je na njej napovedovala nekakšen slogovni zasuk, tega ni zaznati. Spremljevalne podlage so morda nekoliko manj pompozne, a plošča zaradi veličine njenega glasu, ki zasenči inštrumentalno plat izdelka, ni nič manj epska. Nasprotno: zbirka balad je včasih prav pretirano grandiozna in posledično težko prebavljiva. Vtis, da poslušamo filmsko glasbo iz Disneyjevega animiranega muzikala, je neizogiben, a morda je ravno teatralnost tisto, kar od Florence pričakujejo zvesti oboževalci.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Kultura | Plošča
Death Grips: Year of the Snitch
Vsaka izdaja eksperimentalne zasedbe Death Grips je vznemirljiva, saj poslušalec nikoli ne ve, kaj naj od nje pričakuje. Predpostavljamo lahko le, da bo rušila žanrske okvire in preizkušala meje poslušljivosti. Tako je tudi pri novem albumu. Plošča je izrazito eklektična in prav v vsaki skladbi je zaznati vrsto žanrov, ki bi v kakšnem drugem kontekstu delovali popolnoma nekompatibilno, Death Grips pa jih uspe povezati v učinkovito in resnično edinstveno izkušnjo. Četudi slogovni zasuk spremljajo vplivi nekaterih milejših žanrov, celotnemu izdelku ne manjka intenzivne agresivnosti, s katero si je zasedba zgradila veličastno ime. Napredno sproducirana in nadrealistična zvočna lobotomija, ki od poslušalca resnično zahteva ogromno.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
Pobudo za Nasovo – gre za enega najpomembnejših in najbolj opevanih raperjev vseh časov – novo ploščo je dal Kanye West, ki na ranču v Wyomingu z vojsko producentov že mesec dni marljivo rojeva ploščo za ploščo. Nasir, že četrti plod Westove podeželske delavnice, je brez dvoma najšibkejši. West je na plošči (ko)produciral beate, odrapal nekaj okornih verzov in odpel osupljivo osladen refren osrednje skladbe. Zdi se, da predvsem zato, da bi na seznamu dosežkov odkljukal še sodelovanje z legendarnim newyorškim emsijem, zaradi česar album deluje rahlo prisiljeno. Čeprav raper po šestih letih zatišja v besedilih ponovno opozarja na relevantna družbena vprašanja, se spotika ob klišeje in na trenutke zveni nekoliko neiskreno.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
Različni izvajalci: Electro City Ljubljana
Kolektiv Elektroliza lokalne elektronske radovedneže že 12 let navdušuje s promoviranjem podtalnih elektro zvokov, kakršni bi bili brez njegovega prizadevanja pri nas precej zapostavljeni. Zaradi uglednih gostov, ki so nastopali na njegovih rejvih, lahko trdimo, da ima Ljubljana močno elektro sceno. A kompilacija, ki hkrati deluje kot časovni stroj in naprava za teleportiranje v Detroit, dokazuje, da starošolski elektro pri nas ne cveti zgolj zaradi gostujočih velikanov, temveč tudi zaradi lokalcev. Izkazali so se prav vsi vpleteni in plošča je dovolj konsistentna, da jo lahko obravnavamo kot dejanski album in ne zgolj kot pregled neke scene, kar je sicer težava tako rekoč vseh dosedanjih kompilacij lokalne elektronike.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Kultura | Plošča
Hrvaški romantik Svemirko z novo ploščo upravičuje sloves enega pomembnejših balkanskih indie glasbenikov, ki si ga je suvereno pridobil z izjemnim prvencem Vanilija. Je predstavnik zvoka, ki je v globalnem kontekstu izjemno relevanten, pri nas pa nenavadno zapostavljen. Številni ga primerjajo s kanadskim kantavtorjem Macom DeMarcom, čeprav v njuni glasbi težko najdemo očitne vzporednice. Bolj kot glasbene prvine ju vežejo ležernost, neobremenjenost in igrivost. Ta zaznamuje številne vidike Svemirkovega delovanja: od besedil in intervjujev do koncertov, na katerih se ob spremljavi benda razigra do skrajnosti – kot denimo v ljubljanskem klubu Channel Zero, kjer je koncert odigral kar v spodnjih hlačah.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Kultura | Plošča
Prikupen glas švedske pevke Lykke Li se v povezavi z veščino pisanja spevnih komadov zdi kot recept za uspeh, a njena glasba je do te plošče zvenela nekoliko indie. Avtorica se je alternativne cone popa očitno naveličala, saj je pri radikalni prenovi sloga, ki načrtno teži h komercialnemu preboju, posvojila celoten paket sodobnega popa: od izpiljene produkcije do trap beatov. Njeno delo je že od nekdaj prežeto z melanholijo, a še nikdar ni zvenelo tako otožno kot ravno zdaj. Nova plošča že z naslovom namiguje na baladnost in na njej resnično ni trenutka, ki bi poslušalca lahko razvedril. S tem se pridružuje valu pop žalostink, ki gredo za med, kar dokazujejo avtorice, kot sta denimo Lorde in Lana Del Ray.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Kultura | Plošča
Ko govorimo o Kanyeju Westu, se težko osredotočimo le na njegovo glasbo. Poleg zasebnega življenja s klanom Kardashian so tu še njegove blodnje, sporne izjave in javno bruhanje brezglavih mnenj, ki jim verjetno še sam zares ne verjame. Nedavno je denimo dejal, da je bilo suženjstvo izbira temnopoltih. Malo pred tem je na Twitterju izkazal naklonjenost Donaldu Trumpu in zapisal, da imata oba »zmajevsko energijo«. Gre zgolj za kaplji v oceanu spornih nebuloz, zaradi katerih se z Westom ukvarja svetovna medijska krajina.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Naslovnica tretje plošče škotskega pop tria CHVRCHES celostno zaobjame vtis njegove zvočne podobe: je generična, kičasta in barvita. Čeprav se Love is Dead – tako kot prejšnji dve plošči, ki zvenita skoraj identično – na neki ravni zateka k synthpop nostalgiji, jo zaznamujeta predvsem sodobna, dizajnersko izpiljena produkcija in nasičena pompoznost, ki pogosto meji na EDM. Zasedbi brez dvoma ne gre zanikati nadčloveške nadarjenosti za skladanje spevnih refrenov – takšnih, ki v glavi vztrajno odmevajo, tudi če nad njimi nismo pretirano navdušeni. Plošča je torej nabita s potencialnimi uspešnicami, ki zvenijo precej enolično, a so obrtniško dobro izdelane.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Kultura | Plošča
Simian Mobile Disco: Murmurations
Britanski dvojec Simian Mobile Disco je svoje ime na zemljevid postavil pred dobrim desetletjem, ko se je pridružil novemu valu francoskega elektra. Od vulgarno distorzirane klubske glasbe sta se avtorja oddaljila zelo hitro in z vsako izdajo popolnoma spremenila slog. Rdeča nit eklektičnih izdaj, ki se raztezajo od vokalnega popa do eksperimentalnega tehna, je predvsem v ritmih 4 x 4 in priseganju na rabo analogne mašinerije. To velja tudi za novo ploščo, a avtorja sta tokrat za vodilno glasbilo izbrala ženski pevski zbor Deep Throat Choir. Združitev tehna in cerkveno zvenečih vokalnih harmonij se ne zdi najbolj posrečena: ne glede na vrhunskost njune produkcije ali božanskost izurjenih glasov »sakralna« tehno glasba zveni nekoliko osladno.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
Jon Hopkins je avtor eksperimentalne, a dostopne elektronske glasbe. Poznavanje klasičnega skladanja domiselno združuje z napredno produkcijo. Je eden najbolj čislanih IDM-producentov; z novim izdelkom, ki naj bi bil zvočna prispodoba za psihedelično izkušnjo, ta status odločno zacementira. Ko številne plasti synthov, podložene s hipnotičnimi, a intenzivnimi techno in house beati postanejo prenaporne, nas pomiri z ambientalnimi zvočnimi pokrajinami v maniri znanstvenofantastičnih spektaklov. Ko se teatralne abstrakcije sestavijo v oprijemljivo celoto, glasba postane plesna, a ne tako sveža, kot menijo avtorjevi zvesti sledilci: pravzaprav zveni podobno kakor vrhunci neo-trance produkcije iz prejšnjega desetletja.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
Victoria Legrand in Alex Scally iz baltimorskega dvojca Beach House sta se po šestih konsistentno zasanjanih ploščah nedvomno uveljavila kot zastavonoši sodobnega dream popa. Zdi se, da imata po štirinajstletnem delovanju več idej kot kadarkoli prej. Z novo ploščo dokazujeta, da sta na vrhuncu plodne kariere. Glede na to, da je njun dosedanji opus v celoti na zavidanja vredni ravni in brez zdrsa, smo od dueta veliko pričakovali in z njegovo sedmo izdajo, preprosto poimenovano 7, smo želeno tudi dobili. Poslušanje nove plošče nujno postaja intimna izkušnja, glasba je izrazito prefinjena, zamegljena in skoraj eterična, elementi igrivosti pa so domala odstranjeni.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Kultura | Plošča
Bristolski trio Beak> je eden od stranskih projektov Geoffa Barrowa, idejnega vodje kultne zasedbe Portishead. Od vseh zasedb, ki še nadaljujejo tradicijo krautrocka, je najočitnejši in najneposrednejši. Njegove skladbe zvenijo kot »homage« očakom tega žanra, denimo skupinama Can in Neu!, kar lahko resnično cenimo, saj je krautrock, čeprav je v zgodovini glasbe pustil vidno sled, v sodobni produkciji razmeroma zapostavljen. L. A. Playback je zbirka raznih B-strani, raritet in neizdanih demoposnetkov, ki povzema desetletje delovanja skupine. Temu primerno se glasba skozi raziskovanje minimalizma, monotonosti in atonalnosti vztrajno sestavlja v motorik – poravnan groove, značilen za krautrock.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Princess Nokia: A Girl Cried Red
Newyorška reperka Princess Nokia nam že na naslovnici novega mikstejpa kaže sredinca, tokrat ne zaradi jeze, usmerjene v rasiste in šoviniste, temveč zaradi strtega srca. Čeprav si je avtorica s preteklimi eklektičnimi izdajami že pripravila teren za pričakovano žanrsko eksperimentiranje, je občinstvo tokrat suvereno šokirala: ustvarila je zbirko emo pop žalostink in jih aktualizirala z generičnimi trap beati. Njen glas v tem kontekstu zveni, kot bi naključna (pevsko nenadarjena) najstnica z zamašenim nosom v svoji sobi snemala akustične priredbe nekega pozabljenega emo benda. Držimo pesti, da gre za parodijo.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Blaž Gracar, včasih znan kot Dpek, danes preprosto kot Blaž, je obalni producent razigrane futuristične elektronike, ki je v zadnjih letih nase opozoril z malo ploščo b, albumom Don’t Listen to This, kompilacijo vrhuncev svojega opusa The b Of in albumom remiksov BMX. Njegov slog bi zaradi brezbrižnega eksperimentiranja z zvokom, eklektične zmesi neštetih navdihov in naprednih produkcijskih tehnik še najbolj celostno zaobjela nerodna oznaka IDM (intelligent dance music), vendar večino del zaznamuje tudi zvesta in očitna naklonjenost hip-hopu.
