Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Svet

    Leto, ko smo na dnu oceana zaman iskali pustolovščin željne bogataše

    V času, ko je norčevanje iz razkošnega življenja petičnežev postalo pravi popkulturni trend, se scenariji za tako imenovane eat the rich satire pišejo kar sami. Eden takšnih je nastal sredi junija, ko se je moštvo petih obsceno bogatih avanturistov odpravilo na globokomorsko ekskurzijo: turistično razgledovanje po zarjavelih ostankih Titanika s pomočjo amatersko zgrajene podmornice Titan. Odprava je bila usodna za vse na krovu.

  • Gregor Kocijančič

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Tiktokovska psihiatrija

    TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, ki je med mladimi zasenčilo vse ustaljene družbenoomrežne velikane iz prejšnjega desetletja, zdaj že dolgo ni več le prostor za 15-sekundne posnetke mladeži, ki pleše, poje, kuha, telovadi, duhoviči in se lepotiči. Ne, na platformi, kjer čas redno preživlja skoraj 1,7 milijarde ljudi in na kateri vsak dan objavlja več kot milijon tako imenovanih ustvarjalcev vsebine, se bo seveda našlo kaj za vsakogar – tudi na primer za tiste, ki iščejo nasvete o duševnem zdravju. Pravzaprav je TikTok za to skupino mladih prava zlata jama: videoposnetki, označeni z angleškim ključnikom #mentalhealth, so do danes na platformi skupno zbrali vrtoglavih 120 milijard ogledov. Podobno je v drugih jezikih; videoposnetki s slovenskima ključnikoma #duševnozdravje in #dusevnozdravje imajo denimo skupno že skoraj milijon ogledov. Informacije o duševnih stiskah in razpoloženjskih motnjah še nikoli niso bile tako dostopne – prav tako pa še nikoli niso bile tako zavajajoče.

  • Gregor Kocijančič

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Svet

    EU je končno sprejela akt o umetni inteligenci, a ta bo začel veljati šele leta 2025

    Evropski parlament in svet Evropske unije sta v petek po ognjeviti tridnevni razpravi – zadnji krog razprav je trajal kar 37 ur – dosegla dogovor o aktu o umetni inteligenci, ki naj bi vzpostavil mehanizme za nadzor in odgovorno rabo te tehnologije jutrišnjega dne. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, pobudnik dokumenta, je prepričan, da gre za »mejnik zgodovinskega pomena«.

  • Gregor Kocijančič

    1. 12. 2023  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Doja Cat ni fenica svojih fenov 

    Doja Cat ni fenica svojih fenov, daleč od tega: zdi se, kot bi jim bila napovedala vojno. Ta boj nekateri vidijo kot legitimno postavljanje po robu toksični fenovski kulturi, drugi pa kot nehvaležno in nespametno udrihanje po tistih, ki so ji omogočili vzpon na vrh. Po nekaj seansah ognjevitega zmerjanja oboževalcev na družabnih omrežjih je na Instagramu v hipu izgubila skoraj pol milijona sledilcev, kar je označila za »zmago nad pošastjo«. Še več: sočasno je skušala razvrednotiti svoj dosedanji opus in nam dopovedati, da so vsi njeni pop megahiti pravzaprav zanič, da so bili le sredstvo za kopičenje bogastva, da se je z njimi načrtno prodala in da smo neumni in plehki, ker smo v njih uživali. Je bil to strel v koleno ali le mojstrsko pritegovanje medijske pozornosti?

  • Disfunkcionalna dvoživka

    Sama Altmana, maskoto razvoja umetne inteligence, so prejšnji teden na veliko presenečenje javnosti in stroke odstavili s položaja direktorja podjetja OpenAI. A le začasno: po nekaj dneh kaotične korporativne drame, med katero je dobršen del zaposlenih v podjetju v podporo Altmanu protestno zagrozil z odstopom, se je vrnil na vodstveni položaj.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Luka Dakskobler

    24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Kultura

    Hanna Slak / »Postali smo družba monologa«

    Scenaristka in režiserka Hanna Slak se je rodila leta 1975 v Varšavi, živi in ustvarja pa v Berlinu. Tako rekoč rodila se je v svet filma: oče je bil režiser Franci Slak, mama je oblikovalka zvoka Hanna Preuss. Iz režije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po seriji kratkih filmov je leta 2002 posnela prvi celovečerec Slepa pega, sledili so še Desperado tonic (2004), Teah (2007) in Rudar (2017), s katerim se je potegovala za nominacijo za oskarja za tujejezični film. Njeni filmi so bili predvajani na nekaterih najpomembnejših evropskih filmskih festivalih od Cannesa prek Berlina do Rotterdama in Locarna, njen zadnji film Niti besede, nemško-slovensko-francoska koprodukcija, je premiero doživel na slovitem mednarodnem festivalu v Torontu, kjer je bil uvrščen v tekmovalni program. To je njen prvi film, v katerem govorijo nemško, in tudi prvi, ki ga je posnela s Claire Mathon, izjemno direktorico fotografije, ki je v zadnjih letih podpisala velike pozornosti deležne filme, kot sta Spencer (2021, Pablo Larrain) in Portret mladenke v ognju (2019, Celine Sciamma). V ljubljanskem Kinodvoru, kjer si lahko film ogledate do 26. novembra, je spregovorila o temah, ki jih odpira ta »intimna drama o materi in sinu; zgodba o zaupanju in posledicah izgube tega«.

  • Gregor Kocijančič

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Kakršen gospodar, takšen pes

    Knjigo Imena slovenskih psov, nedavno izdano pri založbi ZRC SAZU, je Marko Snoj, dr. jezikovnih znanosti, etimolog in slovaropisec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, posvetil »bitjem, ki nam krajšajo čas in podaljšujejo življenje«. Publikacija, ki jo avtor opisuje kot »spomenik živalim, ki so se pred 15.000 leti ali več odločile živeti v podrejenem in brezpogojnem sožitju s človekom«, je nastala na pobudo njegove žene Alenke, ki je, kot je dr. Snoj povedal v pogovoru za Mladino, »vsaj duhovna soavtorica knjige, če ne še kaj več«. Rekla mu je: »Iz vsake stvari narediš slovar, zakaj ga ne bi še iz psov.« In tako je tudi storil.

  • Gregor Kocijančič

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Kultura

    The Beatles / Labodji spev

    Surovi demo posnetek skladbe Now and Then, »nove« in poslednje skladbe zasedbe The Beatles, ki verjetno ne potrebuje posebne predstavitve, je nastal pred 45 leti. John Lennon ga je ustvaril slabo leto, preden je bil umorjen, posnetek pa je v rokah Paula McCartneyja pristal šele sredi devetdesetih let. Zdaj ga je še zadnjima živima beatloma, McCartneyju in Ringu Starru, ob pomoči umetne inteligence, godalnega orkestra in producentov Gilesa Martina in Jeffa Lynna uspelo zloščiti in ga zapakirati v skladbo studijske kakovosti, labodji spev Beatlov, na katerem McCartney in Lennon še zadnjič zapojeta skupaj.

  • Gregor Kocijančič

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Kultura

    Rapetek / Vezivno tkivo

    V svetu rapa je leto 2023 leto pomembnih jubilejev: hiphop po vsem svetu, še posebej pa v newyorški soseski Bronx, praznuje 50. obletnico rojstva scene, katere začetek je bila razvpita zabava v režiji pionirskega didžeja Koola Herca 11. avgusta 1973. Trideset let kasneje, ko je bil rap (za to so poskrbeli lokalni pionirji, kot sta AliEn in Klemen Klemen) na naših tleh že dodobra zakoreninjen, je v klubu Gala Hala na Metelkovi v Ljubljani potekal prvi Rapetek, kmalu pa se je uveljavil kot prireditveni epicenter slovenske rap scene. Tudi ta ima letos okroglo obletnico: Rapetek neprekinjeno deluje že 20 let in je pravzaprav najdlje trajajoča serija klubskih prireditev pri nas.

  • Industrija samopomoči

    Nepotešljiva želja po osebni rasti je v zadnjih desetletjih postala molzna krava za priložnostne poslovneže, ki za mastno plačilo pridigajo, kako bolje živeti. Storitve, kot so karierno vodenje, nasveti za samouresničevanje in krepitev samozavesti ter laično zdravljenje duševnih stisk, poganjajo zlato mrzlico 21. stoletja – industrijo samopomoči. Med množicami, željnimi (pogosto le navidezno) modrih nasvetov, se iz dneva v dan veča potreba po zatekanju h gurujem sreče, motivacijskim govorcem, life coachem in drugim samooklicanim strokovnjakom za zagotavljanje uspeha, sreče in dobrega počutja. Ti nemalokrat posegajo po psevdoznanstvenih metodah in svoje programe mešajo s psevdoduhovnostjo.

  • Gregor Kocijančič

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Družba

    Spotify kot bankomat

    Nedavno poročilo švedskega časnika Svenska Dagbladet razkriva, da naj bi bile številne kriminalne združbe, s katerimi imajo na Švedskem vse več težav, krvavi denar, med drugim pridobljen s preprodajo prepovedanih drog in umori po naročilu, prale prek Spotifya, vodilne platforme za pretakanje glasbe. »Spotify je postal bankomat za tolpe,« je novinarjem povedal anonimni vir iz švedske policije.

  • Parlament Miki Miške

    Nenehne selitve evroposlancev med sedežema evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu kritiki posmehljivo imenujejo »potujoči cirkus«, ta naziv pa je v ponedeljek dobil še dodatno razsežnost. Vlak, na katerem je iz Bruslja v Strasbourg potovalo več sto evropskih poslancev (in drugih zaposlenih v evropskem parlamentu), je zavil v napačno smer in pomotoma prišel v pariški Disneyland. »Podoba evropskega parlamenta kot potujočega cirkusa postaja iz ure v uro resničnejša,« je na platformi X (nekdanjem Twitterju) zapisal Alberto Alemanno, ustanovitelj nevladne organizacije The Good Lobby.

  • Damjan Kozole / »Umetnost se mora dotikati tudi ran, ki najbolj bolijo« 

    Damjan Kozole in Peter Musevski sta bila nerazdružljiv tandem skoraj četrt stoletja, odkar je Musevski odigral glavno vlogo v filmu Rezervni deli (2003), sodobni klasiki slovenskega filma, ki je bila deležna velikega zanimanja tudi v tujini. Film je bil predvajan v tekmovalnem programu Berlinala, sloviti britanski kritik Peter Bradshaw (The Guardian) pa ga je uvrstil med najboljše filme leta. Skupaj sta posnela kar osem celovečercev, med drugim tudi Nočno življenje (2019), ki je Kozoletu prineslo veliko čast v evropskem filmskem prostoru, nagrado za najboljšega režiserja na slovitem festivalu v Karlovih Varih. Načrtovala sta še devetega, (avto)biografsko antologijo kratkih filmov, posnetih po tragikomičnih anekdotah iz turbulentnega življenja Petra Musevskega, ki se je dolga leta spoprijemal s hudo depresijo. To Musevski v sklepnem delu filma, na posnetku, ki je na Kozoletovem trnovskem balkonu nastal leta 2013, slikovito opiše kot »roleto, ki se spusti pred možgani in je ne moreš dvigniti«.

  • Datamorgana

    Kecia Abbott je hiperproduktivna avtorica gobarskih priročnikov. Piše in izdaja jih kot po tekočem traku – obseg literarnega opusa bi ji lahko zavidali celo nekateri najplodnejši pisatelji. Tudi če spadate v tisti del populacije, ki se z vso strastjo ukvarja z nabiranjem gob, in več polic vaše domače knjižnice krasijo številni gobarski priročniki, morda celo mikološka strokovna literatura, za Abbottovo skoraj gotovo slišite prvič, pa čeprav je v rekordnem času – v pičlih dveh dneh! – izdala kar devet različnih knjig o glivah. Zakaj? Ta oseba sploh ne obstaja. Kecia Abbott je izmišljeni psevdonim oportunističnih prevarantov, ki gobarske priročnike pišejo ob pomoči razvpitega jezikovnega modela ChatGPT, paradnega konja panoge umetne inteligence. To morda niti ne bi bilo tako sporno, če bi bil ChatGPT zanesljiv vir informacij. A ker si pogosto kaj izmisli, laži pa nam prodaja kot dejstva – stroka temu samozavestnemu blebetanju nesmislov (gobarski tematiki prikladno) pravi »haluciniranje« –, so ti priročniki pravzaprav smrtno nevarni.

  • Diskriminacija guhih / Zvok tišine

    Ob jugovzhodni obali Massachusettsa leži idiličen otok Martha’s Vineyard, danes dom luksuznih vikendov in priljubljeno poletno letovišče ameriških elit, tudi številnih predsednikov, od Kennedyja prek Clintona do Obame. Zavrtimo čas nazaj v 18. stoletje, ko je bil otok še dokaj odrezan od celinske civilizacije: zaradi izoliranosti in majhne genske raznolikosti njegovih prebivalcev je življenje na otoku močno zaznamovala dedna gluhota. Na vrhuncu tega pojava, sredi 19. stoletja, se je v povprečju vsak 155. otrok na otoku rodil gluh, na nekaterih delih otoka vsak 25., ponekod pa kar vsak četrti.

  • Sporna delavska himna

    Ameriški kantavtor Oliver Anthony je posnel absolutno uspešnico letošnjega poletja, delavsko himno Rich Men North of Richmond, ki je strasti sprva podžgala na platformi YouTube, kjer ima že dobrih 50 milijonov ogledov, nato pa je v hipu osvojila vrh Billboardove lestvice najbolj priljubljenih skladb v ZDA in tam vztraja že dva tedna. To je prvič v zgodovini, da je skorajda popolnoma neznan avtor, ki ga Billboardova lestvica doslej ni niti od daleč povohala, s prvim hitom zasedel njeno zgornjo stopničko.

  • Potencial praznine

    Letošnji, 35. grafični bienale Ljubljana, ki je poetično-enigmatično naslovljen Iz praznine pridejo darovi kozmosa, bo izrazito mednaroden spektakel. Umetniški vodja velike razstave, ki se bo odprla v petek, 15. septembra, in bo potekala na osmih lokacijah po vsej prestolnici, je sloviti ganski umetnik Ibrahim Mahama. Ta si je ime ustvaril z dih jemajočimi monumentalnimi instalacijami, ki smo jih lahko videli denimo na beneških bienalih, leta 2015 na umetniškem, letos pa tudi na arhitekturnem.

  • »Empatija je prvi korak na poti do sprave«

    Slovita makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska (rojena 1974 v Skopju) bo v četrtek, 7. septembra, v ljubljanskem Kinodvoru slovenskemu občinstvu premierno predstavila svoj najnovejši celovečerec Najsrečnejši človek na svetu, koprodukcijo, pri kateri je sodelovala tudi naša produkcijska hiša Vertigo. Zgodba, ki (tudi s pomočjo absurdnega črnega humorja) odpira vprašanja, povezana s povojnimi travmami Sarajevčanov, se odvija na hitrostnih zmenkarijah, kjer protagonistka spozna človeka, ki je nanjo streljal med obleganjem Sarajeva.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Luka Dakskobler

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Družba

    Ivan Bratko / »Politična zloraba umetne inteligence bi lahko porušila temelje demokratičnih procesov, kot jih poznamo«

    Ivan Bratko, profesor računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je slovenski pionir raziskovanja umetne inteligence, v svetu pa velja za enega od utemeljiteljev strojnega učenja. Prve analize medicinskih podatkov z uporabo strojnega učenja je izvajal med prvimi v svetu že na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo strojno učenje še izrazito robna, eksperimentalna veja računalniške znanosti. Čeprav ko razmišlja o potencialih umetne inteligence, še zdaleč ni pesimist, ki bi opozarjal le na pogubno moč novih tehnologij, ga že dobro desetletje močno skrbi možnost zlorabe umetne inteligence, posebej v politične namene. Ta bojazen je z vzponom naprednih jezikovnih modelov dobila popolnoma nove razsežnosti.

  • Absolutist svobode govora

    Logotip sinjemodre silhuete ptice se je na naših zaslonih čez noč spremenil v minimalistično črno ikono, ki jo krasi črka X. Ekscentrični multimilijarder Elon Musk je lani za vrtoglavo vsoto 44 milijard ameriških dolarjev kupil Twitter in čez noč porušil enega najmočnejših adutov čedalje manj pomembnega družbenega omrežja, njegovo prepoznavno blagovno znamko. Nekateri strokovnjaki za trženje pravijo, da je to »samomorilsko dejanje«. Je radikalna sprememba zares tako nepremišljena, kot se zdi na prvi pogled?

  • Gregor Kocijančič

    11. 8. 2023  |  Mladina 32  |  Svet

    Barbenheimer / Žaga na patrulji

    K vesoljnemu uspehu filmov Barbie in Oppenheimer, absolutnih hitov letošnjega poletja – prvi je po svetu zaslužil že dobrih 800 milijonov ameriških dolarjev, drugi skoraj 500 milijonov –, je med drugim precej prispevala nenavadna dvojna trženjska kampanja, temelječa na moči spletnih memov.

  • Slovenec nominiran za emmyja / Vaja dela mojstra

    Že v rosnih letih mu je v glavi odmevala glasba, a sprva ni vedel, od kod prihaja. Pri devetih letih, ko se je začel učiti igranja na klavir, se je začel zavedati, da to pravzaprav niso melodije, ki jih je slišal na koncertih Slovenske filharmonije ali na predstavah v ljubljanski Operi, na katere je redno hodil s starši. Spoznal je, da je to bila »še neobstoječa glasba, ki so jo moji možgani začeli sami komponirati«, pripoveduje 34-letni Ljubljančan Anže Rozman, ki zdaj v losangeleškem studiu Bleeding Fingers, kolektivu slovitega skladatelja in dvakratnega oskarjevca Hansa Zimmerja, deluje v prvi ligi skladateljev filmske glasbe.

  • »Prihaja velika nevihta«

    Zvok svobode (angl. Sound of Freedom), nepričakovana filmska uspešnica letošnjega poletja, se je znašel sredi kulturnega boja v politično polariziranih Združenih državah Amerike. Film, posnet po (deloma) resnični zgodbi o junaški akciji proti kriminalni združbi trgovcev z otroki v Kolumbiji, opevajo in promovirajo predvsem konservativni mediji in desnosučni mnenjski voditelji. Kritiki na nasprotnem ideološkem polu v njem oziroma predvsem v njegovi nenavadni promocijski kampanji prepoznavajo sredstvo za podpihovanje skrajno desničarske in antisemitske teorije zarote, ki trgovino z ljudmi povezuje z zlobno elitistično kabalo satanističnih pedofilov. Akcijski triler, ki ni našel poti do slovenskih kinematografov, je iz naftalina nehote potegnil teorijo zarote, znano kot QAnon.

  • Gregor Kocijančič

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Svet

    Žrtve pohlepne entitete

    Londonska premiera filma Oppenheimer, biografskega spektakla o očetu atomske bombe, je bila dramatičen dogodek. Mala vojska hollywoodskih prvoligašev, nastopajočih v filmu, je po sprehodu po rdeči preprogi sporočila, da se pridružuje stavki igralcev, ki jo je malo pred tem razglasil ameriški igralski sindikat Sag-Aftra, nato pa prireditev protestno zapustila še pred projekcijo. Sindikat igralcev se je tako pridružil stavki ceha ameriških scenaristov (WGA), ki proti nevzdržnim razmeram v panogi protestira že od začetka maja. Prvič po letu 1960 sočasno stavkata oba sindikata, zato se je hollywoodska mašinerija – potem ko se je lani končal dolgi koronski premor – ponovno ustavila.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Luka Dakskobler

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Družba

    Filip Dobranić / »Kapitalistom ustreza, da si slabe življenjske pogoje pojasnjujemo s prihodom nekega novega stroja«

    Filip Dobranić (rojen leta 1989) je sociolog kulture, filozof, programer in heker. V srednješolskih letih je bil dvakrat ovenčan kot svetovni prvak v debatiranju, v času študija je soustanovil aktivistično spletno platformo in inštitut Danes je nov dan, zaposlen pa je na Inštitutu za novejšo zgodovino. Je ena tistih redkih ptic, ki podrobno poznajo tehnično plat raznih visokotehnoloških pogruntavščin – med drugim je doktorski kandidat na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani –, a se sočasno poglobljeno ukvarjajo z družbenimi vprašanji in etičnimi dilemami, ki jih odpirajo nove tehnologije. Za Mladino je tokrat spregovoril o izzivih in pomislekih, ki jih prinaša vzpon umetne inteligence.

  • Jan Vrhovnik / Filmski poklon dedku

    Jan Vrhovnik, v Londonu živeči Ljubljančan, ki se iz direktorja fotografije urno levi v režiserja, ima te dni polne roke dela. Tako polne, da mu konec junija ni uspelo osebno prevzeti niti zlate nagrade Young Directors Award, ki mu jo je skupaj s še 24 drugimi mladimi filmskimi ustvarjalci v Cannesu podelila organizacija komercialnih filmskih producentov CFP-E (Commercial Film Producers of Europe) in si jo je prislužil s kratkim filmom Edi, nostalgičnim portretom svojega frajerskega dedka.

  • Gregor Kocijančič

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Svet

    Bermudski trikotnik žalosti

    Razvpito podjetje OceanGate je za mastno plačilo ponujalo turistične odprave z eksperimentalnimi podmornicami, ki so pogruntavščina soustanovitelja podjetja, zdaj pokojnega Stocktona Rusha. Ta je bil dedič naftnega imperija in neustavljiv pustolovec, ki je – ko so njegove astronavtske ambicije splavale po vodi – začel raziskovati morske globine.

  • Festivalski plonklistek

    Mladinine poletne plonklistke so ob slovenskih glasbenih festivalih navadno polnili tudi dogodki iz bližnjih tujih krajev, denimo s hrvaške obale, saj je tam ponudba res bogata. Tako je bilo predvsem zadnje dobro desetletje, odkar so jo ugrabili britanski organizatorji in žurerji, ki so se naveličali domačega blata ter idilične jadranske zalive transformirali v obljubljeno deželo za neutrudne rejverje. Ker pa je domača festivalska ponudba po pandemiji postala še pestrejša kot prej, nam letos za kakovosten glasbeni program niti ni treba kukati onkraj naših meja, saj se pri nas resnično najde za vsakogar nekaj.

  • Odpor proti militaristični psihozi

    Dr. Mitjo Velikonjo, rednega profesorja kulturoloških študij in raziskovalca na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, popisana in porisana zunanjost zidov vselej zanima bolj kot sterilna belina notranjosti. Dejavno raziskuje ulično umetnost in grafite, ki jih vidi kot prepovedano resnico, ubesedeno na steni. »Grafitarji si vzamejo svobodo, ki jim je nihče ni dal,« pravi. Ugotovitve, pridobljene z dolgoletnim raziskovanjem političnih grafitov iz obdobja postsocialistične tranzicije, je zbral v monografiji Podobe nestrinjanja, ki je najprej v angleščini izšla pri sloviti založbi Routledge, lani pa je pri Mladinski knjigi dočakala tudi slovensko različico. Doslej je bila prevedena že v šest jezikov, nazadnje v ukrajinskega. Ja, neustavljivi akademiki za Karpati knjige vztrajno pišejo, prevajajo in tiskajo tudi, ko nanje padajo bombe. Še več: ob izidu prevoda so avtorja odeški kolegi iz priznane založbe Helvetica povabili na promocijsko in predavateljsko turnejo po treh ukrajinskih mestih in v minulih štirinajstih dneh jo je tudi dejansko izpeljal, kljub opozorilom, strahovom bližnjih in lastnim pomislekom, ki so se vrteli predvsem okoli tega, kot razmišlja, »ali je sploh prav, da v času, ko tamkajšnji ljudje krvavijo, predavam in da razpravljamo o novi knjigi«.

  • Transhumanistične blodnje

    Kontroverzno podjetje Neuralink, eden od najbolj skrb zbujajočih projektov tehnološkega mogotca Elona Muska, od leta 2016 razvija tako imenovani nevronski vmesnik, napredno tehnologijo, ki možgane povezuje neposredno z računalnikom. Čeprav je skrivnostno podjetje lani ogromno prahu dvignilo z neetičnim, pravzaprav sadističnim ravnanjem z laboratorijskimi živalmi, ki ga je razkrilo poročilo Odbora zdravnikov za odgovorno medicino (PCMR), se je ta prah očitno že dodobra polegel; prejšnji teden je FDA, ameriška uprava za hrano in zdravila, podjetju odobrila klinično preskušanje nevronskega vmesnika na ljudeh.