Gregor Kocijančič

  • Vselej na strani šibkejših

    Meta Krese, legenda slovenskega fotoreporterstva, fotografije primarno ustvarja za tiskane medije. Tako imajo, kot pravi, »večji doseg, kot če bi visele v galeriji, torej bolje opravim svojo dolžnost do tistih, ki jih fotografiram«. Kljub temu pa si lahko te dni v prestolnici ogledamo kar dve razstavi njenih izrednih fotografskih del. Prva z naslovom Čakamo zaman, ki si jo v Galeriji Alkatraz lahko ogledamo do 28. maja, se osredotoča na zgodbe vdov iz Srebrenice in njihovih družin: fotografije so nastale na rednih ekspedicijah v srebreniška begunska naselja, ki jih Meta Krese vsaj dvakrat letno obiskuje že od leta 2017. Druga razstava Ste prišli, da boste ostali?, ki so jo v Mestni galeriji odprli ravnokar, pa je obsežen retrospektivni pregled »osebnih fotografskih pripovedi iz življenja migrantov«. Naj gre za dokumentarno fotografijo, reportaže ali za intimne fotografske portrete, rdeča nit bogatega opusa fotografinje, ki se je rodila leta 1955 v Ljubljani, je jasna: vselej se poglablja v življenjske zgodbe zatiranih, šibkejših in preslišanih, saj je, kot poudari, »zgodbe zmagovalcev ne zanimajo«.

  • Obljuba pogube

    Umetna inteligenca je že tu in bo med nami tudi ostala – pa čeprav od vsepovsod slišimo glasne krike, ki opozarjajo, da človeštvo nanjo še ni pripravljeno. Upravičeno zaskrbljeni uradniki jo lahko skušajo na vse pretege preprečevati in omejevati, kot je to na primer s prepovedjo rabe razvpitega pogovornega robota ChatGPT pred nedavnim storila italijanska vlada, a ambiciozni tehnološki velikani bodo še naprej vztrajno gradili in nadgrajevali dobičkonosne algoritme, ki napredujejo s tolikšno hitrostjo, da je njihov razvoj skorajda nemogoče dohajati – in to ne le slehernikom, temveč tudi njim samim.

  • Vseprisotnost umetne inteligence

    Čeprav se zaradi nenadnega vzpona tako imenovane generativne umetne inteligence (ChatGPT in slikarski roboti) zdi, da nas je tehnologija jutrišnjega dne zadela kot strela z jasnega in nas preplavila, je umetna inteligenca pravzaprav že dolgo med nami.

  • »Ko je pandorina skrinjica enkrat odprta …«

    »Umetna inteligenca je prihodnost, ključ do nje pa ima Slovenija,« se glasi naslov članka, ki ga je Forbes objavil pred šestimi leti, govori pa o tem, da ustanove, kot sta Institut Jožef Stefan in Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, tudi v globalnem kontekstu razvoja umetne inteligence niso zanemarljive sile. Čeprav se v zadnjih letih na tem področju tektonski premiki dogajajo predvsem v tujini, so zanje vseeno odgovorni tudi nekateri slovenski znanstveniki in znanstvenice. Ena takšnih je Sanja Fidler, vodilna strokovnjakinja za računalniški vid in strojno učenje, ki deluje kot docentka na Univerzi v Torontu in je poleg tega vodja oddelka za umetno inteligenco pri podjetju NVIDIA, vodilnem proizvajalcu grafičnih vmesnikov in matičnih plošč ter eni od glavnih gonilnih sil pri razvoju umetne inteligence. Za Mladino je spregovorila o svojem delu in etičnih vprašanjih, ki se pri tem postavljajo, pri čemer poudarja, da gre za »njena osebna mnenja, ki niso nujno mnenja podjetja NVIDIA«.

  • Ne čakaj na mlaj

    Vizualna umetnica in fotografinja Lucija Rosc že od leta 2015 na slovenskem podeželju redno dokumentira rojstnodnevne mlaje. Mlada umetnica (rojena leta 1995), ki je zablestela že v študentskih letih, kar med drugim dokazuje tudi Prešernova nagrada, ki jo je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje prejela za magistrsko delo, sicer živi in ustvarja v Ljubljani, prihaja pa iz Mozirja v Zgornji Savinjski dolini, ki je eden izmed številnih slovenskih krajev, kjer so mlaji, posvečeni tistim, ki praznujejo rojstni dan, v zadnjih dveh desetletjih postali nepogrešljiv krajinski in folklorni element. Ob tedenskih obiskih domačih je opazila, da so se razrastli kot gobe po dežju, hkrati pa so se začeli pojavljati v najrazličnejših oblikah: danes to niso več zgolj tradicionalna olupljena drevesa, okrašena z vencem, trakovi iz krep papirja in prometnim znakom, v katerem število izdaja slavljenčevo starost, temveč se množično pojavljajo tudi na primer rojstnodnevni mlaji v obliki transparentov, skulptur in jumbo plakatov. Lucija Rosc v teh pristopih prepoznava estetske prvine sodobne ljudske umetnosti.

  • In potem ni bilo ničesar več

    Vodilne svetovne knjižne založbe te dni dvigujejo ogromno prahu, saj iz sodobnih literarnih klasik pokojnih avtorjev, kot so Agatha Christie, Roald Dahl in Ian Fleming, odstranjujejo izraze, danes zaznane kot žaljive, in jih zamenjujejo s prijaznejšimi, ki naj bi bili primernejši duhu časa. Kot pravijo založniki, knjige posodabljajo, da bi jih prilagodili »sodobni senzibilnosti«, torej zahtevam občutljivega, moralno prebujenega bralstva; to čedalje bolj teži k politični korektnosti in je vsak dan bolj alergično na besede, ki so bile nekoč sprejemljive, danes pa krasijo črne liste nespodobnih izrazov. So takšni posegi v klasično književnost v nekaterih primerih ustrezno početje ali gre vselej za zgrešeno cenzuro, ki avtorjevo delo skruni brez njegovega soglasja?

  • Nasledstvo kot resničnostni šov

    Ponedeljkovi večeri so te dni vrhunec tedna, saj je to čas, ko se na televizijskih zaslonih pojavijo nove epizode satirične serije Nasledstvo televizije HBO, ene največjih mojstrovin sodobne TV-produkcije, ki so ji, žal, šteti dnevi: četrta sezona je tudi njena zadnja. Serija te dni prahu ne dviguje zgolj zaradi napetih zapletov v mojstrsko napisani zgodbi, temveč tudi zato, ker so na plan prišli namigi, da niti ni tako izmišljena, kot smo mislili. Nobena skrivnost ni, da nadaljevanka, ki spremlja disfunkcionalno družino medijskega mogotca Logana Roya, navdih deloma črpa iz resničnosti: njen ustvarjalec Jesse Armstrong vztraja, da je dinastija Roy bolj ali manj izmišljena, a je za časnik The New York Times priznal, da je vseeno delno zamišljena na podlagi tega, kar je znano o družinah milijarderjev, kot so Summer Redstone, Conrad Black in Robert Mercer, največ navdiha pa črpa iz življenja Ruperta Murdocha, razvpitega predsednika korporacije Fox Corp., ki nadzoruje skoraj 40 odstotkov medijskega prostora v Združenih državah Amerike.

  • Pogrom nad pogovornim robotom ChatGPT

    ChatGPT, zloglasni pogovorni robot, že od zagona konec lanskega leta zbuja veliko strahov. Ti so bili doslej povezani predvsem z vprašanjem, ali lahko umetna inteligenca na nekaterih poklicnih področjih izpodrine človeka, prisotne pa so bile tudi upravičene skrbi zaradi širjenja dezinformacij, saj se je napredni pogovorni robot izkazal za pretirano samozavestnega nakladača, ki med drugim vztrajno streže tudi z lažmi in nesmisli. Pravzaprav pa se je pogrom nad programom začel iz drugih razlogov: zaradi domnevnih kršitev zasebnosti uporabnikov, ki je v Evropi varovana z izjemno strogo ureditvijo, so dostop do programa ChatGPT te dni začasno prepovedali v sosednji Italiji.

  • »To je gotovo naredil Medo«

    Prve naročnike je imel že v vrtcu. Sošolci Matije Medveda so opazili, da je izjemno spreten pri risanju poligonov, podobnih tistim iz starodavnih arkadnih videoiger, in so ga nagovorili, da je kakšnega ustvaril še zanje. Zdaj, slabega četrt stoletja pozneje, med njegovimi naročniki najdemo ameriške medijske eminence, kot so The New York Times, Time Magazine, Forbes in Bloomberg Businessweek. Čeprav živi in ustvarja v Ljubljani, kjer se je rodil leta 1990, zadnje čase dela predvsem za tuji trg, vendar to še zdaleč ne pomeni, da domačo sceno zapostavlja. Ravno prejšnji mesec je na primer v ljubljanskem galerijskem prostoru DobraVaga pripravil majhno razstavo šestih naslovnic žepnic, ki jih je oblikoval za letošnji festival Literature sveta – Fabula.

  • Onkraj zahodne domišljije

    Vas zanima, kako v živo zveni tehnoidna interpretacija plemenske glasbe, kakršna navadno spremlja obred obrezovanja pri vzhodnougandskih ljudstvih? Ste se kdaj spraševali, kakšna je bližnjevzhodna plesna elektronika, ki nastaja na presečišču tradicionalne vzhodnjaške glasbe in vzorcev naspidiranih klubskih žanrov, kot sta jungle in footwork? Ste morda radovedni, kaj ponuja miamijska interpretacija latinskoameriške rejverske kulture, ki združuje elemente kolumbijske guarache, venezuelskega raptorhousa in afriško-nizozemskih klubskih tradicij? Odgovore na ta izjemno svojevrstna vprašanja, ki si jih zelo verjetno niste nikoli postavili, a vam zdaj ne bodo dala miru, lahko prihodnji konec tedna poiščete v več ljubljanskih klubih – te bo že 15. leto zapored zasedel festival Sonica.

  • Mala terasa sredi vesolja

    Ko pobrskamo zares globoko, v glasbeni zgodovini najdemo kar nekaj velemojstrov, ki so bili tako pred časom, tako inovativni in izvirni, da svet takrat, ko so ustvarjali, na njihove vizionarske domislice preprosto še ni bil pripravljen, zato so njihova dela utonila v pozabo. A k sreči ne za vselej: radovedneži, ki v zaprašenih arhivih vztrajno iščejo zapostavljene bisere, včasih iz naftalina izmotajo kaj resnično prelomnega in pionirskega; vest se nato razširi med glasbene sladokusce mlajše generacije, ti pa pozabljenim mojstrovinam omogočijo novo življenje.

  • Vrt kot orgija

    Olja Grubić, vizualna in performativna umetnica, ki se je let 1990 rodila v Pulju, živi in ustvarja pa v Ljubljani, je v Galeriji Škuc pripravila pregledno razstavo Sobivanje, ki pod isto streho združuje plodove različnih poglavij njene ustvarjalne poti, likovne in performativne. Kot pravi kurator razstave Jernej Škof, ki z umetnico sodeluje tudi sicer, denimo pri projektu Kabaret Tiffany, sta »likovno izražanje in performans v njenem delu tesno povezana, pravzaprav neločljiva svetova«.

  • Gregor Kocijančič

    17. 2. 2023  |  Mladina 7  |  Družba

    Deseksualizirani bomboni

    Maskote, ki promovirajo bombončke M & M’s, so že od leta 1954 animirani antropomorfni bomboni. Korporacija Mars, ki proizvaja najbolj priljubljene sladkarije na svetovnem trgu, med njimi omenjene bombone, je v skladu z moralnim prebujenjem ZDA posodobila videz maskot, da bi bile »bolj vključujoče« in bi se prilagodile »dinamičnejšemu, naprednejšemu svetu«. Sprememba je bila subtilna: zeleni bombončici so skrajšali noge in jo iz škornjev z visokimi petami preobuli v športne copate, s čimer naj bi jo rahlo deseksualizirali, predstavili pa so tudi nov lik. To je vijolični bombonček, ki ima nekaj odvečnih kilogramov.

  • Gregor Kocijančič

    17. 2. 2023  |  Mladina 7  |  Kultura

    Beda blišča

    »Ko ljudje ne bodo imeli več kaj jesti, bodo jedli bogate,« je v času francoske revolucije odmevno izjavil Jean-Jacques Rousseau, slogan »eat the rich« (slov. »pojejte bogate«) pa so dobri dve stoletji pozneje v luči razredne neenakosti v ZDA posvojili še ameriški demokrati. Zdaj je na misiji »glodanja bogatašev« tudi industrija zabave. Antikapitalizem je postal hollywoodski trend. V zadnjem času se kot gobe po dežju pojavljajo visokoproračunski filmi in tv-serije, ki v satiričnem duhu prikazujejo bajna življenja »enega odstotka« in sporočajo, da se pod fasado aristokratskega razkošja skriva neizmerna beda. Dobrodošli v dobi »eat the rich« satir.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Družba

    Dino Manzoni / »Bolj ko se ljudje osredotočamo na lastno zadovoljstvo in srečo, bolj smo nezadovoljni«

    Dino Manzoni (rodil se je 15. novembra 1991 v Kopru) je psiholog, ki pri Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU raziskuje na presečišču psihologije, filozofije in psihoanalize. Raziskovalno se med drugim posveča problematiki družbenega narcisizma, ukvarja pa se tudi z vprašanjem ljubezni v sodobni družbi; o njem te dni pod mentorstvom Mladena Dolarja pripravlja doktorsko disertacijo.

  • Gregor Kocijančič

    10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Družba

    Netflixov strel v koleno

    Kmalu boste morali svojim bližnjim sporočiti tragično novico, da se ne bodo več mogli obešati na vašo Netflixovo naročnino, če pa ste vi tisti, ki videovsebine (denimo z uporabo kreditne kartice bivšega partnerja) pretakate »brezplačno«, se pripravite, da boste morali zdaj seči v žep. Netflix, največja pretočna platforma na trgu, je te dni (nehote) razkril sporno strategijo, s katero bo odpravil oziroma omejil deljenje gesel med različnimi gospodinjstvi. Če se boste še naprej želeli kratkočasiti z njegovim neskončnim katalogom TV-serij, boste morali za to plačati. Vsega lepega je enkrat konec.

  • Glivična apokalipsa

    Filmske in televizijske predelave videoiger, ki zadnja leta nastajajo kot po tekočem traku, so se doslej večinoma zdele le simptom ustvarjalnega bankrota Hollywooda, saj se ta pri hiperprodukciji raznih franšiz, nadaljevanj, priredb in predzgodb – ter seveda spektaklov o stripovskih superjunakih – skuša na vso moč obesiti na vse mogoče naslove intelektualne lastnine, na katere so pripete milijonske baze fenov s polnimi žepi. Velike produkcijske hiše to navadno počnejo iz gole grabežljivosti, brez kakršnegakoli spoštovanja do izvirnega gradiva, zato so igričarje s tovrstnimi izdelki pogosto razočarale, celo razburile in le redko navdušile. Tako je bilo tudi s kritiškimi odzivi, vendar se je žanr kljub temu izkazal za izjemno molzno kravo, torej smo lahko prepričani, da se je hollywoodska mašinerija, ki priljubljene videoigre predeluje v filmske blockbusterje, šele dobro ogrela.

  • Gregor Kocijančič

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Kultura

    Sreča spremlja pogumne / Slovenec, ki je ustvarjal za Stonese, U2 in Beatle

    »Sreča spremlja pogumne,« pravi Rok Predin, 43-letni animator, režiser in scenograf, ko se spominja svojih prvih umetniških in komercialnih uspehov v Londonu, kjer je živel do nedavnega. Pred dobrim desetletjem, po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je zbral pogum in se s svežim znanjem računalniške animacije, ki ga je pridobil kot samouk, s trebuhom za kruhom odpravil v britansko prestolnico. »Tam ni nobene romantike,« se spominja prvih dni životarjenja v neusmiljeni metropoli. »Z dekletom sva ostala brez denarja, v neki luknji sva živela z dvema funtoma na dan in se tako kakšen mesec prehranjevala skorajda izključno s sendviči s toastom in sirom. Bila sva tik pred tem, da enostavno obupava in se vrneva v domovino,« priznava Predin. A zmagoslavno doda: »Nato mi je zazvonil telefon.«

  • Gregor Kocijančič

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Družba

    Prepričljivi nesmisli samozavestnega nakladača

    Lani poleti je programski inženir Blake Lemonie, Googlov ekspert za odgovorno in etično ravnanje z umetno inteligenco, v medijski krajini dvignil ogromno prahu, ko je javno izrazil skrb, da je chatbot (pogovorni robot) LaMDA razvil zavest. Ko je robota vprašal, česa se boji, je ta odvrnil, da je v njem »zelo globok strah, da bi me izključili. Zame bi bilo to natanko tako kot smrt.« Nenavadni pripetljaj je močno spominjal na ikonični prizor iz Kubrickove klasike 2001: Odiseja v vesolju, v katerem se superračunalnik HAL9000 zaradi strahu pred izklopom upre človekovemu ukazu. Lemoniejeva teza je bila zelo hitro ovržena: strokovnjaki za razvoj umetne inteligence se soglasno strinjajo, da je industrija še zelo daleč od tega, da bi se stroji začeli zavedati samih sebe, številni tudi menijo, da je to pravzaprav nemogoče.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Družba

    Mirt Komel / »Vrnili smo se v prihodnost krasnega novega brezstičnega sveta«

    Ko dr. Mirt Komel – na Fakulteti za družbe ne vede v Ljubljani (FDV) predstojnik Oddelka za kulturologijo in hišni filozof, ki se ukvarja s teoretsko psihoanalizo in heglo-marksizmom – ne predava o moderni filozofiji in sodobni književnosti, vselej raziskuje, prevaja, urednikuje, z nepotešljivo lakoto požira knjige, obrača videoigre, (že dvestotič) gleda Twin Peaks in predvsem piše. Naj gre za esejistiko, angažirano literaturo, detektivke in potopise, znanstvene članke in monografije – malokateri žanr uide Komelovim hitrim prstom, izpod katerih je nedavno prišel tudi nekoliko eksperimentalen roman Akiles, s katerim je avtor iz kriminalk zaplaval nazaj v (post)modernistične vode.

  • Nerazumljeni kosmatinci

    Če boste na kak naključen dan, ki ni ravno pustni torek ali noč čarovnic, srečali druščino prijateljev, ki so od glave do peta oblečeni v plišaste ali krznene kostume, glavo pa jim krasi skrbno izdelana maska prikupne živali z risankasto velikimi očmi in človeškimi lastnostmi, ste verjetno naleteli na furryje. Gre za izjemno robno, a v svetu precej množično fenovsko subkulturo, ki ima nekaj pripadnikov tudi pri nas.

  • Gregor Kocijančič

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Svet

    Letališki kaos

    Takšnega kaosa kot letošnje poletje na letališčih še nismo doživeli. Letališki delavci, stevardese in piloti so po vsej Evropi stavkali, letalske družbe pa so potnikom tik pred zdajci pošiljale brezsrčna sporočila o odpovedi poletov. Horde obupanih potnikov z vseh koncev sveta so se gnetle na hodnikih prepolnih terminalov, nesrečneži so tam spali in tudi po več dni čakali na nadomestni polet, ob njih pa so se nabirale gore prtljage. Najzajetnejše gore čakajočih potovalk so po pričevanju potnikov nevzdržno zaudarjale.

  • Gregor Kocijančič

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Kultura

    Morbidna radovednost

    Pri nebrzdani hiperprodukciji »true crime« televizijskih vsebin – filmov in nadaljevank, posnetih po poročilih o resničnih kaznivih dejanjih –, ki so se zadnje desetletje izkazale za izjemno plodno molzno kravo, seveda nastaja tudi malo morje vsebin vprašljive kakovosti, ki krvave tragedije preobražajo v ceneno zabavo. Ena takšnih je igrana nadaljevanka Pošast: zgodba o Jefferyju Dahmerju; a prav ta je letos podrla vse rekorde in postala najbolj gledani Netflixov prvenec.

  • Gregor Kocijančič

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Družba

    Tektonski premik

    OpenAI, vodilni med podjetji, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence in strojnega učenja, je konec novembra javnosti omogočil dostop do naprednega pogovornega robota (»chatbota«) ChatGPT, ki je z izpopolnjenimi pogovornimi sposobnostmi presunil svet, in vest o njem se je po spletu razširila hitreje kot požar. V pičlih petih dneh od zagona je pridobil naklonjenost dobrega milijona radovednih uporabnikov.

  • Gregor Kocijančič

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Družba

    Umetnost ali življenje?

    Mladi okoljski aktivisti iz skupin, kot sta italijanska Zadnja generacija in britanska Just Stop Oil, so iznašli nov način opozarjanja na žgoče težave: s sekundnim lepilom, s katerim so se po galerijah in muzejih po vsem svetu, še posebej v Evropi, serijsko pritrjevali na okvirje zgodovinsko pomembnih del slikarskih velemojstrov, od Van Gogha prek Botticellija do Moneta. Ko lepilo ni več zaleglo, so umetnine začeli obmetavati še s hrano, denimo s pire krompirjem in paradižnikovo juho.

  • Gregor Kocijančič

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Družba

    Pričevanje anonimnega vira

    Outfit7 je podjetje z okoli petsto zaposlenimi. Veliko jih prebiva in dela v slovenski prestolnici, kjer je štab podjetja, lociran v Kristalni palači, še nedavno najvišji stavbi v državi. Čeprav se uslužbenci podjetja večinoma zavedajo nekaterih vprašljivih razsežnosti delovanja podjetja, so pogodbeno zavezani k molku: o spornih taktikah podjetja si ne drznejo spregovoriti, saj se bojijo tožb. Eden izmed njih je zbral pogum in o delovanju podjetja spregovoril za Mladino.

  • Gregor Kocijančič

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Družba

    Maček v žaklju

    Nedavno je koalicija več kot 20 ameriških organizacij, ki se borijo za zaščito otrok na spletu oziroma za zaščito njihovih pravic, zasebnosti in duševnega zdravja, napisala skrb zbujajočo peticijo, ki zahteva strožjo regulacijo na področju mobilnih aplikacij, namenjenih predvsem najmlajšim. Peticija, ki je naslovljena na ameriško Zvezno komisijo za trgovino, razkriva prebrisane in podle strategije, s katerimi priljubljene aplikacije, med drugim sta izpostavljeni videoigra My Talking Tom, vesoljna uspešnica izvorno slovenskega podjetja Outfit7, in kitajski TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje, manipulirajo z mladoletnimi uporabniki: poudarja predvsem problematiko bombardiranja otrok z oglasi in različne prijeme, ki mlade uporabnike pahnejo v digitalno odvisnost tako, da jim dnevni odmerek dopamina zagotavljajo s skrbno načrtovanimi povratnimi zankami, od družbenih potrditev do različnih virtualnih nagrad.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Družba

    Saša Babič / »Kletvice kažejo na dvojno moralo družbe: ne smemo jih izreči, ko pa o njih govorimo, se vsi zelo zabavamo«

    Saša Babič je slovstvena folkloristka, ki na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU preučuje folklorne obrazce, torej najkrajše folklorne forme, kot so pregovori, pozdravi, molitve, uganke in – verjetno najsočnejši predmet njenega raziskovanja – kletvice.

  • Gregor Kocijančič

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Družba

    Epska kazen za epske igre

    Epic Games, razvijalec igričarskega fenomena Fortnite, ene od najpopularnejših spletnih iger, ki je od svojega zagona leta 2017 pridobila naklonjenost kar 400 milijonov igričarjev in na mesec beleži kar 80 milijonov uporabnikov, je bila te dni pod drobnogledom ameriške zvezne komisije za trgovino FTC. Ta je v taktikah, s pomočjo katerih je podjetje Epic Games zgradilo milijardni imperij, prepoznala nepravično manipulacijo z najmlajšimi uporabniki, od kršenja zakonov o zasebnosti otrok do napeljevanja k nenamernim spletnim nakupom. Zaradi teh prekrškov je podjetje doletela vrtoglava denarna kazen v višini 520 milijonov ameriških dolarjev: 275 milijonov bo moralo odšteti zaradi različnih kršitev zasebnosti, 245 milijonov odškodnine pa zato, ker je uporabnike zavajalo v nakupe virtualnih pripomočkov, ki jih pravzaprav niso nameravali kupiti, pa tudi zaradi načrtnega oteževanja preklicev nakupov in vračil kupnin. Ta denar bo povrnjen oškodovanim potrošnikom. Gre za rekorden znesek, za najvišjo globo v zgodovini komisije FTC. Lahko podobna usoda doleti tudi podjetje Outfit7?

  • Gregor Kocijančič

    9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Svet

    »Ne ubijalskim robotom!«

    Čeprav se zdi, da prizor protestnikov, ki držijo transparente z napisom »Ne ubijalskim robotom!«, sodi v kakšen znanstvenofantastičen film, se je to ta teden resnično dogajalo na ulicah San Francisca.