Lara Paukovič
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Kultura
Velja prepričanje, da rednih zaposlitev za mlade v kulturi ni. A to ni povsem res – morda je v kateri izmed »uporabnejših« panog pot do dela hitrejša, vseeno pa zaposlitev na kulturnem področju za mlade ni nemogoča. Eden izmed projektov, ki jim zaposlovanje olajšujejo, je projekt Evropskega socialnega sklada (ESS), ki poteka od leta 2016 in bo trajal do leta 2020, zanj pa je namenjenih dva milijona evrov evropskih sredstev, to pomeni 400 tisoč evrov na leto.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Politika
Zgražanje dežurnih moralistov zaradi knjig, predpisanih za domače branje v šolah ali za Cankarjevo tekmovanje, ni nič novega. No, tudi kje v tujini ni dosti drugače – prav zdaj se veliko govori o seznamu prepovedanih del na knjižnem festivalu v vse konservativnejšem Kuvajtu. Med drugim sta se na tem seznamu znašli deli Bratje Karamazovi Dostojevskega in Sto let samote G. G. Marqueza. Na domačih tleh smo že imeli težave z romanom Napačna odločitev Vitana Mala, s knjigama Na zeleno vejo Andreja Predina in Oči Andreja Makuca, ki sta bili leta 2011 predpisani za 8. in 9. razred na Cankarjevem tekmovanju, zadnja razprava v tem slogu pa je tekla o Evangeliju za pitbule Jiřija Bezlaja in o tem, ali gre v tem romanu za pornografijo ali ne.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Družba
Dr. Marta Verginella, zgodovinarka
Tržaška zgodovinarka Marta Verginella ima marsikaj skupnega z ženskami, ki so pred leti v njenem domačem tržaškem okolju začele ustvarjati prvi slovenski ženski časopis Slovenka – odločnost, ambicioznost, vztrajnost; zanimanje za družbena in politična vprašanja. Najbrž zato ni naključje, da je prav ona uredila knjigo o Slovenki, ki je ravno te dni doživela ponatis, pripravlja pa se tudi italijanski prevod, niti da je korakala med udeleženci shoda proti neofašizmu, ki je pred kratkim v Trstu potekal sočasno s shodom pripadnikov skrajno desničarskega gibanja CasaPound. Vzpon neofašizma in populizma v Evropi spremlja z zaskrbljenostjo, meni pa, da je močno povezan s širšo politično in družbeno krizo, v kateri je Evropa. »Poleg procesa retradicionalizacije je zelo skrb zbujajoče tudi približevanje levosredinskih strank desničarskemu diskurzu – z drugimi besedami, levosredinsko prevzemanje desne politične agende,« pravi.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Kultura | Dogodki
Konec tedna se v ljubljanskem Kinu Šiška začenja že sedmi CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa. Odprla ga bo plesna predstava Opus Christosa Papadopoulusa, grškega koreografa, ki grško gledališče povezuje s sodobnim plesom.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Družba
Inštitut za proučevanje enakosti spolov je predstavil izsledke raziskave Enakost spolov na slovenskem političnem parketu. Raziskava je trajala tri mesece, za vpogled v enakost spolov pa je pomemben prvi del analize, v katerem so stranke odgovarjale na temeljna vprašanja, med njimi tudi, za kakšne ukrepe na tem področju bi si prizadevali v državnem zboru.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Kultura
Lani je v Sloveniji izšlo več kot 170 romanov. Poleg tega vsako leto izide od 250 do 300 pesniških zbirk. Zdaj veste, zakaj se vam dozdeva, da se skoraj vsak tretji človek, ki ga poznate, razglaša za pisatelja ali pesnika. Za primerjavo: leta 1991 je izšlo le 17 romanov in vsi so morali biti res kakovostni. Kristalni čas Lojzeta Kovačiča, izdan prav tega leta, je bil na primer še predlani izbran za najboljšo knjigo zadnjih 25 let.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Družba
Morda so živilske trgovinice z dušo že pred leti izrinili giganti Mercator, Spar, Hofer in Lidl, a na nekaterih koncih po prestolnicah še lahko opravite malenkost bolj oseben živilski šoping – z multikulturno noto.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Kultura
Le kakšen bi bil odnos osnovnošolcev in dijakov do klasičnih del slovenske literature, če bi jim bila predstavljena inovativneje, recimo v stripu ali kot risoroman? Najbrž težko slabši kot zdaj, ko najstnikom dela, kakršna so Kmetske slike Janka Kersnika, Deseti brat Josipa Jurčiča in Visoška kronika Ivana Tavčarja, ki so – kljub številnim sodobnim romanom, ki bi si to morda bolj zaslužili – vsa še vedno na seznamu obveznega šolskega branja, nemalokrat povzročajo hude travme. Še ena takšna šolska travma je Ivan Cankar, tega se zavedajo številni avtorji in preučevalci njegovega opusa, zato so nam letos, ob stoletnici pisateljeve smrti, priskrbeli dela, ki njegovo literaturo, pa tudi življenje predstavljajo na komunikativen, za mlade bralce manj zatežen način. Takšna je črtica Skodelica kave v obliki slikanice z ilustracijami Petra Škerla, ki je zanje pred kratkim dobil nagrado Kristine Brenkove, strip Ivan Cankar: podobe iz življenja Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića pa dela iz zbirke Cankar v stripu, na primer Moj lajf Boštjana Gorenca - Pižame in Tanje Komadina.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Kultura
Praznik knjige za 1324,92 evra
Še malo in spet bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal Slovenski knjižni sejem, praznik knjige in eden največjih ter najteže pričakovanih literarnih dogodkov leta.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Kultura
V nedeljo je potekala sklepna slovesnost 53. Borštnikovega srečanja, na kateri so kot vsako leto podelili nagrade za najboljše izdelke pretekle gledališke sezone. Z osrednjo nagrado festivala, uglednim Borštnikovim prstanom, so letos ovenčali Janeza Škofa, igralca »toplega srca in globokega duha«, kot je o njem dejala lanska nagrajenka Saša Pavček. Podelili pa so tudi veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev in nagrade za režijo, dramaturgijo, scenografijo, glasbo, mlado igralko, igro, nagrado žirije ter nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Družba
Pustite mojega prijatelja pri miru
Pred približno letom je Louisa C. K., slavnega komika, še enega moškega na poziciji moči, pet žensk obtožilo, da jih je spolno nadlegoval. Bodisi jih je spraševal, ali lahko masturbira pred njimi, bodisi je to dejansko počel – v živo ali prek telefona. Louis C. K. je sicer eden redkih moških, katerih obtožbe je sprožila kampanja Jaz tudi, ki so svoja dejanja priznali in se zanje javno opravičili – seveda to ne pomeni, da so zato kaj bolj dopustna. »Takrat sem samemu sebi govoril, da je to, kar sem naredil, v redu, ker sem ženske vedno vprašal, ali jim lahko pokažem penis. Ampak pozneje v življenju sem se naučil, da ko imaš moč nad neko drugo osebo, vprašanje, ali hoče videti tvoj penis, v resnici ni več vprašanje. Izkoristil sem to, da so me ženske občudovale,« je zapisal v sporočilu za javnost.
