Lara Paukovič
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Kultura
Spoznajte Alice, Eileen, Simona in Felixa, štiri prijatelje v poznih dvajsetih. Simon je v resnici nekoliko starejši, trideset-in-nekaj-letnik, ampak trideseta so itak nova dvajseta. Alice je pisateljica, ki je z dvema romanoma dosegla mednarodno slavo. Ima vse, kar si je kadarkoli želela: uspeh, slavo, denar. Že v mladosti je sanjarila o tem, da bi se po nečem izrazito razlikovala od drugih, kar ji je tudi uspelo. Kljub temu je po izidu druge knjige doživela živčni zlom in pristala v psihiatrični bolnišnici.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
Transkript pogovora med Andrejem Vizjakom in Bojanom Petanom
Vizjak: Tako da, evo, ne vem, zakaj bi ti denar tam metal tako bedasto stran, daj mi ti povej ... pizda, meni je to totalno nelogično. Da bi ta denar od Term Čatež, ne vem, koliko milijonov evrov ...
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Družba
»Prejšnji teden so imeli na portalu XX 70 % znižanje oblačil in zdaj vam bom pokazala, kaj vse sem kupila,« v live posnetku na svojem profilu navdušeno razglaša spletna vplivnica. Sledi razkazovanje omenjenih oblačil, tako imenovani »haul«. Veliko teh kosov je naročila »impulzivno«, ker so bili ravno znižani in ne ve zares, ali jih bo kdaj oblekla; druge si bo nadela samo za fotografiranje. To so oblačila, ki že po redni ceni stanejo nekaj deset evrov – na znižanju pa jih je dobila za po deset ali dvajset evrov na kos. Narejena so iz tankih, nekakovostnih tkanin – a na fotografijah bodo kljub temu videti fantastično. Kakovost ni prvo, na kar ti mladi modni navdušenci pomislijo ob nakupu – gledajo predvsem na to, da dobijo več kosov za manj denarja.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Kultura
Makovo polje. Rdeči cvetovi se spokojno nastavljajo soncu. Potem pa naenkrat ... vse preplavi dim, smog. Namesto idiličnega prizora iz narave opazujemo brutalno distopijo. Sredi travnika mrtev moški. Brenčanje žuželk postopoma utihne. V vodah umirajo ribe. Bo to naša prihodnost? Zelo verjetno. Samo nekaj dejstev: med letoma 1990 in 2016 smo izgubili 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozda – to je območje, večje od Južne Afrike. Poletje 2020 je bilo najbolj vroče poletje na severni polobli, tega leta pa je bila izmerjena tudi najvišja znana temperatura na Antarktiki. Če ne bomo prenehali z industrijskim ribolovom, do leta 2048 v morju ne bo več rib. Zemlja je sposobna le še šestdeset let žetve. Če se povprečna svetovna temperatura poviša za dve stopinji namesto za 1,5, kar je trenutno nedosegljiv cilj, za katerega bi morali radikalno spremeniti družbeni sistem, bo od onesnaženega zraka umrlo 150 milijonov ljudi več. Ubili jih bodo vročinski valovi in pomanjkanje vode, ki bo prizadelo kar 400 milijonov ljudi.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Svet
Zakonska zveza istospolnih parov zdaj legalna v tridesetih državah
V nedeljo, 26. septembra 2021, so se Švicarji odločili, da želijo živeti v svobodni, odprti državi. S 64 odstotki glasov so na referendumu izglasovali legalizacijo porok istospolno usmerjenih – niti en kanton ni glasoval proti. Že lani je Švica s 63-odstotno podporo izglasovala zakon, s katerim je prepovedala diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. To je razkačilo najmočnejšo stranko v državi, desničarsko populistično Švicarsko ljudsko stranko (SVP oziroma UDC) – eden njenih članov je na primer cinično pripomnil, da »ne ve, ali bodo šale o gejih zdaj sploh še dovoljene«. Švicarska ljudska stranka je skupaj s Krščanskodemokratsko stranko in manjšo evangeličansko konservativno stranko UDF zahtevala referendum. Zakonodaja, ki bi izenačila status zakonske zveze med heteroseksualnimi in istospolnimi pari in slednjim omogočila tudi posvojitev otrok, je bila na mizi že decembra lani. A konservativni nasprotniki so zahtevali referendum in upali, da bodo sprejetje lahko preprečili. Zagnali so agresivno kampanjo »Ne poroki za vse!«, ki je med drugim prikazovala fotografije objokanih otrok, pospremljene s stavki »Otroci po naročilu? Recite ne poroki za vse!« ali pa »Ohranimo dobro počutje otrok! Recimo ne poroki za vse!«. V nadaljevanju pojasnjujejo, da poroka med moškim in žensko temelji na biologiji, kar pa še ne pomeni, da ne gre za diskriminacijo.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Kultura
Bogoljub Dobrnik je dober. Res zelo dober. O tem navsezadnje govori že njegovo ime: ljubi boga in je dober. Prikladno, mar ne? Dobrnik je pripadnik višjega sloja in prepričan je, da je tam zunaj vse v najlepšem redu, da je vse manj krivic, da razlike med razredi sploh ne obstajajo. Čeprav si lahko privošči kakšno malenkost več kot drugi, je v resnici »navaden človek«, prijazen do svojih delavcev in služkinje (ta po njegovih besedah v resnici ni služkinja, pač pa »družinska prijateljica, ki ji finančno pomaga«), in ne razume, zakaj bi kdorkoli kar tako, načeloma, želel nesrečo drugim. Kljub temu se taki ljudje najdejo: na primer požigalci, ki se pod pretvezo, da potrebujejo prenočišče, priplazijo na podstrešja dobrih ljudi in jim iz ljubega miru požgejo hišo. Dobrnik ravno zaradi tega ne bi v hišo nikoli spustil nobenega razcapanega neznanca.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Družba
Kako v vsakdanjem življenju čim bolje spremljati osebni ogljični odtis
V romanu Tranzit (Transit) slavne britanske pisateljice Rachel Cusk se pripovedovalka na letalu znajde ob neznanem moškem; ta ji na lepem začne pripovedovati o prijatelju pilotu, ki je kljub svojemu poklicu zaveden okoljevarstvenik. Vozi električni avto, doma uporablja sončne kolektorje in vetrno energijo, obsesivno reciklira in med dopustom kampira v hribih nekje v bližini doma. »Toda isti človek ni imel težav s tem, da je redno oblekel uniformo, zlezel v pilotsko kabino petdesettonskega letala in odpeljal gručo alkoholiziranih dopustnikov na Kanarske otoke,« nadaljuje moški. »Težko bi si zamislili slabšo linijo za vožnjo, a on je na tej relaciji vozil dolga leta. Poleg tega je delal za nizkocenovno letalsko družbo, ki sta jo zanimala samo prihranek in dobiček.«
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Družba
Lani jeseni vlada direktorja Pedagoškega inštituta dr. Igorja Ž. Žagarja, čeprav je izpolnjeval vse formalne pogoje in imel podporo ne le upravnega odbora, ampak tudi zaposlenih, ni potrdila za še en direktorski mandat. Upravni odbor je bil zato prisiljen imenovati vršilca dolžnosti – a ker ni bilo nobenega drugega, za direktorja primernega kandidata (to je tudi razlog, da ga je upravni odbor podprl že na začetku), je to lahko postal le Igor Ž. Žagar.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Družba
»Tako dodelanega portala ni nikjer na svetu«
Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič (1976) je eden najprepoznavnejših slovenskih jezikoslovcev in eden tistih, ki se najodločneje zavzemajo za to, da bi o jeziku, ki ga govorimo, v vsakdanjem življenju razmišljali čim več. Lucidna, jedrnata premišljanja o jezikoslovju in družbi, ki jih objavlja v Delu, so pred časom izšla v esejistični zbirki Kozmologija. Izogiba pa se komentiranju aktualnega političnega dogajanja, saj je prepričan, da je znanost za vse in da je kot taka prostor, ki mora ostati karseda apolitičen. Je pobudnik in urednik spletnih portalov Fran (www. fran.si), na katerem so dostopni vsi pomembnejši slovarji slovenskega jezika, ter Slovenske slovnice in pravopisi (fran.si/slovnice-in-pravopisi/). Zadnji projekt, pri katerem je sodeloval kot koordinator, pa je pionirski portal Franček (www.franček.si), ki želi slovenski jezik inovativno približati mladim.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Družba
Aplikacija, s katero se na telefonu ali tablici v znanju slovenskega jezika lahko pomerite z velikani slovenske književnosti Poseben dodatek k portalu Franček je igrica Besedoboj, ki jo je skupaj s sodelavkami in sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zasnoval Niki Bizjak, diplomant Fakultete za računalništvo in informatiko. Ne le mladi, tudi odrasli jezikovni navdušenci si jo lahko kot aplikacijo naložijo na telefon ali tablico in se v znanju slovenskega jezika pomerijo z duhovito opisanimi velikani slovenske književnosti: Lily Novy oziroma »besedno umetnico, ki ji ni para«, Zofko Kveder ali »bojevnico s peresom«, Ivanom Cankarjem, »človekom s hecnim odnosom do kave«, »Zadovolnim Krajncem« Valentinom Vodnikom, »rdečo raketo« Srečkom Kosovelom in »kar velikim slovenskim pesnikom« Francetom Prešernom.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Družba
Ali kdo razmišlja o posledicah dolgotrajnega zaprtja šol?
Tudi v letošnje šolsko leto so številni učitelji in ravnatelji zaradi pomanjkanja pravočasnih informacij ministrstva vstopili z negotovostjo.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Kultura
Na Triglav se vzpenja ženska, ki na hrbtu nosi kurentovo glavo, skoraj večjo od lastnega telesa. V četici ji sledi skupina pohodnikov. Strumno in ponosno ubirajo pot proti cilju, Aljaževemu stolpu.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Družba
Miran Hladnik je dolgoletni predavatelj na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poleg tega je priznan raziskovalec slovenske književnosti, avtor več knjig, razprav in znanstvenih člankov. Dvaindvajsetega avgusta se je skupaj s protestniki odpravil na Triglav in bil priča komunikaciji med Teo Jarc, Janezom Janšo in Alešem Hojsom. Popisal in objavil jo je na Wikiverzi, kjer tudi sicer opisuje dogodke iz svojega življenja v maniri nekakšne kronike. Prispevek je končal z besedami: »Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. /.../ Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture.«
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Politika
Našel se je nov stolček za Damjana Damjanoviča
Marko Repnik, akademski glasbenik, je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) vodil štiri leta. Mandat se mu je iztekel s koncem lanskega leta. Čeprav je izpolnjeval vse predpisane pogoje in bi lahko direktoroval še en mandat in čeprav je bil pravzaprav edini mogoči kandidat za direktorja – predlagal ga je nadzorni svet JSKD, podprli pa so ga tudi v sindikatu Glosa –, je ministrstvo za kulturo januarja letos za vršilko dolžnosti direktorice imenovalo Metko Šošterič. Takrat se je veliko špekuliralo, da gre za politično zamenjavo, čeprav je Metka Šošterič tako kot Marko Repnik članica stranke SD, a prava politična rošada se je zgodila šele zdaj. Položaj direktorja JSKD je zasedel Damjan Damjanovič.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Kultura
Ko je pri le osemnajstih letih umrl Christopher Morcom, mladostni prijatelj, sošolec ter prva in največja ljubezen matematičnega genija Alana Turinga, je Turing v pismu materi napisal: »Prepričan sem, da bom Morcoma nekoč nekje spet srečal in da nama bo namenjeno, da skupaj kaj ustvariva, tako kot verjamem, da nama je bilo tukaj.« Turing je umrl dvajset let za njim – prav tako prezgodaj, pri dvainštiridesetih letih. Njegova smrt je bila posledica nedopustnega, sramotnega ponižanja: leta 1952 se je znašel pod drobnogledom sodišča zaradi »ogabne nespodobnosti«, kar se je po britanskem kazenskem zakoniku iz leta 1885 nanašalo na homoseksualnost, in prisiljen je bil izbirati med zaporom in hormonsko terapijo, ki naj bi mu zmanjšala libido in ga »ozdravila« napačne spolne usmerjenosti. Da, to se je dogajalo v razviti Evropi pred manj kot sto leti. Turing se je odločil za kemično kastracijo, ki mu je med drugim povzročila impotenco, rast prsi in depresijo – dve leti kasneje je naredil samomor; pojedel je jabolko, zastrupljeno s cianidom. Motiv zastrupljenega jabolka ni naključen: ko je leta 1937 izšla Disneyjeva Sneguljčica, je Turing, takrat star petindvajset let, vsem okoli sebe entuziastično razlagal, kako navdušen je nad risanim filmom; na pamet naj bi se naučil celo verze, ki jih izreka čarovnica, ko vari zastrupljeno jabolko.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Kultura | Portret
Pisatelj in prevajalec, ki se je več kot iz teorije naučil iz prakse
Začelo se je, ko je bil star dve leti in ni mogel zaspati, če mu niso na glavo položili odprte knjige. Prva knjiga, ki ga je zadela, je bil Martin Eden Jacka Londona, prva pesem, ki se je je samostojno naučil na pamet, pa Jadro Lermontova. Na gimnaziji se je zaljubil v rusko klasiko 19. stoletja in jo v letu ali dveh bolj ali manj prebral vso. Predvsem Tolstoj, Dostojevski in Čehov so nanj naredili takšen vtis, da se je začel sam učiti ruščino. »Ljubezen, ki jo nekdo vsadi vate od zunaj, nikoli ni tako močna in trdoživa kot tista, ki se rodi in zraste sama,« pravi. To sicer ne pomeni, da ga je fascinirala le ruska književnost – še pred tem je veliko bral ameriške pisatelje izgubljene generacije, pozneje ga je očarala japonska kultura. »Sicer pa raje govorim o očaranosti nad posameznimi ustvarjalci ne glede na njihovo pripadnost tej ali oni kulturi. Umetniške in duhovne vrline so vendarle predvsem individualne.«
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Kultura
Njegova senzibilnost je izjemna – bržkone našemu najprodornejšemu režiserju mlajše generacije Žigi Divjaku (1993) uspeva z gledališkimi projekti kontinuirano osvetliti najbolj žgoče družbene teme. Brez moraliziranja nas s svojo umetnostjo sprašuje, ali je to res skupnost, v kakršni si želimo živeti. Cenita ga občinstvo in stroka – v zadnjih letih je prejel nekaj najprestižnejših nagrad, samo letos Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na umetniškem področju, njegova predstava pa je bila že drugič razglašena za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja: tokrat je bil to avtorski projekt Gejm, ki se sprašuje o odgovornosti slovenske mejne politike za življenje in usodo beguncev. Trenutno pa ga najbolj zaposluje okoljska problematika, ki bo predmet njegovega novega gledališkega projekta Vročina – premiera je predvidena za jesen. Prepričan je, da nam zmanjkuje časa: če bi zares dojeli stanje, v katerem je naš planet, bi šli takoj na ulice, vsi, in zahtevali spremembe takoj, tudi s silo, če bi bilo to potrebno.
-
19. 8. 2021 | Družba
Predprejšnji teden se je zaradi vožnje po avtocesti v napačno smer zgodila huda prometna nesreča s smrtnim izidom. Letno število voženj v napačno smer ni zanemarljivo, statistika iz leta 2019 denimo pravi, da so bile vožnje v napačno smer 104, leto pred tem jih je bilo 160. Zaradi vožnje v napačno smer umre vsaj en človek na leto. Nič se torej ni bistveno spremenilo od tragične prometne nesreče v Arji vasi pred dobrim desetletjem, ko so zaradi vožnje v napačno smer umrli trije pravilno vozeči udeleženci v prometu, stari le nekaj več kot 20 let. Morda je čas, da začnemo – poleg vse naprednejšega obveščanja o ovirah v prometu, ki pa ne more preprečiti nesreče – razmišljati o učinkovitejših ukrepih in tehnologiji za preprečevanje takšne vožnje.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Svet
Nekateri športniki na olimpijskih igrah dosegajo uspehe, drugi imajo pri tem malo manj sreče. Na primer alžirski kolesar Azzedine Lagab, ki je na sobotni tekmi v kronometru pristal na repu, na 36. mestu, a še veliko bolj kot poraz ga je zabolelo, ko je po vrnitvi domov izvedel, da je bil tarča rasističnih pripomb. Kamere so posnele besede »podpore«, s katerimi je poskušal nemški trener Patrick Moster bodriti svojega varovanca Nikiasa Arndta, ki je tekmo končal na 19. mestu. Glasile so se: »Ujemi gonjače kamel!« Glede na to, da so bili pred Arndtom v tistem trenutku poleg Lagaba še Amanuel Ghebreigzabhier, ki je zastopal barve Eritreje, Iranec Saeid Safarzadeh in Ahmad Badreddin Wais, sirski begunec, ki je zastopal olimpijsko ekipo beguncev, ni težko uganiti, komu so bile besede namenjene.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Družba
Vpis v srednješolske izobraževalne programe je stresen že sam po sebi. Najprej izbira prave šole. Štetje točk, primerjanje ocen zadnjih treh razredov s sošolci, razbijanje glave: Je šola sploh primerna zame? Se bom zlahka vključil/a? Bom sprejet/a ali ne? Če se izkaže, da ne, je naslednji korak še bolj stresen: učenci, ki niso dosegli dovolj točk za izbrano šolo, se morajo odločiti za kar deset novih možnosti, med katerimi je kakšna zdaj gotovo manj dostopna, kot je bila na začetku, ker se je naval na šolo v drugem krogu povečal. In tako dalje. Toda za 201 slovenskega najstnika je bil ta proces letos še večja mora kot za njihove preostale vrstnike. V procesu vpisa so namreč izpadli – ni se jim uspelo vpisati na nobeno srednjo šolo, ostali so pred vrati. Kako se je to lahko zgodilo?
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura
Poletni knjižni plonklistek 2021
Že tradicionalno smo za vas izbrali nekaj del, bralnih vrhuncev prve polovice letošnjega leta, ki se bodo prilegli na dopustu ali doma. Da bo izbira pestrejša, smo za poletne bralne sezname prosili še tri uveljavljena imena iz sveta medijev in kulture.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura
Poletna bralna priporočila Mance G. Renko
Čeprav sem si še spomladi zastavila, da bom do konca poletja prebrala celoten cikel letnih časov Ali Smith (Autumn, Winter, Spring, Summer), sem ostala zataknjena v jeseni in namesto tega za začetek prebrala zadnji deli Rachel Cusk (Second Place) in Deborah Levy (Real Estate), ki sta izšli pozno spomladi. Obe moji najljubši avtorici se ukvarjata s temo doma; občutka domačnosti (kletka ali varen pristan?) in tudi samega postavljanja nepremičnine, zidov, in vloge ženske znotraj in zunaj teh zidov. Če ne marate brati v angleščini, lahko nekatere knjige obeh avtoric dobite tudi v slovenščini; posebej priporočam Ceno življenja Deborah Levy ali pa, če vam je blizu zahtevnejša, nekoliko lynchevska naracija, roman Mož, ki je videl vse. Poleg tega sem v enem dnevu začela in končala roman, prvenec, Assembly mlade britanske avtorice Natashe Brown ter manifest francoske avtorice Pauline Harmange Moi les hommes, je les déteste (Sovražim moške). Obe knjigi sta idealni za branje na dušek; kratki in učinkoviti. Prijateljica Staša mi je ravno podarila roman Fake Accounts Lauren Oyler, ki ga bom, če bo le pandemija dopuščala, vzela s seboj na morje. Dan pred mojim dopustom pa bo izšel tudi roman Sally Rooney Beautiful World, Where Are You, ki sem ga že pred meseci prednaročila na spletni strani človeka, ki se je ravno te dni izstrelil v vesolje v raketi v obliki penisa. Pri tem z nelagodjem pomislim, da sem mu v pandemičnih letih, ko ni bilo druge izbire, s svojimi knjižnimi nakupi nedvomno financirala delček te bizarne poti.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura
Poletna bralna priporočila Klare Širovnik
Letos sem na morju v vodo stopila trikrat. Zasluge za to, da sem preostanek dopusta preležala v senci borovca in se domov vrnila domala enako bledolična, kot sem se tja odpravila, imata Wiesław Myśliwski in njegov Traktat o luščenju fižola. Nepredstavljivo je, da se lahko srčna in čutna zgodba – z obilico filozofskih primesi – naplete okoli tako preprostega (in skorajda banalnega) opravila, kot je luščenje fižola. Pripovedovalec (in hkrati osrednji protagonist) je ostarel moški, ki skrbi za počitniško naselje, obiskovalcu pa ob luščenju razkrije svojo življenjsko zgodbo; pri tem šaljivo in pronicljivo razmišlja o svobodi, predanosti, ljubezni, ženskah, glasbi in veri.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura
Poletni bralni seznam Andreja Blatnika
Etgar Keret: Še zadnja zgodba in konec in Poleti že! (prevod Julija Potrč Šavli)
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Kultura
K sreči nismo več zaprti za štirimi stenami, a to še ne pomeni, da nas ne razveseljujejo več kakovostne TV-serije. Sploh poletni dnevi, ki tečejo nekoliko počasneje, kar kličejo po tem, da si na lenoben popoldan ogledamo katerega od opevanih izdelkov, ki nas je mikal vse leto, a zanj v prenatrpanem urniku nismo našli časa. Naš izbor TV-serij prinaša najboljše naslove letošnjega leta, v katerih bodo uživali ljubitelji vseh zvrsti.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Svet
Nehormonski gel za ženske, ki pred neželeno nosečnostjo ščiti enako učinkovito kot kondomi
Ko so se v šestdesetih letih v ZDA na trgu pojavile prve kontracepcijske tabletke, so povzročile revolucijo. Že štiri leta po vstopu na ameriški trg smo jih dobili tudi pri nas. Ženskam je dala tabletka svobodo – nadzor nad tem, kdaj bodo zanosile –, to pa je poleg tega, da so se končno lahko v miru posvetile karieri, povzročilo tudi svobodnejše spuščanje v spolne odnose. Zaradi prednosti sprva ni nihče govoril o neželenih učinkih. Leta 1969 pa je Barbara Seaman izdala knjigo The Doctor’s Case Against the Pill (Zdravničini ugovori proti tabletki), v kateri je opozarjala na nevarnosti tega, da ženske s tabletko zaužijejo ogromne odmerke progestina in estrogena, ki lahko povzročijo možgansko in srčno kap, krvne strdke, depresijo in povečanje telesne teže. A kljub temu so tabletke postajale vedno bolj priljubljene, kar je šlo vštric s seksualno revolucijo v sedemdesetih letih. Konec osemdesetih so v Ameriki prvotne tabletke z visoko vsebnostjo hormonov umaknili s trga in pojavile so se nove – a zgovorno je, da kljub razvoju ženskih tabletk še vedno nimamo tabletke za moške. Sodobne kontracepcijske tabletke naj bi imele tudi veliko pozitivnih stranskih učinkov. Danes jih ginekologi marsikateri ženski predpišejo tudi zato, da si denimo odpravi akne ali uredi neredno in bolečo menstruacijo. Kljub temu pa nekaj tveganja neželenih učinkov ostaja: krvni strdki, občutna razpoloženjska nihanja, zmanjšanje libida, zvišanje telesne teže ...
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Kultura | Portret
Profesionalna klovna, ki sta cirkuško umetnost pri nas pomagala dvigniti na višjo raven
Ko je imel Ravil Sultanov približno tri leta, je na televiziji prvič videl nastopati Olega Popova, enega najznamenitejših sovjetskih klovnov. Ni še vedel, da se takšnemu performerju reče klovn, a ga je pritegnil kot magnet. Natalio Sultanovo so podobni občutki obhajali ob gledanju baletnih nastopov. Želela je postati plesalka, igralka, piska tekstov, izmišljevalka zgodb; nekaj, povezano z umetnostjo. Čez leta sta bila oba sprejeta na cirkuško akademijo v Moskvi, kjer sta se spoznala in zaljubila.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Družba
»Glede na to, da se vsakih 4,7 sekunde pojavi nov blog, ni presenetljivo, da so se med blogi o zmenkih, politiki in pisarniškem življenju znašli tudi tisti o starševstvu. Posebej zanimivo je, da se zdi, da je bloganje o starševstvu postalo del starševstva samega.« Pisalo se je leto 2005. V New York Timesu je bil objavljen prvi članek o starših blogerjih, iz katerega je navedeni odstavek. Facebook, Instagram, Snapchat, TikTok ... še niso obstajali. Obstajali pa so blogi. Pravzaprav je bila to zlata doba blogerstva. Nekateri starši so njegov razcvet nemudoma izkoristili za to, da so si ustvarili spletni prostor, v katerem so lahko brez filtra razpredali o tegobah in dilemah, ki spremljajo vzgojo otrok. Za marsikatere med njimi do tedaj niso imeli pravega sogovornika – teme, kot so poporodna depresija, spolnost po porodu, dojenje in podobno, si še niso utrle poti v javni prostor in so bile za marsikoga tabu.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
Umetniki iz Slovenije ... in tisti drugi
V evropskem parlamentu v Bruslju so 12. julija končno odprli skoraj odpovedano razstavo Živimo v vznemirljivih časih. Ministru za kulturo Vasku Simonitiju ni bilo všeč, da bi bila poleg del trinajstih umetnikov mlajše in srednje generacije, ki jih je izbral kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na razstavi na ogled še slovenska dela iz stalne zbirke evropskega parlamenta, kar je stalni koncept razstave – slovenski umetniki, ki imajo dela v stalni zbirki, so Arjan Pregl, Jasmina Cibic, Andrej in Gašper Jemec, Lojze Logar in Drago Tršar. Kaj je bil razlog za ministrovo nasprotovanje, do danes nismo izvedeli. Po ogorčenju javnosti je bila razstava potrjena, ministrstvo je zatrjevalo, da pod njihovimi pogoji, kustos Košan pa nam je povedal, da se ni spremenilo nič, razen da bodo dela umetnikov stalne zbirke na razstavi ločena od tistih, izbranih posebej za razstavo, kar je koncept, ki si ga je že brez ministrovega posredovanja zamislil tudi sam.
