Lara Paukovič
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura
Leta 1955 je bila Švedska prva država na svetu, ki je v šole vpeljala obvezno spolno vzgojo, tedaj namenjeno predvsem preprečevanju neželenih nosečnosti in spolnih bolezni. To je stopnja, na kateri se žal še danes nahaja spolna vzgoja v večini izobraževalnih ustanov v Sloveniji – na Švedskem, ki velja za eno liberalnejših evropskih držav, pa se, nasprotno, vsaj zadnjih deset let trudijo s spodbujanjem šol, da v svoje programe vključujejo razprave o intimnih odnosih, enakosti med spoloma, spolnih vlogah in podobnem. Zato ni presenetljivo, da prav s Švedske prihajajo najbolj napredna dela glede spolne in feministične vzgoje mladostnic in mladostnikov. Takšna sta tudi dva risoromana, ki smo ju v zadnjih letih dobili v slovenskem prevodu; oba se na pronicljiv, iskren in duhovit način lotevata spolnosti in odnosov med spoloma.
-
11. 7. 2021 | Kultura
»Družba generaciji, rojeni v devetdesetih, ne dovoljuje prevzemanja odgovornosti«
V besedila, ki jih piše zase in za druge glasbenike, ena izmed njih je na primer Senidah, pretaka svoje videnje sveta, zna pa tudi prepričljivo oživiti – tako v gledališču kot na filmu – like pisatelja Gorana Vojnovića. Krnetić je za Mladino spregovoril o sentimentu svoje generacije, ki ni dovolj slišana in upoštevana, četudi stopa v tretje desetletje, stanju kulture pri nas, lažni morali, gibanju #MeToo, kulturi afterpartyjev, subkulturi priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije danes, tradiciji in progresivnosti ter še čem.
-
10. 7. 2021 | Kultura
»Dokler bo Dimitrij Rupel na čelu JAK, me ne zanima sodelovanje«
Tematiko posledic razpada Jugoslavije je pisatelj Goran Vojnović obdelal v dveh romanih, Jugoslavija, moja dežela in Figa – oba sta tako kot prvenec prejela nagrado za najboljši slovenski roman in bila postavljena na gledališki oder. A Vojnovića ne zaposlujejo le »jugo fantazme«, kot mu radi očitajo politiki z desnega pola; opozoriti velja na njegove kolumne z osvobajajočo iskrenostjo, značilno za ljudi, ki so pomirjeni s sabo. V njih je skozi leta obravnaval najrazličnejše teme, od rušenja Roga do cepljenja in novega vodstva Javne agencije za knjigo – nekaj smo jih načeli tudi v intervjuju za posebno številko Mladine, v katerem je Vojnović med drugim spregovoril o stanovanjski problematiki Ljubljančanov, zmerljivkah, ki v njegovo smer prihajajo z desnice, življenju med pandemijo, posedanju v kafičih in vladnih provokacijah.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Kultura
Ko je ugledni slovenski politik, med drugim veleposlanik v Indiji in Nepalu v obdobju razpada Jugoslavije, veleposlanik Republike Slovenije v Washingtonu in na Dunaju, veleposlanik pri OZN v New Yorku in ustavni sodnik, danes pa upokojeni Pahorjev svetovalec za mednarodno pravo in odnose in vse glasnejši simpatizer vlade Janeza Janše dr. Ernest Petrič postal veleposlanik v ZDA, je njegova takrat osemletna hči Eva na slavnostnem sprejemu očarala Georgea in Barbaro Bush.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Kultura
Predstavljajte si, da ste povabljeni na praznovanje rojstnega dne, novega leta – ali pa povsem običajno vikendaško druženje. Ko se vsi gostje s pijačo po svoji izbiri v rokah udobno namestite v prostoru, prijatelj najavi, da je naročil dostavo. Čez pol ure pozvoni pri vratih – ampak dostava ni prinesla pic iz vaše najljubše picerije, temveč pravo pravcato razstavo!
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Kultura
Bosanska pisateljica Lana Bastašić, lanska prejemnica nagrade Evropske unije za literaturo za roman Ujemi zajca, ki je letos v prevodu Dijane Matković izšel pri založbi Sanje, je ena najobetavnejših pisateljic mlajše generacije v balkanskem prostoru. Njen romaneskni prvenec je preveden že v dvanajst jezikov, nedavno pa je izdala novo knjigo, zbirko kratkih zgodb Mlečni zobje, na katere prevod pri nas še čakamo. Pogosto jo označujejo za Eleno Ferrante z Balkana, čeprav si z mednarodno priznano italijansko pisateljico, ki skriva identiteto, slogovno in tematsko v resnici nista pretirano sorodni; edino, kar imata skupnega, je to, da je osrednji motiv romana Ujemi zajca in Neapeljske tetralogije, serije štirih najbolj znanih romanov Elene Ferrante, žensko prijateljstvo.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Družba
Popularna znamka spodnjega perila Victoria’s Secret je ena tistih, ki se je najpočasneje odzvala na družbene spremembe, kot so gibanje #MeToo in opolnomočenje žensk, zaradi katerega so vstop v »mainstream« dobile tudi ženske, ki ne ustrezajo nedosegljivim normam z začetka novega tisočletja. Perilo in kopalke Victoria’s Secret so od začetka promovirale mlade, lepe, pretežno belopolte manekenke z »idealnimi« postavami (veliko oprsje, dolge noge, raven trebuh), paradni konj znamke pa so bili Viktorijini angelčki, kolektiv njihovih najbolj prepoznavnih manekenk, domnevne esence vsega, o čemer naj bi fantazirali moški. Med njimi so se skozi leta denimo zvrstile Adriana Lima, Alessandra Ambrosio, Tyra Banks, Karlie Kloss, Helena Christensen, Heidi Klum, Gisele Bündchen in druge.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Družba
Odpravljanje posledic epidemije
Dolgotrajne razsežnosti vrzeli, ki jih je koronsko obdobje učenja na daljavo pustilo v znanju šolarjev, so nejasne. A zaznavati in sanirati jih je treba čim prej. Tega se zavedajo na osnovni šoli Lava v Celju, kjer so ves čas izobraževanja na daljavo tedensko spremljali, kaj se v izolaciji dogaja z njihovimi učenci. »Že decembra smo se začeli pripravljati na vrnitev otrok v šolo,« razlaga ravnateljica Marijana Kolenko. »Ker smo vedeli, da od države ne moremo veliko pričakovati, smo sami začeli pripravljati akcijske načrte – kako bomo k učencem pristopili na učnem in vzgojnem področju, hkrati pa pokrili različne stiske, ki smo jih zaznavali.«
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Kultura
Akcija pomoči kulturnikom zunaj institucij
V časih, ko so kulturniki državni paraziti številka ena in je marsikateri med njimi ostal brez dela in dohodkov, je dobrodošla solidarnost. Eden od primerov te je akcija Solidarni s kulturo. Pobudo za solidarnostno podporo v obliki finančne pomoči ustvarjalcem in delavcem v kulturi je že marca lani dala prof. Beti Žerovc s Filozofske fakultete v Ljubljani, hitro je postalo jasno, da bodo pandemija in ukrepi za njeno zajezitev prekarne kulturnike prizadeli. Poleg tega je bil na začetku epidemije govor le o oblikah državne pomoči zaposlenim in gospodarstvu, ne pa tudi samozaposlenim. Akcija Solidarni s kulturo naj bi kulturnim delavcem zagotovila premostitveno podporo in plačilo najnujnejših stroškov.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Kultura
Obup ni bolezen človeka, ampak družbe
»Vsi bodo dosegli svoj cilj / le jaz ga ne bom dosegel ... / Ognja prepoln, poln sil, / neizrabljen k pokoju bom legel.« Kako pretresljivo je brati ali poslušati vizionarske verze nekoga, ki je v resnici neizrabljen legel k pokoju – pri rosnih dvaindvajsetih, kmalu po tem, ko se je hudo prehladil med nočnim čakanjem na vlak. Tragičen scenarij, vreden kakšnega romana ali filma. Srečko Kosovel (1904–1926) svoje smrti ni napovedal le v pesmi Predsmrtnica, iz katere so uvodni verzi, ampak še v marsikateri drugi. Včasih si je je želel in jo je težko pričakoval, spet drugič se je je bal; najbolj znana med temi pesmimi je bržkone Slutnja. Morda je prav zato, ker je slutil, da se bo poslovil tako kmalu, ustvarjal v ekstatičnem zanosu – v le nekajletnem ustvarjalnem obdobju je napisal okoli tisoč pesmi, k temu moramo prišteti še številna pisma in publicistična besedila. Bil je tudi urednik mesečnika Mladina, predhodnika današnje Mladine.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Kultura
Pred dvema tednoma smo pisali, da je ministrstvo za kulturo (pravzaprav nevedni minister Vasko Simoniti) zaradi nezadovoljstva odpovedalo razstavo del slovenskih umetnikov, ki naj bi za časa predsedovanja Slovenije Evropski uniji visela v stavbi evropskega parlamenta v Bruslju. Razlog za odpoved je bilo dejstvo, da naj ministrstvo ne bi bilo seznanjeno z vsemi pogoji evropskega parlamenta, četudi je Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, kustos razstave, v intervjuju za Večer povedal, da po njegovem vedenju to ne drži – da je ministrstvo vedelo za koncept in potrdilo izbor.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Kultura
Kočevski rog na Dolenjskem večina bržkone najprej poveže s tem, da je bil med drugo svetovno vojno v njegovih gozdovih nekaj časa sedež Osvobodilne fronte in poveljstva slovenskih partizanskih čet. Zaznamovan je tudi s tem, da so v njem grobišča žrtev povojnih pobojev. A prostor s takšnim zgodovinskim pomenom je lahko tudi prostor intimne kontemplacije. To je z zadnjim projektom dokazal Borut Peterlin, eden najboljših, tudi mednarodno priznanih slovenskih fotografov, med drugim nekdanji Mladinin fotograf in urednik fotografije, saj se je lani, v času prve karantene, odločil za kratke etape samoizolacije v Kočevskem rogu, med katerimi je ustvaril serijo fotografij, ki bo pod naslovom Nova Zemlja od 10. junija na ogled v Atriju ZRC v Ljubljani.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Kultura
Ko se obiskovalec sprehaja po osrednji ljubljanski tržnici in zavije v ribarnico pod Plečnikovimi arkadami, ga pot mimogrede zanese še v sosednji prostor, ki je na prvi pogled ravno tako videti kot ribarnica, le da so v njem po stenah izobešene grafike in ilustracije. Gre namreč za mestno galerijo DobraVaga, ki na tej nenavadni lokaciji vztraja že pet let; polovico desetletja obhaja prav te dni.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Družba
Kim Jiyoung je ženska, rojena leta 1982. Njena zgodba je iz Južne Koreje, a bi lahko bila iz katerekoli države na svetu. Ko je hodila v osnovno šolo, je imela nadležnega sošolca. V klopi je sedel zraven nje in jo, kadarkoli je vstal ali pa se usedel, »pomotoma« sunil s komolcem. Od nje si je izposojal šolske potrebščine in jih namenoma izgubljal; ko jo je videl na hodniku, se je zaletel vanjo. Ko mu ni hotela več posojati stvari, se je začel norčevati iz njenih oblačil, načina govorjenja. Po incidentu, ko ji je čevelj zabrisal na drugi konec razreda, se je Kim pritožila učiteljici in prosila za novega soseda v klopi. Učiteljica se je poskušala z njo »razumno« pogovoriti. »Veš kaj, Kim Jiyoung, naj ti povem nekaj, za kar se mi že nekaj časa zdi, da tega sploh ne opaziš: temu fantu si všeč.« Kim je vztrajala, da je to nemogoče, ko pa je fant tako nesramen in so njeni šolski dnevi zaradi njega pravi pekel. Toda učiteljica je bila prepričana o svojem prav. »Fantje so takšni. Vedno so bolj nesramni do deklet, ki so jim všeč. Pogovorila se bom z njim, ampak zakaj ne izkoristiš tega pripetljaja kot priložnost, da postaneta prijatelja, ne da se kar presedeš v drugo klop?«
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Politika
Nova sramota za Slovenijo na področju likovne umetnosti: potem ko je slovenski veleposlanik v Rimu nasprotoval razstavi slovenskih umetnikov v muzeju MAXXI, enem izmed najvplivnejših evropskih središč sodobne umetnosti – razstavo so k sreči kljub temu pripravili in odprli –, je zaradi nasprotovanja kulturnega ministrstva odpovedana razstava slovenskih umetniških del, ki naj bi bila v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji na ogled v evropskem parlamentu v Bruslju.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Kultura
»Principi so kot trdnjava. Z njimi se ubraniš pred vsemi nevihtami,« pravi Claude, starejša ženska, živeča v manjšem francoskem kraju, poročena, z odraslo hčerko in dvema vnukoma. Claude, lik v drami Véronique Olmi Škorpijon – v slovenski uprizoritvi SNG Drama Ljubljana v režiji Nine Šorak jo je srhljivo živo upodobila dobitnica Borštnikovega prstana Saša Pavček –, natančno ve, kakšni so njeni življenjski principi. Trdo delo, dobra kuha, zlikan prt, družina, zbrana za jedilno mizo. Neznanim ljudem se vrata ne odpirajo. Zakon je svet, otroci so najpomembnejši v življenju. Posebej fantje, ki so trdni, nanje se lahko zaneseš, dekleta pa so bolj nestanovitna in lažje zbezljajo.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Kultura | Portret
Nina Valič, igralka, ki podpira boj proti premoči vseh vrst
Bila je Savda (izmenično s Tino Vrbnjak) in Nazira v Požigih Wajdija Mouawada, eni najboljših predstav tekoče – okrnjene – gledališke sezone, epski pripovedi o vojni, ljubezni, izgubah, konfliktih, strahu; o ljudeh, ki so izgubili vse, ki se ves čas bojijo za svoje življenje, a kljub vsemu ne izgubijo upanja in želje po bližini. Po drugi strani pa dve leti prej Linda v Tatovih Dee Loher, umeščenih v zahodno družbo sodobnega sveta, ki ji nič zares ne manjka, a vendarle sleherniki živijo drug mimo drugega, ne da bi zares živeli, se »kradejo skozi življenje«.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Družba
Spolnost starostnikov ne sme biti tabu
Moški poljublja moškega. Par se skriva pod odejo. Ljubimca se združita v strastnem poljubu. Ženska je od svojega partnerja pravkar dobila sočen poljub na vrat. Vsi so goli. In stari. Štejejo od šestdeset do osemdeset let, a so ravno tako strastni in ljubeči kot mladi pri dvajsetih.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Kultura
Pazite, da vam ne ukradejo podobe
Štiriindvajsetega aprila 2013 so klub Gromka na ljubljanski Metelkovi prvič napolnili zvoki feministične tehnoburleske Tatovi podob. Začetki predstave, za katero je stal kolektiv transspolnih entitet The Feminalz, so bili bolj sramežljivi: prvo uprizoritev in nekaj ponovitev je obiskalo le okoli petnajst, dvajset gledalcev.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
Nalog za izpraznitev prostorov na Metelkovi 6 razveljavljen
Ministrstvo za kulturo je z grožnjami, da se bodo morale nevladne organizacije izseliti iz stavbe na Metelkovi 6, kjer bivajo že skoraj 30 let, mislilo resno. Spomnimo se: gre za ljudi, kolektive in nevladne organizacije svetovnega ugleda, ki segajo tudi po najvišjih mednarodnih strokovnih nagradah. Med njimi so denimo Center za slovensko književnost, Mirovni inštitut, Zavod Maska, Škuc, Plesni teater Ljubljana, Mesto žensk, Kino Otok in druge.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Kultura
Kulturniki z vklenjenimi rokami
Na proslavi v predsedniški palači ob dnevu upora proti okupatorju si je na suknjič pripel rdečo zvezdo, na slovesnosti ob 1. maju pa je klavir igral z rokami, vklenjenimi v lisice. Za simbolnimi dejanji stoji glasbenik Sašo Gačnik - Svarogov.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Kultura
Ko je šla Enis Maci, nemška pisateljica in dramatičarka mlajše generacije (rojena je leta 1993), za nekaj časa živet na Dunaj, kjer je pripravljala uprizoritev ene svojih dram, je večino dneva prebila »na vajah in v mestu, v kavarni ali v Praterju«. V nemškem Bochumu, kjer se je v zgodnji mladosti sestajala s prijateljico Darjo, je najprej hodila v kavarno Konkret, pozneje pa v Orlando, kjer »je bila verjetnost, da naju bodo opazili ali nama celo prisluškovali, sicer večja, ampak je bil pa zrak boljši«. V zanikrni gostilni Pisarna v Essnu sta s prijateljico Jette lovili happy hour. In potem je tu še sladoledarna Evropa v njenem domačem kraju, očitno kavarna njenega otroštva, kjer so dekleta »vedno dobila vsaka dve kepici sladoleda ali limonin ledeni čaj«, sodelavka njene matere pa je z žličko uživaško pobirala peno s kapučina in kadila.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Politika
Letošnji maturanti bodo esej pri slovenščini pisali o romanu Gorana Vojnovića, Figi. Gre za osebno zgodbo o Jadranu Dizdarju in njegovi družini in hkrati za pripoved o zgodovini, razpadu nekdanje skupne države, problematiki izbrisanih ... Figa je tudi roman o ljubezni: v univerzalnosti intimnih odnosov, ki jih spletajo tri generacije v njej, se bo gotovo našlo veliko maturantov. Dr. Igor Saksida, strokovnjak za mladinsko književnost, meni, da je Vojnović izvrsten pisatelj tudi ali prav zato, ker v svojih delih odpira vprašanje oblikovanja in izražanja identitet, in da se mu zato zdi prava izbira za maturante. »Uporništvo, iskanje smisla in premislek o medosebnih odnosih so brez dvoma idejne prvine, ki mlade vznemirjajo.«
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Kultura
Leta 1977 je Joco Žnidaršič, fotograf in dolgoletni urednik fotografije na Delu, za serijo fotografij osvojil tretje mesto v kategoriji Narava na prestižnem mednarodnem natečaju World Press Photo, ki ga nekateri imenujejo kar »fotografski oskarji«. Žnidaršiča je ta čast doletela zaradi fotografij izpod Triglava, ki so omogočile vpogled v nevarnosti vsakdanjega dela gorskih »dostavljalcev«. To je bilo prvič in zadnjič, da je slovenski fotograf prejel to ugledno nagrado za fotografski cikel – in sploh je trajalo dolgo, da sta se na tem natečaju vnovič omenjali imeni slovenskih fotografov. Matic Zorman in Matjaž Krivic sta si prvo in drugo nagrado za posamično fotografijo v kategoriji Ljudje prislužila šele leta 2016.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Kultura
Fužinski čefurji vračajo udarec
Leta 2008 je Goran Vojnović slovenski književnosti podaril Marka Đorđića, polnokrvnega čefurskega najstnika s Fužin, ki s prijatelji Acotom, Dejanom in Adijem bluzi naokoli, se pretepa, prepira z malimi čefurkicami, ki so približno enako »dosadne« kot on, pali kosovni odpad in v dvigalu zija lepi sosedi v rit. Sanjal je o tem, da bo postal košarkar (kot – po njegovem – vsi čefurji, ki kaj veljajo), pravzaprav je o tem sanjal njegov fotr, a so ga vrgli iz ekipe, ker se je spičil s trenerjem. Ker v šoli ni bil ravno perla in zanj razen košarke ni bilo nobene perspektive, je postal nekoristen član slovenske družbe, ki mu gre v bistvu vse »na k….«, zato cele dneve »glumi gljivo« in gleda, kje bi lahko naredil kakšno galamo – »by the book« čefurček, kakršni gredo zagretim nacionalistom najbolj v nos.
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Kultura | Portret
»Sem prišla na vrsto, ker se je zgodil razpad sistema – ali ker dejansko dobro delam?«
Nedavno je Ivana Djilas prejela nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije Marko Slodnjak za gledališk e dosežke v zadnjih dveh letih. Toda prejšnje leto ni bilo takšno, kot bi si ga gledališki ustvarjalci želeli; projekti so jim propadli ali pa so jih bili prisiljeni izvesti v drugačnih okoliščinah. Tudi Djilasova ni izjema. V celjskem gledališču se je namesto otroške predstave z večjo zasedbo odločila za dve ekipi z manj igralci, da bi se morebitne odsotnosti zaradi bolezni manj poznale, eri virusa pa so se prilagodili tudi tematsko – četudi ne govori neposredno o koronavirusu, predstava Tista o bolhah Saše Eržen na duhovit način prikazuje nezmožnost dotika. Ravno tako je spremenjenim okoliščinam sledila v ljubljanski Drami: izvedbeno zahtevnejši projekt Punce in pol Jere Ivanc so zamaknili in namesto nje se je lotila režije bolj pripovedne predstave Moj mož na podlagi kratkih zgodb makedonske pisateljice Rumene Bužarovske. Navdušil jo je trpek humor, s katerim o izkušnjah z moškimi – pogosto tudi težkih in tragičnih – pripovedujejo njene junakinje.
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Kultura
Ker je Zdravilišče Rogaška v stečaju, se je na javni dražbi znašla grafična zbirka Kurta Müllerja – njena izklicna cena je 3.470.000 evrov. Gre za dragoceno zbirko približno 40 tisoč grafičnih listov iz 16. do 19. stoletja, ki obsega najrazličnejše tematske sklope: od lova, ptičev, metuljev, steklarske obrti, jugoslovanskih vedut, biblijskih prizorov do mode, športa in kulinarike. Posebej so izstopali izvirni ali faksimilni odtisi mojstrov, kot so Dürer, Holbein, Daumier, in Valvazorjevi bakrorezi.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Družba
Marija Vincek je univerzitetna diplomirana psihologinja, trenutno tudi doktorska študentka na Fakulteti za socialno delo, z dolgoletnimi izkušnjami dela z mladimi na osnovni in srednji šoli, visoki strokovni šoli in na fakulteti. Zaposlena je namreč kot svetovalna delavka in pomočnica ravnateljice na eni ljubljanskih osnovnih šol, sodeluje pa tudi v projektu Fakultete za socialno delo TropTNT, namenjenem mladim in njihovim staršem za lažje soočanje z vsemi tegobami, izzivi in tveganim vedenjem, ki so del odraščanja. Odkar se je začela pandemija, veliko pozornosti namenja duševnemu zdravju otrok in mladostnikov ter ocenjuje, da nas lahko stanje na tem področju trenutno zelo skrbi.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Kultura | Portret
Glasbeni fenomen, ki nikogar ne pušča ravnodušnega
V nedavni recenziji za Odzven so bili poimenovani »afterparty intelektualci«, propagandni portal največje vladne stranke pa je njihovo skladbo Postaja F zaradi domnevno provokativnega spota označil za »neužitno mineštro, v kateri se melodije disco glasbe mešajo z balkanoidnimi napevi in cenenimi najstniškimi vložki garažnih reparskih muzikalij«.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Družba
»Tisočkrat varnejše kot kontracepcija«
Zaradi povezave med cepivom AstraZeneca in pojavom krvnih strdkov so številni v dvomih, ali bi se odločili za cepljenje s tem cepivom. Podobno se zdaj v ZDA dogaja s cepivom Johnson & Johnson.
