Lara Paukovič
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Kultura
Zadnjih pet decembrov se je Vodnikova domačija v ljubljanski Šiški za ves mesec spremenila v hišo slovenske ilustracije. Ljubitelji ustvarjalnosti, ki so želeli svojim bližnjim in prijateljem za praznike podariti izvirno darilo izpod rok domače umetnice ali umetnika, so lahko na sejmu ilustracije izbirali med printi in originali legendarnih ilustratork in ilustratorjev ter tudi tistih mlajših na začetku svoje poti. Sejem, ki je hitro dokazal, kako zelo je takšen dogodek pri nas manjkal, in je tudi vedno znova vsaj za nekaj tednov resno pokazal zobe našemu sicer skoraj povsem neobstoječemu trgu umetnin, pa ni bil le prodajna razstava, temveč tudi prostor medgeneracijskega srečevanja in sodelovanja. Povezoval je staroste slovenske ilustracije z začetniki, ki v ta prostor šele vstopajo, pa tudi ustvarjalce same z ljubitelji in potencialnimi kupci njihovih del.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Družba
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ta je med drugim tudi pobudnik slovenske kampanje #jaztudi, je izdala knjigo o splavu. Drobno, dostopno knjižico Moja odločitev, ki naj bi ženskam ob neželeni nosečnosti olajšala odločitev, ne da bi kdo pred njihovimi vrati molil »za življenje«. Z njo smo se pogovarjali o zgodovinskem kontekstu splava, demonizaciji ženske spolnosti in moči ženskih protestnih gibanj.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Kultura
Pred kratkim je kulturni minister Vasko Simoniti v intervjuju za Nova24TV presenetil s trditvijo, da ministrstvo stavbo na Metelkovi 6, iz katere izganja nevladne organizacije, potrebuje za »muzejsko dejavnost«, prednostno za Prirodoslovni muzej, »ki je eden najbolj ogroženih muzejev v smislu, da nima prostorskih kapacitet«. Ta ideja sicer ni nova, o njej se je že razpravljalo, a nikoli povsem konkretno.
-
5. 11. 2020 | Družba
VIDEO: Plešoči morski psi rušijo rekorde
Družabna omrežja včasih postrežejo z bizarnimi rekordi. Pred letom se je na Instagramu pojavila fotografija jajca z namenom, da bi zbrala več všečkov kot fotografija, na kateri je hči resničnostne zvezdnice Kylie Jenner. Projekt je uspel in jajce, sneto s Shutterstocka, je s skoraj 55 milijoni všečkov še vedno najbolj všečkana fotografija na Instagramu.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Kultura
Dogajanje v gledališčih se je ustavilo, vendar so v Slovenskem mladinskem gledališču prav te dni objavili imena mladih igralcev, ki bodo v tej sezoni sodelovali v novem programu Mlado Mladinsko. Ta je namenjen neposrednemu stiku z generacijo mlajših od 20 let in vključevanju pripadnikov te generacije v gledališče, vodi pa ga Ana Duša, ki je z mladimi kot dramaturginja in mentorica sodelovala tudi pri snovanju uspešnih gledaliških predstav Lutkovnega gledališča Ljubljana Vihar v glavi in Pravica biti človek, ki sta se ukvarjali z njihovimi intimnimi svetovi.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Kultura
Ljubljana, zakaj mi to počneš?
Ko je Anoir B. (rojen leta 1984) pred šestimi leti pobegnil iz Alžirije in za prvi azil zaprosil v Sloveniji, se mu je po devetih mesecih v azilnem domu nasmehnila sreča, dobil je delovno dovoljenje in se zaposlil v eni izmed restavracij na Ljubljanskem gradu. Pred odhodom iz domače Alžirije je opravljal najrazličnejša priložnostna dela, nazadnje je bil voznik taksija, vendar je šele v Ljubljani, pri delu v restavraciji, prvič začutil, da se je našel; da nekam spada. »To so bili najsrečnejši dnevi mojega življenja,« je nedavno povedal za časopis Tukaj smo. »V restavraciji sem delal skupaj s Slovenci in dobival enako plačo kot vsi drugi – tega v domovini nisem mogel doživeti, saj je zelo razredno razdeljena, jaz pa sem iz revne družine.« Všeč mu je bilo tudi, da je srečeval premožne ljudi, ki so se do njega vedli vljudno in prijazno.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Družba
Ko je 25-letna francoska aktivistka in blogerka Pauline Harmange napisala manj kot 100-stransko knjižico s pomenljivim naslovom Sovražim moške in jo izdala pri butični francoski založbi Monstrograph, si ni predstavljala, da se bo kmalu znašla na naslovnicah številnih pomembnejših medijev v Franciji, pa tudi zunaj nje. A naslov knjige je pritegnil pozornost Ralpha Zurmélyja, svetovalca na francoskem ministrstvu za enakost spolov, raznolikost in enake možnosti, ki je založbi zagrozil s sodno obravnavo, če knjige ne vzamejo iz prodaje. »Ta knjiga je na vsak način oda mizandriji, sovraštvu do moških. Želel bi vas spomniti, da je pozivanje k sovraštvu zaradi spola kriminalno dejanje. Zahtevam, da to knjigo takoj umaknete iz prodaje,« je zapisal Zurmély.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Kultura
Skrivno življenje kozmetičnih salonov
Kultna ameriška novinarka in avtorica Nora Ephron je leta 2006 objavila knjigo Moj vrat mi gre na živce, v kateri je eden njenih najboljših esejev, s pravo mero ironije prežeto besedilo »O vzdrževanju«. V njem našteva postopke, ki so za žensko njenih let in statusa nujni, da ljudje ne bi imeli občutka, da se je popolnoma zapustila. »Po določeni točki samo še krpaš, krpaš, krpaš,« zapiše Nora Ephron, za katero so pod nujna lepotna opravila spadali barvanje in urejanje las, manikira in pedikura, odstranjevanje nezaželenih dlak nad zgornjo ustnico, urejanje obrvi, vzdrževanje telesne forme, celo občasen botoks – vse zato, da bi kljub staranju še naprej poskušala dosegati kult lepote in mladosti, s katerim je vse bolj obsedena sodobna družba. Število lepotnih ritualov, ki se jim mora moderna ženska podvreči, če želi biti »v trendu« in ne vzbujati občutka, da ne da nič nase, se vsako leto povečuje – manikira, na primer, je bila zaželena novost na začetku tisočletja. Nora Ephron, ki se prvih petinštirideset let svojega življenja ni kaj dosti ukvarjala z nohti, se v eseju spominja, kako so na Manhattnu kar naenkrat kot gobe po dežju pognali saloni za manikiro. »Kmalu so vsi hodili na manikiro. Če nisi imel manikiranih nohtov (za razliko od zgolj čistih), si se čutil zanemarjenega. Bilo te je sram.« A danes je manikira nekaj samoumevnega, tako kot nekoč manikiranje nohtov pa so se razpasli drugi »obvezni« postopki: podaljševanje trepalnic, laminacija obrvi, celo dermalna polnila za ustnice pri vse mlajših ženskah.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Kultura
Še več knjig moških, ki so jih izdali moški
Pred kratkim je izšel prvi letnik knjig iz zbirke Klasična Beletrina, ki prinaša izbor klasičnih del v novih prevodih in z novimi spremnimi besedami. Skupno bo knjig 25, toda med njimi sta samo dve deli avtoric, Selme Lagerlöf in George Eliot. Novi prevodi klasikov so dobrodošli – a kako je mogoče, da se sodobni izbor klasike bolj malo razlikuje od tistega iz, denimo, šestdesetih in sedemdesetih let, ko se je v kultno zbirko Sto romanov uvrstilo le pet avtoric?
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Kultura
Marica Nadlišek Bartol, urednica, pisateljica in publicistka, je bila ena redkih žensk, ki so si na prelomu 19. in 20. stoletja kupile kolo in se začele učiti kolesarjenja. Dolgo je namreč veljalo, da kolo ženskam škodi, namenjeno je bilo izključno moški zabavi. Leta 1898 se je v časopisu Slovenski narod pojavil podlistek Ali naj dame kolesarijo?, njegov avtor je bil »Antikolesarjevič«, kakor se je podpisal pesnik Anton Aškerc. »Gosposka ženska je na kolesu živa karikatura svojega spola, prava ironija ženske gracije,« je pisal Aškerc, ki mu ženske na biciklu niso bile niti najmanj pogodu. »Pomislite, gospodična, kako malo se prilega kolesarjenju Vaša ženska – obleka! – Kakor na konju, tako utegne biti tudi na kolesu moški še lep, utegne nam popolnoma ugajati v estetičnem oziru, ako sedi pravilno in se zna voziti, oziroma jahati. Ženska nepraktična, svobodno gibanje nog ovirajoča obleka pa že na konju ni več lepa. Ženska nam že na konju ne ugaja več, še manj pa na kolesu! Ko Vam krilo takisto visi na obeh straneh kolesa in vihra v vetru, ko se Vam stresajo in trepečejo tisti široki rokavi – ali mislite, da je to estetično lepo?« je še spraševal. Odgovore žensk, da bodo na kolesu nosile moške obleke, pa je odpravil z besedami: »Mislim, da bi v marsikaterem oziru niti dobro ne bilo, če pade v obleki razlika med obema spoloma. Kontrast med moškim in žensko je tako velik, da že sam od sebe zahteva, da se ta razlika tudi na zunaj v obleki markira!«
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Družba
Spolno nadlegovanje na vlakih Slovenskih železnic je resna težava
@zeleznicezlom je še eden izmed profilov, ki so se na družabnem omrežju Instagram pojavili po zgledu @srcozloma, kamor uporabniki pošiljajo zapise o svojih ljubezenskih tegobah. Železnicezlom naj bi bil profil, namenjen pritožbam o zamudah vlakov in poročanju o drugih prigodah med vožnjo, vendar je administratorka kmalu ugotovila, da vse več sporočil, ki jih dobiva, govori o spolnem nadlegovanju na vlakih. Med zapisi so denimo taki o opitih potnikih, ki poskušajo otipavati potnice, neprimernem ogovarjanju, javnem masturbiranju moških na vlakih in celo nedovoljenem fotografiranju potnic, ki so bile pogosto preveč šokirane, da bi se lahko odzvale, ali pa v bližini ni bilo nikogar, ki bi jim pomagal.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Družba
»Nekateri učenci hodijo v šolo samo zato, da se družijo«
Dr. Albert Mrgole je psiholog in sociolog, ki se kot terapevt skupaj z ženo Leonido posveča partnerskim in družinskim odnosom (med drugim sta zakonca Mrgole avtorja uspešnega priročnika Izštekani najstniki in starši, ki štekajo), pa tudi konfliktom med učitelji in učenci. Maja letos, ko so se po koncu karantene v šole lahko vrnili učenci višjih letnikov, šolarji do desetega leta pa so se še naprej poučevali na daljavo, je sestavil javni poziv psihoterapevtske skupnosti, v katerem je opozoril na prepogosto spregledane plati poučevanja na daljavo – pomanjkanje veščin za samostojno učenje, obremenjene starše, povečan stres v družinah, negotovost ljudi, onemogočanje socialnih stikov, zmedeno pedagoško osebje. Z njim smo se pogovarjali o tem, na kaj moramo biti pozorni, če učence vsaj delno učenje na daljavo ponovno čaka jeseni – smernice ministrstva glede tega so namreč še vedno nejasne.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Politika
Ministrica, nadarjeni mladi čakajo na odgovor
Na oglasnem prostoru na rumeni pografitani hiši, ki jo ugledamo, ko prečkamo zebro pred ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in pot nadaljujemo ob Masarykovi cesti proti Metelkovi, bi moral te dni viseti plakat s sporočilom za šolsko ministrico Simono Kustec. »Ministrica! Več kot 60.000 mladih slovenskih talentov nestrpno čaka na vaš odgovor,« se glasi poudarjeno besedilo na plakatu, pod njim pa piše: »Postopki in odločitve Zavoda RS za šolstvo in njegovega direktorja dr. Vinka Logaja ogrožajo prihodnost mladih tekmovalk in tekmovalcev v znanju matematike, logike, fizike, kemije, biologije, naravoslovja, astronomije, konstruktorstva, modelarstva, računalništva in psihologije.«
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Kultura | Portret
Damijan Kracina, kipar, ki je okrasil Metelkovo in Narodno galerijo
Poznate tisto floskulo »ta knjiga vam bo spremenila življenje«? Damijan Kracina (1970) se lahko domisli ene, za katero ne bi mogli ravno reči, da mu je spremenila življenje, ga je pa vsaj usmerila k študiju kiparstva: Umetnost: pogovori z mojstrom, knjiga o delu začetnika modernega kiparstva Augusta Rodina, ki jo je po pogovorih s kiparjem napisal Paul Gsell. »To malo knjižico sem po naključju našel na neki podstrehi in jo prebral na mah. Posebej sem si zapomnil odlomek, v katerem Rodin podrobno opisuje pot svetlobe po grškem kipu. Osupnilo me je, kako se je sposoben tako poglobiti v povsem preprost, tridimenzionalen objekt.«
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Družba
Equality (enakopravnost). Black Lives Matter (življenje temnopoltih šteje). I Can’t Breathe (ne morem dihati). Freedom (svoboda). How Many More (koliko še). Enough (dovolj). Takšna in podobna sporočila v podporo gibanju Black Lives Matter (BLM) na dresih nosijo košarkarji 22 moštev iz lige NBA. Med njimi sta tudi Dallas Mavericks, v katerem igra Luka Dončić, in Miami Heat, moštvo Gorana Dragića. Igralci so lahko sami izbrali, katerega izmed 29 sloganov bodo nosili na dresu, zato imajo košarkarji v posameznem moštvu na dresih različne besede. Toda košarkarji Dončićevega moštva Dallas Mavericks so se odločili, da bodo svoja prizadevanja za rasno pravičnost izkazali tudi tako, da se bodo poenotili in na dresu vsi nosili isto besedo: equality (enakopravnost). Vsak neameriški igralec njihovega moštva je dobil možnost, da jo prevede v svoj materni jezik – za to so se odločili Dončić, Latvijec Kristaps Porzingis, Portoričan J. J. Barea in Nemec Maxi Kleber. Tako Dončić nekaj prvih pokoronskih tekem sezone igra s slovensko besedo ’enakopravnost’ na hrbtni strani dresa, ki je zamenjala njegov priimek – če se bo odločil, da slogan obdrži tudi v nadaljevanju, pa bo zapisana pod njegovim priimkom in njegovo številko 77.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Družba
Socialna omrežja ljudje uporabljajo v različne namene. Nekateri bi radi samo delili fotografije morja, mačk in nedeljskega kosila, drugi želijo postati vplivneži, tretji trolajo, četrti so gor zaradi političnih debat, peti imajo profile zato, da podpirajo svoj brand ali podjetje – ni pa niti malo takih, ki jih uporabljajo za distribucijo svojih provokativnih fotografij in posnetkov. Na tovrstnih profilih – na Instagramu, Twitterju, TikToku ali kje drugje – je pogosto mogoče najti povezavo do njihovega uporabniškega računa na strani OnlyFans. OnlyFans profil ima slovenska starleta, dekle iz sosednje ulice, morda celo prijatelj ali sošolec, ki mu ni uspelo v modni industriji.
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Kultura | Portret
Arjan Pregl, slikar in pisec, ki »riše kot otrok«
Arjan Pregl je lansko leto sodeloval na skupinski razstavi Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji, pregledu sodobnega slovenskega slikarstva, kjer so bila sistematično predstavljena dela uveljavljenih avtoric in avtorjev, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja (Pregl je letnik 1973). Njegova serija za razstavo se je imenovala Karneval – na njih maske, lutke, otroški risani junaki, kot je pujsa Pepa, in internetni memi poplesavajo med pisanimi konfeti, kosi barve. Upodobljene figure so imele globlji pomen, kajti z njimi je želel Pregl med drugim opozoriti na manipulacijo podob, ki se dogaja na medmrežju; tako je stripovski junak žabec Pepe postal meme ikona, ki so jo za svojo vzeli podporniki Trumpa, podobo pujse Pepe pa je uporabljala pedofilska mreža. A desničarski internetni troli, ki se na Pregla radi spravljajo, ker je bil do potez desnice kritičen še pred nastopom sedanje vlade, zdaj pa je eden tistih, ki najglasneje opozarja na njene napake, pa tudi na nevarne ideologije in zaničevalen odnos do manjšin, žensk ali kulturnikov, so serijo izkoristili za ponovno diskreditacijo umetnika. Ker so bile na slikah tudi otroške figure, bi jo domnevno »lahko narisal vsak otrok«.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Politika
Letošnje poletne počitnice se zdijo marsikomu krajše kot sicer. Številni učenci in njihovi starši namreč z zaskrbljenostjo pričakujejo september, ko se začne novo šolsko leto. Vlada namreč velika negotovost glede tega, kako bo glede na še vedno trajajočo epidemijo potekalo šolanje.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Kultura
Mladinin plonklistek za še več poletnega branja
Poletje je na vrhuncu, knjig pa k sreči – drugače od lokacij, kamor je mogoče odpotovati na oddih – še ni zmanjkalo. Da se ne bi izgubili v poplavi novih izidov, vam skupaj z uveljavljenimi imeni iz kulture lajšamo odločanje za poletno branje. Tokrat predstavljamo izbrane eseje in poezijo, o svojih poletnih bralnih favoritih pa sta se razgovorili Nika Kovač in Renata Zamida.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so ta teden predstavili izsledke raziskave Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji. V njej je sodelovalo 7382 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljic in učiteljev, 24.684 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov, 406 osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljic in ravnateljev ter v sedmih fokusnih skupinah 16 ravnateljev in ravnateljic ter 32 učiteljic in učiteljev.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Kultura
Mladinin plonklistek za najboljše branje tega poletja
Zaradi nepredvidljivih razmer, ki spremljajo pandemijo koronavirusne bolezni, si letos počitnic v oddaljenih krajih bržkone ne upa načrtovati nobeden od nas, se pa lahko daleč stran brez bojazni, da bi nenadoma pristali v karanteni ali odrezani od letalskega in železniškega prometa, odpravite s knjigami. Nekaj predlogov za poletno branje smo v poletni cekar nasuli mi, nekaj pa uveljavljena imena iz slovenske kulture. Tokrat predstavljamo izbrane romane in kratke zgodbe, o svojih poletnih bralnih favoritih pa so spregovorili Veronika Simoniti, Tin Grabnar in Ana Schnabl.
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Svet
Po grozljivem policistovem umoru Georgea Floyda v ZDA, so družabna omrežja preplavili ključniki #blacklivesmatter (življenja temnopoltih so pomembna), ki so se prvič pojavili že leta 2013, ko je bil belec George Zimmerman spoznan za nedolžnega, četudi je kot nadzornik naselja ustrelil temnopoltega najstnika Trayvona Martina.
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Kultura
Čistke na Javni agenciji za knjigo
Pred nekaj tedni smo pisali, da namerava ministrstvo za kulturo predčasno razrešiti dva člana sveta Javne agencije za knjigo (JAK), pisatelja, urednika in založnika Slavka Pregla ter predsednico Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesno Horžen. Oba sta bila medtem tudi zares razrešena, zamenjala pa ju bosta Mateja Komel Snoj in Mitja Čander.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Kultura | Portret
Kukla, glasbenica, ki ji ni do teoretiziranja, pač pa do teroriziranja
Pred sedmimi leti je bila v rubriki, ki jo pravkar prebirate, predstavljena glasbena skupina Napravi mi dete. Takrat je bil bend, katerega idejna vodja je bila Katarina Rešek z umetniškim imenom Kukla Kesherović (kukla pomeni lutka, Kesherović pa je obrnjena različica njenega priimka, ki sugerira njene balkanske korenine), še na začetku svoje glasbene poti, a so z izvirnim zvokom in imidžem hitro pridobivali poslušalce. Poti članov Napravi mi dete so se zaradi različnih interesov razšle in Kukla je pričela samostojno kariero. Od takrat je vse glasnejša, prepoznavnejša in bolj profilirana, pa ne le kot glasbenica, temveč tudi kot režiserka (kar je sicer njena izobrazba, režijo je študirala na AGRFT) in glasbena producentka. Ne režira samo svojih spotov – prejšnji teden je luč sveta ugledal spot za skladbo Baby Blue, ki ga je posnela med karanteno –, temveč tudi spote uveljavljenih glasbenikov, kot sta trojec Matter in balkanska senzacija Senidah. Zanje je značilna mehka, na trenutke feminilna, na trenutke gangsta estetika, mesto v njih pa pogosto najdejo naključni predmeti in podobe, ki pritegnejo Kuklino pozornost. Obožuje na primer cvetlice, navdihne jo kakšna slika v galeriji, objava na Instagramu, prizor z ulice, čustveno stanje. Podpisana je pod videospot za Senidino uspešnico Mišići, ravnokar je izšel tudi njen spot za najnovejši Senidin komad Piješ.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Kultura
Igra, ki jo lahko plačaš z življenjem
Gejm, igra. Pogoji zanjo: biti moraš begunec, ki poskuša premagati zadnji del poti od Bosne do slovenske meje, da bi v območju Evropske unije lahko zaprosil za azil in začel novo, boljše ali vsaj normalno življenje. Pravila? Jih ni, zavedati se je treba le, da ni nujno, da preživiš. Gejm je figura nemočnega človeka v kolesju birokracije in tehnologije, ki mora igrati, ker mu ne preostane nič drugega. Če mu ne uspe prvič, poskusi znova – in nato spet! In spet!
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Svet
Umetnikom tisoč evrov na mesec
Slovensko ministrstvo za kulturo se še naprej ne meni za pozive kulturnikov, ki so se zaradi posledic pandemije koronavirusne bolezni znašli v hudi stiski. Ulrike Lunacek, državna sekretarka za umetnost in kulturo (položaj, ustrezen našemu položaju ministra za kulturo), je ravnala zgledneje: ker ni imela občutka, da lahko v kriznih razmerah kulturnikom izbori boljši položaj, ali pa se na tem mestu ni znašla, je odstopila. »Dajem prosto pot komu drugemu, ki lahko v teh kriznih razmerah doseže več kot jaz,« je povedala.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Kultura
Politična sestava upravnega odbora Prešernovega sklada
Upravnemu odboru Prešernovega sklada, ki mu predseduje dramaturginja Ira Ratej, se septembra izteče štiriletni mandat. Prejšnji teden je vlada državnemu zboru tako predlagala novo sestavo upravnega odbora. Sestavljali naj bi ga akademik Janko Kos, literarni zgodovinar Igor Grdina, klasična filologinja in prevajalka Sonja Weiss, nekdanja direktorica NUK in Slovanske knjižnice Mateja Komel Snoj, pesnik in urednik Jurij Paljk, operna pevka Bernarda Fink, dirigent Lovrenc Blaž Arnič, slikar in profesor Jožef Muhovič, pisatelj in umetnostni zgodovinar Robert Simonišek, novinar, avtor dokumentarnih oddaj in filmov ter nekdanji direktor TVS Jože Možina, novinarka Ženja Leiler Kos, arhitekt in publicist Marko Cotič, dramaturg Rok Andres, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar ter novinarka in koreografinja Barbara Drnač.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
»Spola nista samo dva, čeprav smo do zdaj v središče postavljali heteroseksualne pare«
Pred desetletjem sta novinarja Izobraževalnega uredništva Prvega programa Radia Slovenija Liana Buršič in Mitja Blažič v večernem programu začela ustvarjati oddajo o spolnosti Izlivi, ki se je dotaknila marsikatere v javnem prostoru tedaj še ne tako pogoste teme: fetiši, seks med menstruacijo, poliamorija, incest, svinganje. Ko se je oddaja izpela, so novinarji Radia Slovenija spolnost občasno pokrivali v drugih oddajah, kljub vsemu pa želja po ustvarjanju oddaje o spolnosti ni nikoli zamrla, pravi novinarka Urška Henigman. Tako so se letos februarja odločili za zagon igrano-dokumentarnega podkasta Evolucija užitka, ki tematike, povezane s spolnostjo, kot so ženski orgazem, prezgodnji izliv ali spolnost v starosti, osvetljuje na zabaven način. Igralca Manca Dorrer in Domen Valič se v vsakem podkastu prelevita v lika Evo in Luko, ki iščeta zgodbe, skrite za štirimi stenami domov – eden se vživi v človeka, ki predstavlja svoj pogled na spolnost, drugi se o težavi ali seksualni praksi, o kateri teče beseda, posvetuje s strokovnjaki.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Družba
Pandemija covid-19 je hud udarec za vse panoge, ki so odvisne od gledalcev in obiskovalcev. Vse, kar imamo ta hip od gledališča, so spletni posnetki starih premier, nejasno pa ostaja, kdaj bomo spet lahko doživeli premiero kakšne predstave v živo. Tudi filmski studii z že posnetimi potencialnimi uspešnicami potrpežljivo čakajo na ponovno odprtje kinodvoran. Knjižno založništvo se je z zaprtjem knjigarn (v Italiji in na Hrvaškem, mimogrede, so jih že odprli) sicer poskušalo spoprijemati z dejavnejšim ponujanjem knjig na spletu, toda vsaj v Sloveniji karantena kljub vsemu ni prepričala ljudi, da bi začeli brati. »Tako rekoč celoten založniški trg se je med koronakrizo sesul. Kupovanje knjig se je zmanjšalo za 90 odstotkov, skrbi pa me, da bo to ob nadaljevanju krize stalnica,« je prejšnji teden za MMC RTV SLO povedal nekdanji urednik in profesor založniških študij dr. Miha Kovač. Namesto da bi ljudje na spletu kupovali knjige, na veliko kupujejo pripomočke za domači fitnes, še piše v članku – eden od spletnih ponudnikov, pri katerem je mogoče kupiti pripomočke za vadbo doma, je zaznal 540-odstotno rast povpraševanja po utežeh.
