Luka Volk
-
Zaslišanje bodočega šolskega ministra Darja Felde, doslej državnega sekretarja na ministrstvu, je dvignilo precej prahu. Pedagoge so presenetile trditve, da bi bilo v predšolski kurikul treba vnesti digitalizacijo, da v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja ne bo več predmetnika in da pri ocenjevanju v osnovni šoli nadarjeni otroci doživljajo krivice. »Namreč tukaj lahko dobi neki otrok, ki je zelo nadarjen, oceno pet, ampak oceno pet dobi tudi nekdo, ki je lahko povprečen,« se je izrazil.
-
Raziskava / Polovica Slovencev verjame, da svet vodijo skrivna združenja
Predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič je redni komentator v oddaji Ura moči na Planetu TV. Pred kratkim je v njej povedal, da »prihajamo v situacijo – ne samo v Sloveniji, verjetno tudi v Evropi in širše –, ko ni več spopada med političnimi strankami, ampak interesnimi združenji«. Po njegovem mnenju naj bi imeli v Sloveniji vse vajeti v rokah združenje Ona ve, torej združenje strokovnjakinj z različnih področij, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v javnosti, gejevski lobi in prostozidarji. Njihovo delovanje naj bi jim po njegovih besedah omogočalo to, da je med ljudmi v takih združenjih težko iskati vidne povezave, saj so povezani »pod zemljo«.
-
Skupina raziskovalcev z ljubljanske Filozofske fakultete – vodila jo je sociologinja Milica Antić Gaber – je v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnim središčem Koper in mariborsko Filozofsko fakulteto proučila in analizirala razmere, kar zadeva sistemsko obravnavo primerov spolnega nadlegovanja in nasilja na akademskem polju.
-
Kako približati ustavo ljudem?
V državnem zboru so v sodelovanju z ustavnim sodiščem že ob 20-letnici slovenske ustave dali izdelati Ustavo v stripu; ilustriral jo je Zoran Smiljanić. Na poljuden, zabaven in informativen način poskuša predstaviti izbrane člene ustave, s tem pa najmlajšim olajšati razumevanje demokracije. Pred kratkim so v sklopu praznovanja obletnic različnih dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo, Ustavo v stripu animirali. Verjetno pri tem ni treba posebej poudarjati, da bi od ogleda animacije marsikaj odnesli tudi številni politiki.
-
Čeprav je bilo v zvezi z novim koronavirusom, ko je ta pred tremi leti docela spremenil naša življenja, en kup neznank, je razmeroma hitro postalo jasno tole: virus covid-19 se prenaša po zraku, z vdihavanjem okuženega aerosola, zaradi česar do večine okužb prihaja v slabo prezračenih notranjih prostorih. Enako velja za praktično vse bolezni, ki se prenašajo po zraku. Dobro prezračevanje notranjih prostorov je tako ključnega pomena za zmanjšanje respiratornih obolenj, tako značilnih prav za zimski čas, in tudi za stanje obstoječih bolezni dihal. Kakovosten zrak namreč dokazano rešuje življenja in podaljšuje življenjsko dobo.
-
Pred kratkim je prisegla nova predsednica države. Svetih knjig med prisegami v Sloveniji ne boste videli, tudi ne boste slišali sklicevanja na boga. A prisege po svetu so različne. Ameriški predsednik Joe Biden je prisegel z roko na Svetem pismu, prisego pa končal z besedami: »Tako mi bog pomagaj.« Ameriško prisego si težko predstavljamo brez prisotnosti božje sile. S tem so se strinjali tako rekoč vsi ameriški predsedniki z le nekaj redkimi izjemami.
-
Dravske elektrarne Maribor so predsedniku sveta delavcev Vladimirju Šegi decembra izročile pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Kot so zapisali predstavniki podjetja, je Šega brez pisnega pooblastila nastopil v oddaji Tele M na javni televiziji TV Maribor in tam komentiral poslovanje krovne družbe Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). S tem naj bi bil po njihovem mnenju kršil več členov komunikacijskega pravilnika delodajalca in torej pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
-
Urška Klakočar Zupančič je zoper Romana Vodeba in TV3 podala prijavi
Seksizem v slovenskem političnem prostoru nastopa na odprtem odru. Leta 2005 je tedanji poslanec SDS Pavel Rupar za dve poslanki recimo hotel odrediti »obvezni zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta«. Štiri leta kasneje je Vasko Simoniti, ko je odslužil prvi mandat kulturnega ministra, naslednico Majdo Širca označil za »žensko, ki je močno prikrajšana«. Ko je prva predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek leta 2014 odstopila, je predsednik SDS Janez Janša navrgel, da je bila dolžina njenega mandata »sorazmerna dolžini njenega krila in pameti«.
-
Zvišanje cen študentske prehrane
Študenti so se na začetku leta razveselili novice, da se je v skladu z lani sprejetim zakonom zvišala subvencija za študentsko prehrano, in sicer z 2,82 evra na 3,50. To bi v praksi pomenilo, da bi morali študenti z novim letom za doplačilo k študentskemu bonu odšteti 68 centov manj. Vendar je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki je bila pobudnica zvišanja, hkrati privolila v zvišanje najvišje vrednosti obroka s sedmih evrov na devet. Tako so študenti ponekod po novem primorani za obrok doplačati 5,5 evra, več, kot ta čas znaša najnižja urna postavka za študentsko delo – 5,21 evra neto.
-
Pahor ni več predsednik, ostaja kralj Instagrama
Bivši predsednik države Borut Pahor je bil ob prenehanju mandata deležen hvalospevov. Za izjemne dosežke »na področju delovanja države, njenega pravnega in ustavnega reda, demokratičnosti in mednarodne skupnosti« mu je Nova univerza, zasebni projekt Petra Jambreka, podelila častni doktorat. Poklonili so se mu tudi podjetniki. V Klubu slovenskih podjetnikov so mu simbolno izročili zlati ključ za dostop do prostorov in storitev kluba. Ob izročitvi ključa je predsednik kluba Joc Pečečnik poudaril, da je bil Pahor predsednik, ki je bil sposoben premikati meje. Zlati ključ bodo v prihodnje izročili tudi nekdanjima predsednikoma Milanu Kučanu in Danilu Türku.
-
5. 1. 2023 | Politika
RTV Slovenija je za umetniška dela odštela 9000 evrov
Vodstvo RTV Slovenija kljub domnevno slabi bilanci javne radiotelevizije ne deluje ravno gospodarno: za novo strategijo razvoja, ki jo je naročilo pri zunanjem izvajalcu, je plačalo 47 tisoč evrov – in za to dobilo deloma prepisano seminarsko nalogo –, generalni direktor radiotelevizije Andrej Grah Whatmough pa je kmalu po novembrskem referendumu, ki je zapečatil usodo sedanjega vodstva, sebi in najbližjim sodelavcem zagotovil visoke odpravnine. Gre za zneske od 80 do 100 tisoč evrov.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Ko je leta 1999 Bill Clinton, tedanji ameriški predsednik, obiskal našo državo, je dejal, da se je zgodovina zahodne demokracije začela v Karantaniji, torej kar v Sloveniji. S tem je imel v mislih ustoličevanje karantanskih knezov oziroma koroških vojvod. Da naj bi bilo ustoličevanje »slovenski prispevek k razvoju zahodnih demokracij«, je razlaga, ki v današnjem zgodovinopisju nima veliko zagovornikov, ga pa toliko raje ponavljajo politiki, ki želijo pihati Slovencem na dušo.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Družba
1,6
milijarde predvajanj na pretočni glasbeni platformi Spotify je dosegla skladba As It Was angleškega pevca Harryja Stylesa in postala najbolj predvajana skladba leta. -
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Družba
Žrtve spolnega nasilja o svojem trpljenju le redko spregovorijo javno. Predvsem zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi. A v zadnjih letih jih je vse več, ki so, tudi zaradi vpliva globalnih gibanj, kot je #MeToo, premagale strah in sram in spregovorile. Lani je igralka Mia Skrbinac razkrila spolno delinkvenco profesorja Matjaža Tribušona v času svojega študija na umetniški akademiji. Podobno je letos storila novinarka Katarina Keček, ki je Slavka Kmetiča, zdaj programskega svetnika RTV Slovenija, tedaj železničarskega sindikalista, obtožila, da jo je pred 25 leti spolno napadel v dvigalu. Vsako tako javno pričevanje je dragoceno. Je znak drugim žrtvam, da niso same.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Družba
Pretresljivo pričevanje o spolnih deliktih patra Marka Rupnika
V središču spolnega škandala za zidovi Vatikana se je znašel slovenski jezuit in umetnik Marko Rupnik, ki naj bi bil pred 30 leti spolno in duševno zlorabil več redovnic iz skupnosti Loyola v Mengšu. Število domnevnih žrtev zlorab je po poročanju italijanskih medijev za zdaj naraslo na devet, čeprav naj bi bil Rupnik po anonimnem pričevanju ene izmed redovnic, objavljenem v časniku Domani, v devetdesetih letih zlorabil skoraj polovico žensk v 41-članski skupnosti.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Družba
Zakaj ne bi Ljubljančani sami odločili, kakšen zrak bodo dihali?
Ljubljana spada med evropske prestolnice z najbolj onesnaženim zrakom. Samo ta teden je bil zrak v njej po lestvici kakovosti dva dni izrazito slab, tako imenovanim finim trdnim delcem PM2,5, ki lahko povzročajo resne zdravstvene težave, je uspelo preseči sprejemljivo raven onesnaženosti. Gre za velik javnozdravstveni problem, a župan Zoran Janković, ki so mu občani pred kratkim podelili še en mandat, namesto tega raje razmišlja o gradnji sežigalnice.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Politika
Konec oktobra se je pred upravo podjetja Tuš v Celju zbralo okoli sto zaposlenih. Želeli so opozoriti, da so za svoje delo izjemno slabo plačani, da njihovi prejemki ne dosegajo niti zakonsko določene minimalne plače in da preprosto ne vedo, kako bodo preživeli zimo. Če sindikalna pogajanja ne bi prinesla želenih sprememb, bi se lahko pridružili stavki Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki je bila napovedana v času božičnih praznikov, so tedaj napovedovali v lani ustanovljenem Sindikatu Tuš. To zdaj ne bo potrebno, saj jim je z upravo uspelo doseči dogovor in izpolnitev večine zahtev, stavko pa so odpovedali celo v krovnem Sindikatu delavcev trgovine Slovenije, saj so bile po več mesecih pogajanj s predstavniki trgovskih družb sprejete pomembne spremembe na panožni ravni.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Kaj je Janez Janša počel onstran Atlantika
Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša izidov trojnega referenduma, ki ga je predlagala SDS, ni pričakal na sedežu stranke, kot so to storili poslanci Branko Grims, Alenka Jeraj in Zvonko Černač, temveč je bil tisti konec tedna deset tisoč kilometrov stran, v Srednji Ameriki, kjer se je v glavnem mestu Paname udeležil srečanja izvršnega odbora Mednarodne zveze sredinskih demokratov. Gre za politično skupino, ki združuje različne konservativne in krščanskodemokratske politike, Janša pa v njej – poleg madžarskega premiera Viktorja Orbána in drugih – zaseda položaj podpredsednika.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Evropski parlament pretresa korupcijski škandal epskih razsežnosti
Belgijsko zvezno tožilstvo je na podlagi obtožb o domnevnem podkupovanju, pranju denarja in poskusih vplivanja Katarja, gostitelja svetovnega prvenstva v nogometu, na politične odločitve v evropskem parlamentu odredilo hišne preiskave, v katerih je bilo zaseženih več kot poldrugi milijon evrov gotovine. Dobesedno vreče denarja naj bi bili našli pri grški evropski poslanki iz politične skupine socialistov in demokratov (S & D) Evi Kaili, zdaj že nekdanji podpredsednici evropskega parlamenta.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Septembra so bile sprejete spremembe zakonodaje o avtorskih pravicah. Po nujnem postopku zato, ker se je domnevno mudilo – Slovenija bi bila morala že leto prej implementirati evropsko direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah na digitalnem trgu. Težava je v tem, da se je med noveliranjem zakonov vanje prikradlo nekaj novosti, ki niso povezane z omenjeno direktivo. Ogrožajo pa koncept odprte znanosti in izobraževanja.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
Pogrom nad šolo, ki je dijakom hotela predstaviti transspolnost
»Sem ženska. To vem, odkar pomnim.« S temi besedami je Lia Bordon, ki ji je bil pri rojstvu pripisan moški spol, poleti na Twitterju razkrila, da pri 42 letih stopa na pot tranzicije. Odločila se je javno izpostaviti, saj je v tem videla priložnost, da bi pomagala drugim transspolnim osebam in tistim, ki transspolnosti ne poznajo, je ne razumejo, se je bojijo ali pa je ne znajo sprejeti.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Politika
Predsednik v odhajanju Borut Pahor je prejel nagrado Alcida De Gasperija
Predsednik države Borut Pahor je konec prejšnjega tedna prejel nagrado Alcida De Gasperija: graditelji Evrope. Tako se je pridružil osmim drugim prejemnikom: Helmutu Kohlu, Romanu Prodiju, Felipeju Gonzálezu, Václavu Havlu, Simone Veil, Carlu Azegliu Ciampiju, Sofiji Corradi in Mariu Draghiju. Poleg laskavega naziva »graditelj Evrope« je prejel tudi denarno nagrado 25 tisoč evrov.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
V stavbi, ki jo sicer upravlja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), je septembra zaživel nov avtonomni prostor – Participativna ljubljanska avtonomna cona (Plac). Skupina skvoterjev je več let zapuščeni stavbi vdihnila novo življenje, vse odslej tam poteka pester kulturni program, hkrati je bila vzpostavljena tudi ljudska kuhinja, kamor se po obrok lahko zatečejo tisti, ki si ga sicer težko privoščijo. Odnosi med uporabniki prostora in DUTB medtem že od samega začetka niso najboljši. Novembra so od DUTB prejeli opozorilo, da v stavbi bivajo nezakonito in da ob tem nastajajo dodatni stroški – ti naj bi znašali šest tisoč evrov na mesec –, kar 46 domnevnih uporabnikov prostora pa je zdaj na dom prejelo še tožbe zaradi motenja posesti. Med njimi so tudi trije novinarji in fotograf, ki so na območju zgolj opravljali svoje delo, in naključni obiskovalci, toženih pa je tudi več mladoletnih oseb.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Svet
Evropski odbor za varstvo podatkov opozarja, da oblačne storitve nekaterih ponudnikov, predvsem tistih, ki podatke obdelujejo zunaj EU, pogosto niso v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Eden takih ponudnikov je ameriški tehnološki velikan Microsoft, ki v oblačni storitvi Office 365 ponuja vse svoje najbolj priljubljene programe, med njimi program za urejanje besedil Word in program za obdelavo razpredelnic Excel, pa tudi odjemalca elektronske pošte Outlook. Gre za sila uporabno reč, zato ni nič nenavadnega, da jo uporabljajo tudi v precejšnjem delu javnega sektorja, najočitneje prav v šolstvu. Pa je to res varno?
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Kako ostati radikalen v normalni družbi?
Progresivna civilna družba je danes verjetno močnejša, kot je bila kdaj prej v samostojni Sloveniji. Primerljivo močna je celo s političnimi strankami, kar dokazuje tudi zadnji referendum o zakonu o javni radioteleviziji, da o neverjetnem uspehu na lanskem referendumu o vodah ne govorimo. Za to se ima nekako zahvaliti prav prejšnji vladi z Janezom Janšo na čelu. Bo zdaj, ko je Janši z referendumom zadala še zadnji udarec v tako imenovanem super volilnem letu, ko sta Janša in SDS praktično razorožena, usmerila pogled v trenutno oblast? Vprašanje, s katerim je torej soočena, je preprosto: kako naj ostane radikalna tudi zdaj, ko je na oblasti liberalna vlada, družbene in politične razmere pa so bistveno manj turbulentne?
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Slovenija kot Nemčija leta 1933?
Ob razglasitvi izidov trojnega referenduma so se na Trstenjakovi pred kamerami zvrstili trije poslanci SDS, Branko Grims, Zvone Černač in Alenka Jeraj, vsi vidno razočarani. Pri tem je Grims izrazil dvom, da so se ljudje sploh zavedali, o čem odločajo, saj je menda »namesto o vsebini uspelo prek medijev kanalizirati razpravo v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je bolje zanje, kaj je bolje za njihovo denarnico«. In dodal, da »potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933«.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Državni svet zapušča Alojz Kovšca – in še kdo
Poleg lokalnih volitev in trojnega referenduma so nedavno potekale še ene volitve – elektorji v volilnih telesih interesnih organizacij in lokalnih skupnosti so pred kratkim posredno izvolili nove predstavnike v državnem svetu. Sedemnajst dosedanjih svetnikov bo delo opravljalo še naprej, 23 pa je novih. Pri tem je posebej zanimivo, da so izpadli nekateri dolgoletni člani državnega sveta, med njimi nekdanji mariborski župan in državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, ki je v državnem svetu sedel zadnjih deset let, in celo predsednik tega organa Alojz Kovšca, ki je državni svetnik postal leta 2007. Odhaja še Matjaž Gams, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik raziskovalne dejavnosti, večkrat pa je razburil s trditvijo, da je za zaton Slovencev kriva emancipacija žensk in spolnih manjšin.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Družba
Varnost naših podatkov v oblaku
Nemški nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov v pred kratkim objavljenem poročilu ugotavlja, da ameriški tehnološki velikan Microsoft kljub predhodnim opozorilom pri oblačnih storitvah – najbolj znan je Microsoft 365, ki omogoča rabo programov za urejanje besedil, obdelavo razpredelnic in druga orodja, pa tudi hrambo podatkov v oblaku s storitvijo OneDrive – še vedno ne upošteva splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Svet
Sosednja Avstrija namerava zaostriti zakonodajo, ki prepoveduje rabo nacističnih simbolov. Nekateri so, podobno kot v Nemčiji, prepovedani že od konca druge svetovne vojne, med njimi recimo nacistični pozdrav, z novim predlogom pa bi se prepoved še razširila. Prepovedana bi bila vsakršna trivializacija holokavsta, pa tudi posest nacističnih spominkov.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Najprej zapišimo najočitnejše: po prvem krogu lokalnih volitev so župani znani v 165 občinah, v 47 občinah pa se bodo morali volivci na glasovanje spet odpraviti prihodnji mesec. Zmagovalci županskih volitev so bili že vnaprej znani v približno četrtini občin, saj tamkajšnji kandidati niso imeli izzivalca. Volilna udeležba je bila nizka, prvega kroga volitev se je udeležilo le nekaj več kot 47 odstotkov volilnih upravičencev – nižja volilna udeležba je bila zgolj leta 2014. Najnižja volilna udeležba v občinah, kjer so volivci imeli na izbiro več kandidatov, je bila na Jesenicah. Tam je prišlo glasovat zgolj nekaj več kot 35 odstotkov volilnih upravičencev. Precej nizko na seznamu se je znašla tudi mestna občina Ljubljana, tam se je na volišča odpravilo 40 odstotkov volilnih upravičencev, pet odstotkov manj kot pred štirimi leti. Župana je v prvem krogu dobila polovica mestnih občin – Ljubljana, Koper, Novo mesto, Slovenj Gradec, Velenje in Ptuj. Večjih presenečenj ni bilo.
