Luka Volk
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Politika
Podmladek SDS je zoper Inštitut 8. marec podal prijavo
Slovenska demokratska mladina, podmladek stranke SDS, je kalilnica kadrov za potrebe največje opozicijske stranke. V njej so politično pot začeli recimo Anže Logar, Alenka Jeraj, Žan Mahnič in Anja Bah Žibert. Gre za »odlično odskočno desko za politično kariero«, v nedavnem intervjuju v Demokraciji trdi sedanja predsednica podmladka Simona Purkat. Da jabolko res ne pade daleč od drevesa, člani in članice podmladka dokazujejo ob tako rekoč vsaki priložnosti, nazadnje z napadom na Inštitut 8. marec, ki je za njihovega mentorja Janeza Janšo verjetno največji kamen spotike.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Družba
Po sprehajalnih poteh po Ljubljani, recimo na Poti spominov in tovarištva ali na Rožniku, se že vse od začetka leta pojavljajo zapisi na drevesih – bodisi nanje naneseni s sprejem kot grafiti ali pa pribiti z žeblji – ki oznanjajo: »Jezus je živ!« Naključni sprehajalci so to kakopak opazili in fotografije dreves objavili na družabnih omrežjih. Gre za udejanjanje verske svobode ali preprosto za vandalizem?
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Kultura
Februarja sta bila iz sodnega registra izbrisana Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve, ki sta se združila v skupni zavod – Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Posledično sta brez direktorskega položaja ostala Jože Dežman, ki je pod prejšnjo, Janševo vlado prevzel vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, in Željko Oset, direktor v času prejšnje vlade ustanovljenega Muzeja slovenske osamosvojitve, ki je bil politični, ne strokovni projekt. Vpisu v sodni register je sledilo prehodno obdobje, v katerem sta oba prejemala direktorsko plačo, dokler nista ta torek prejela odpovedi delovnega razmerja.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Kultura
Jože Dežman je mesto direktorja (zdaj že bivšega) Muzeja novejše zgodovine Slovenije prvič zasedel v času prve Janševe vlade. To je bilo obdobje, ko so se v muzeju ukvarjali predvsem z revizionizmom v zvezi z drugo svetovno vojno in ozko usmerjenimi interpretacijami vojne za Slovenijo. S podobnimi prijemi je prevzel vodenje muzeja pod tretjo Janševo vlado, ko je nasledil Kajo Širok, danes državno sekretarko za kulturo v kabinetu predsednika vlade.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Digitalni boni v vrednosti 150 evrov, ki so jih za nakup računalniške opreme lahko izkoristili učenci zadnje triade, dijaki in študenti – vsaj v teoriji pa naj bi jih lahko tudi starejši od 55 let –, so bili labodji spev bivšega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča. Namesto želenega učinka, večje digitalne vključenosti tistih, ki si računalniško opremo težko privoščijo, je zakon, ki je bone uvedel, prinesel večmilijonski dobiček ponudnikom brezžičnih slušalk in povzročil veliko nezadovoljstva med starejšimi. Ti bi bone lahko izkoristili le, če bi prej opravili tečaj za večjo digitalno pismenost, vendar prejšnja vlada na teh tečajih ni zagotovila zadosti mest.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Romana Tomc je ena tistih političark iz SDS, ki veljajo za zmernejše v stranki, podobno, kot to velja za Anžeta Logarja. Tudi zato so se v SDS verjetno odločili, da leta 2017 z njo nastopijo na predsedniških volitvah. Vendar to ne drži, nekdanja poslanka in podpredsednica državnega zbora na evropskem parketu zagovarja avtoritarne politike, kot je Viktor Orbán, predvsem pa zavaja, prikraja dejstva in prodaja pravljice, ki jih verjetno piše njen nadrejeni.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
V SDS že dolgo verjamejo, da pri krojenju javnega mnenja ključno vlogo igrajo mediji, zato se že leta trudijo prisvojiti del medijskega prostora, pa čeprav dejansko s tem medije zgolj uporabljajo kot plašč, pod katerim se skriva politična propaganda. Ker Demokracija ni bila dovolj, prav zaradi strankarske narave ne doseže namreč resnega dometa, sta se pred volitvami leta 2008 »pojavila« še začasna brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres. V SDS tudi nikoli niso skrivali apetitov po RTV Slovenija (kakšna naj bi bila po njihovem javna televizija, se kaže prek sedanjega vodstva), leta 2016 so ustanovili še strankarsko televizijo Nova24TV. Tej so v zadnjih letih dodali še celo mrežo regionalnih medijev, kot so recimo Utrip Ljubljane, e-Maribor in Moje Posavje, če jih naštejemo samo nekaj.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Zgodovinski spomin je hecna reč, hitro opeša, prav zato ga je nujno od časa do časa zbuditi. Slovenija je še pred letom hodila po poti avtoritarnih držav. Janševa vlada je v javni razpravi v ospredje postavljala kulturni boj, pobesnelo je kadrovala, kruto obračunavala s političnimi nasprotniki, poskušala je razgraditi temelje pravne države in vzpostaviti »drugo republiko«, torej Slovenijo po meri vladajoče SDS. A ji ni uspelo. Po robu se ji ni postavila opozicija, na trenutke je bila skorajda povsem nemočna, a ji je zato načrte prekrižala civilna družba. Več kot sto petkov zapored, kljub ustrahovanju, nešteto izdanim kaznim in čezmerni sili, ki jo je uporabljala policija, so ljudje prihajali na ulice in protestirali. In naposled Janševi vladi aprila lani na volitvah dali nezaupnico.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Pavla Ruparja so povili leta 1960, 14 ur za tem, ko se je rodil njegov brat dvojček Igor. Ta je postal bančnik, sam pa se je po elektrotehniški šoli zaposlil v kranjski Iskri in tam delal celih deset let. Približno toliko časa sta bila poročena s soprogo Marijo, preden se jima je leta 1989 porodila zamisel, da bi v Tržiču ustanovila lastno podjetje, trgovino Diskont center. Med Tržičani je tako postal znan kot lastnik ene prvih zasebnih trgovin, ki je, kot se je precej let kasneje pohvalil v intervjuju za Nedeljski dnevnik, »Pekovim delavcem ponudila za njihove skromne bone precej več hrane kot Mercator. S tem sem razjezil trgovski lobi in ogrozil njihov dogovor z direktorji tržiških propadajočih podjetij, ki so del plač izplačevali v Mercatorjevih bonih.« S to dobrotniško akcijo se je začela njegova politična kariera, ki jo je resnično zgrabil za roge, ko je leta 1994 postal predsednik tržiškega lokalnega odbora SDS (tedaj Socialdemokratske stranke Slovenije, katere vodja je leto pred tem postal Janez Janša), istega leta pa je v spremstvu prvaka stranke napovedal tudi kandidaturo za župana Tržiča.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Tik pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU julija predlani so se v Parku Brdo, kjer se je Janševa vlada nadejala gostiti visoke državniške obiske, začele dogajati nenavadne reči. Le lučaj od osrednjega protokolarnega objekta so drug za drugim podstavke zapuščali kipi iz zbirke, posvečene tematiki NOB. Začelo se je s kipom Josipa Broza - Tita, vse dokler ni bilo iz parka odstranjenih vseh osem kipov. Kulturno ministrstvo zdaj ugotavlja, da je odstranitev – in naposled nova postavitev v Pivki, skupaj s še tremi kipi iz Poljč in Vile Bled – potekala mimo veljavnih zakonskih postopkov.
-
Maja 2021 je na ljubljanskih ulicah potekal najbolj množičen protest proti takratni, Janševi vladi. Po ocenah pobudnikov petkovih protestov, ki so bili tedaj prav vsak teden, se je na tako imenovani vseslovenski vstaji za predčasne volitve zbrala večdesettisočglava množica, ki je zasedla križišče Celovške, Bleiweisove in Gosposvetske ceste – Trg republike pred parlamentom je namreč ogradila policija – in obsodila pobesnelo kadrovanje, izkoriščanje epidemije za obračunavanje s protestniki in poskus strani takratne oblasti, da bi razgradila pravno državo. Zgolj dan kasneje se je na spletnem portalu e-Maribor.si, odgovorni urednik katerega je član lokalnega odbora SDS v Dupleku Mitja Grmovšek, znašel poziv nekdanjega poslanca taiste stranke Pavla Ruparja. Naj se, »če si upajo levičarji in privilegirani brezdelneži«, na ulice odpravijo tudi protestniki, »hvaležni za dobro vodenje države«, ki naj pokažejo, »da Janša ni sam, da vlada ni sama in da tista zblojena ’proletarska’ horda ne more več ustrahovati nikogar v tej državi«.
-
Predsednica si želi več denarja / Pahor naj bi bil prevelik zapravljivec
V uradu predsednice države naj bi si bili želeli za letošnje delovanje zagotoviti dodatni denar, a so jih z ministrstva za finance obvestili, da to praviloma ni mogoče, poroča N1. Potrebovali bi dodatnih 169 tisoč evrov, denar pa bi namenili za predsedničine mednarodne dejavnosti in plače zaposlenih, saj se bodo te letos zvišale, za investicijsko vzdrževanje stavbe, v kateri je predsedničin urad, pa naj bi potrebovali dodatnih 150 tisoč evrov. A vzrok, zakaj je predsedničin mošnjiček tako prazen, je nenavaden: krivo naj bi bilo čezmerno zapravljanje prejšnjega predsednika.
-
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so prejšnji teden sprejeli tako imenovani akcijski načrt v obrambo osamosvojitve Slovenije in njenih vrednot, ki jih je vlada, kot so zapisali, z združitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije (in s tem z odpravo prvega) načrtno poteptala. V prihodnjih tednih nameravajo ustanoviti koalicijo proti ukinitvi muzeja in v bran osamosvojitvi, napovedujejo tudi protestno zborovanje in poziv k interpelaciji vlade. Kljub prvotnim napovedim pa kaže, da se bo odločitvi vlade uprla zgolj peščica vojnih veteranov.
-
V torek so se na promenadi pod Hotelom Histrion v Bernardinu zbrale sobarice, katerih delo je bilo z družbe Sava Turizem dan kasneje preneseno na zunanjega izvajalca, podjetje Aktiva čiščenje. S stavko in shodom, ki se mu je pridružilo približno sto ljudi, so želele opozoriti na neprimerne delovne razmere, ki jih praviloma prinaša tako imenovani outsourcing, in na neuslišane zahteve, s katerimi so se obrnile na zdaj že bivšega delodajalca. Kot so dejale, se počutijo izdane, ponižane in ničvredne, posebej kritične pa so bile do vlade, češ da jih je pustila na cedilu.
-
Janša svari vlado, da bi se ji utegnila zgoditi ulica
Stranka SDS je prejšnjo soboto praznovala 34-letnico, v Mariboru je njene volivce in člane nagovoril Janez Janša. Kot je dejal, jo čaka precej dela, saj naj bi bila Golobova vlada naredila že veliko škode.
-
Sociolog dr. Niko Toš je tisti edini profesor, ki je predaval že prvi generaciji študentov Fakultete za družbene vede v Ljubljani (tedaj Visoke šole za politične vede), in pionir na področju raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji. Pred desetimi leti se je upokojil, a kot raziskovalec je še vedno dejaven. Jutra, ki jih preživlja skupaj s soprogo, s katero se oba počasi približujeta devetdesetemu letu starosti, so danes nekoliko drugačna kot nekoč. Še vedno vstajata precej zgodaj, tega sta namreč vajena še od prej, nato pa se po zajtrku usedeta vsak v svoj fotelj in prebirata dnevni časopis. Že več let sta naročena na Dnevnik in Delo, redno prebirata tudi Mladino. Gre za tradicijo, za jutranji ritual, ki jima resnično veliko pomeni. »Pred mesecem ali dvema je bila ta dolgoletna tradicija jutranjega branja časopisov žal prekinjena,« pove dr. Toš. »Dobila sva obvestilo, da dostava v tem delu Kamnika žal ni več mogoča, zato časopis po novem dobivava prek Pošte Slovenije. Ta dostava pa je časovno težko določljiva, pade v popoldanski čas. Najina lepa navada, biti zjutraj informirana ob pisanju dnevnega tiska, je tako padla v vodo.« Še več, če želita prebirati kakšno od časopisnih prilog, recimo Sobotno prilogo ali Dnevnikov Objektiv, se morata po njo odpraviti k najbližjemu prodajalcu časopisov. Na domači naslov bi jo namreč dobila šele v ponedeljek. Skupaj s soprogo nista edina, ki se srečujeta s podobnimi težavami. Daleč od tega.
-
Na začetku meseca se je zgodila nesreča na območju gradbišča Centra Rog. Policisti so bili okoli 20. ure obveščeni, da so se štirje delavci zastrupili, saj naj bi bili delali v zaprtem prostoru, pri čemer so uporabljali naprave, ki so sproščale ogljikov monoksid. Na dogodek je opozoril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki se je spraševal, zakaj so bili delavci sploh tako pozno na gradbišču: »Zagotovo niso bili tam, ker jim je fino v soboto zvečer iti kaj postorit na gradbišče.«
-
Prejšnji teden je začel teči prijavni rok, v katerem se bodoči študentje lahko vpišejo na želeno študijsko smer. Veselje nekaterih je bilo tik pred zdajci uničeno. V preteklosti so se lahko dijaki s poklicno maturo, ki so opravili še maturo iz dodatnega, petega predmeta, vpisali na tako rekoč katerikoli študij. Letos to ne bo mogoče.
-
Na desnici velja, da ne gre zaupati »mainstream« medijem, saj so ti del tako imenovane globoke države. Na ta račun lahko že več let spremljamo razmah alternativnih kanalov informiranja, desnica – ko jih ne poskuša prevzeti, kot to počne z RTV Slovenija – ustvarja množico portalov, televizijskih kanalov in tiskanih medijev, ki so videti kot mediji, zvenijo kot mediji in se kot mediji tudi predstavljajo. Pa čeprav to praviloma niso. Podobno kot v času Janševih vlad cvetijo zasebni visokošolski projekti (in se javni denar steka v zasebne projekte Mateja Makaroviča in Boruta Rončevića), cvetijo tudi zasebni medijski projekti.
-
(Ne)kulturni minister / Simoniti brani patra Rupnika
Vasko Simoniti je že pred leti, ko je sklenil prvi mandat kulturnega ministra, naslednico Majdo Širca označil za »žensko, ki je močno prikrajšana«. Ko je bil Marjan Šarec premier, ga je oklical za »predsednika nekoliko večje samozadostne kmetijske zadruge«. V času Janševe vlade je poslancem v opoziciji očital, da so v primerjavi z njim nazadnjaški, tedanjemu poslancu SD Matjažu Nemcu pa v državnem zboru zabrusil: »Vi, če ne bi bili politik, ne bi preživeli, ker ne znate nič, nič, nič.« V nastopih stavi na ošabnost in predrznost.
-
Podražitev vrtcev / Bi morali biti vrtci brezplačni za vse?
Po dogovoru vlade in SVIZ so se zvišale plače pomočnic vzgojiteljic; te so s tem prestopile prag minimalne plače. Zaradi zvišanja plač – in obenem podražitve materiala in živil – je večina slovenskih občin napovedala zvišanje cen vrtcev, največje v občini Lenart, kjer so ceno zvišali za 38 odstotkov. Na občinah vztrajajo, naj se zvišanje stroškov krije iz državnega proračuna, sicer bodo morali breme dodatnih stroškov nositi starši. V povprečju se cene vrtcev zvišujejo za devet do 12 odstotkov.
-
Podatkovna znanstvenica Frances Haugen je predlani zapustila podjetje Facebook (danes ga poznamo pod imenom Meta) in razkrila dokumente, ki pričajo, da Metini algoritmi načrtno spodbujajo sovražne vsebine. Kot je povedala v intervjuju za Mladino, je bil odločilen trenutek leta 2018, ko so algoritmi preklopili na sledenje tako imenovanim pomenljivim družbenim interakcijam. »Gre za število klikov, komentarjev, všečkov in delitev, ki jih dobi posamezna objava. V praksi pa to pomeni, da k ’pomenljivim družbenim interakcijam’ štejejo tudi sovražni komentarji, ki se praviloma kopičijo pod najspornejšimi vsebinami. Gre za vsebine, ki ljudi delijo, so neresnične ali škodljive. Najskrajnejše vsebine imajo tako največji doseg. Facebookove algoritme torej poganja jeza, sovraštvo pa je najhitrejša pot do klika,« je dejala.
-
Srečni konci obstajajo tudi za istospolne pare, ne zgolj za raznospolne
Pred desetimi leti je danes že pokojna litovska pisateljica Neringa Macat izdala zbirko pravljic Gintarine širdis (Jantarno srce). Navdih zanjo je črpala iz tradicionalnih motivov klasične otroške literature, iz del bratov Grimm in Hansa Christiana Andersena, a je hkrati hotela opozoriti na številna sodobna družbena vprašanja. V pravljicah tako namesto likov, ki bi jih praviloma pričakovali, nastopajo osebe iz marginaliziranih družbenih skupin, med njimi invalidi, Romi in istospolni pari. Prav zadnje pa je razburilo nekatere skupine konservativcev, češ da je prikazovanje istospolnih parov v knjigi – gre za dve zgodbi izmed šestih – škodljivo za otroke. Knjiga je bila zato leto po izidu sprva umaknjena s prodajnih polic.
-
Konec zabave / Italijanska vlada je prepovedala rejve
Ko je italijanska policija lani v noči čarovnic vkorakala na rejv sredi zapuščenega skladišča v Modeni, je bilo zabave v hipu konec. Giorgia Meloni, ki je zgolj nekaj dni prej prisegla na premierskem položaju – in z njo nova vlada, najbolj desna vse od druge svetovne vojne –, si je v hipu zastavila, da bo poostrila zakone, ki se nanašajo na nezakonite zabave. Po zakonu, ki je bil naposled sprejet ob koncu leta, je v Italiji po novem nujno treba prijaviti zabave z več kot 50 udeleženci, organizatorjem prireditev, ki tega ne bodo storili, pa grozita kazen od treh do desetih let zapora ter globa od tisoč do deset tisoč evrov.
-
Po največjem požaru v zgodovini Slovenije, ki je lani pustošil po Krasu, in hkrati velikem pomanjkanju vode v slovenski Istri in kraškem zaledju zaradi suše so se na Twitterju začeli vrstiti zapisi, da so za oboje v resnici krive nevladne organizacije, ki so leto prej sodelovale v kampanji pred referendumom o vodi, na čelu z Inštitutom 8. marec.
-
Na precejšnje presenečenje vlada prejšnji teden sprva ni dala soglasja k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v prihodnjem študijskem letu, čeprav velja, da gre pri tem bolj kot ne zgolj za formalnost. Podobno je leta 2021 storila Janševa vlada. A stanje danes ni enako tistemu izpred dveh let. Leta 2021 je povišanje vpisnih mest – natančneje na medicinskih fakultetah in na ljubljanski fakulteti za računalništvo – zahtevala vlada, ki je zato v celoti blokirala izvedbo razpisa in ogrozila načrtovane informativne dneve. Tokrat naj bi željo po povišanju vpisnih mest izrazile fakultete, razpis pa je bil naposled vseeno izveden po časovnici. A podobno kot pred dvema letoma so bili popravki tudi tokrat minorni, ljubljanska in mariborska univerza bosta povečali število študijskih mest za radiološke tehnike in psihologe.
-
Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se je prejšnji mesec uspelo z vlado dogovoriti za zvišanje plač pomočnicam vzgojiteljic. Te so tako iz izhodiščnega 22. plačnega razreda napredovale v 26. plačni razred. V Združenju mestnih občin Slovenije so kmalu zatem začeli opozarjati, da to prinaša dodatne finančne obremenitve za občine, zato so vladi poslali poziv, naj se stroški zvišanja plač krijejo iz državnih sredstev. Ker vlada na poziv ni odgovorila, občine napovedujejo, da bodo zdaj primorane dodatno breme preložiti na starše. Ti bi po novem morali v povprečju plačevati devet do 12 odstotkov več, odvisno od skupnih družinskih dohodkov.
-
Predsednica države Nataša Pirc Musar je že med predvolilno kampanjo zatrjevala, da bo, če bo izvoljena, še naprej uporabljala družabna omrežja, le da bo to počela veliko bolj premišljeno kot Borut Pahor.
-
»Odrasli znamo biti včasih zelo strogi in moralistični, ko presojamo otroke«
Psihologinja dr. Katja Košir je predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Predava bodočim učiteljem, psihologom in pedagogom, raziskovalno pa se posveča predvsem vrstniškim odnosom ter odnosom med učitelji in učenci. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri spletni svetovalnici To sem jaz, vzpostavljeni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer mladim v stiski pomaga razvijati veščine in kompetence, s katerimi naj bi se laže spoprijemali s kriznimi situacijami.
-
V vojski bi se lahko zaposlili tudi tisti z zgolj osnovnošolsko izobrazbo
Predlog sprememb zakona o službi v Slovenski vojski predvideva znižanje meril za zaposlitev, tako bi se v vojski po novem lahko zaposlili tudi posamezniki s končano osnovno šolo, a pod pogojem, da ob delu pridobijo srednješolsko izobrazbo. S predlogom se na ministrstvu nadejajo pozitivnih učinkov pri zaposlovanju nižje izobraženih državljanov, ki jim bo pri tem ponujena pridobitev višje izobrazbe, predvsem pa rešitve kroničnega pomanjkanja kadrov.
