Luka Volk
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Svet
Francija bo po dogovoru, sprejetem konec februarja, postala prva evropska država, kjer bo moral Google medijem plačevati za spletne objave. Združenje, v katero je vključenih okoli 300 francoskih medijev, in ameriški tehnološki velikan sta dosegla dogovor glede prihodnjih pogajanj o plačilu avtorskih pravic za prikazovanje novic na Googlovem spletnem brskalniku. Gre za zgodovinski korak, ki utira pot licenčnim pogodbam med Googlom in posameznimi mediji, hkrati pa morda za začetek konca Googlovega večletnega izmikanja francoski zakonodaji.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
Problem Slovenije niso visoki davki, ampak nizke plače večine
Davki so steber vsake države, pomenijo temelj, na katerem se lahko gradita socialna država in družba. Ker pa je višina davkov hkrati povezana tudi z zasebnimi financami vsakega posameznika, ostajajo lahek plen za politike, ki prisegajo na rokohitrski populizem in neoliberalno mantro. Prav zato se je tudi sedanja vlada odločila, da bo del kart v predvolilnem boju stavila na novelo zakona o dohodnini, ki naj bi bila sprejeta v prihodnjih dneh.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
V soboto je v mariborskem Narodnem domu potekal redni kongres Levice. Na njem je stranka javnosti predstavila volilni program in kandidatno listo za prihajajoče volitve, na kateri najdemo vse sedanje poslance – razen Violete Tomić –, poleg številnih kandidatov pa tudi nabor sicer javnosti znanih osebnosti. Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca stranka na volitvah pričakuje vsaj 30 odstotkov boljši volilni izid, kot ga je dosegla pred štirimi leti. »Te volitve bodo plebiscit, na katerem se bomo odločili, v kakšni državi želimo živeti. In na tem plebiscitu bo pomembno dvoje. Prvič, koliko glasov bo dobil blok sredine in Levice proti Janši in njegovim satelitom. In drugič, zelo pomembno bo, koliko glasov bo znotraj bloka dobila Levica. Naš delež bo bistveno vplival na to, kakšne barve, vonja in okusa bo naslednja vlada,« je na kongresu dejal Mesec.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
Nova Slovenija je na strankarskem kongresu predstavila program za naslednje mandatno obdobje. Verjetno najzanimivejša pobuda, ki vztraja pri že dobro preizkušeni formuli sedanje vlade – se pravi, da lahko z vavčerji uspešno odpravimo prav vse težave –, so letni vavčerji »za udeležbo na programih za zdrav in kakovosten partnerski odnos ter pripravo na zakon«. Ti bi bili namenjeni mladim, starim od 18 do 29 let. Predlog najdemo v programu stranke med »ključnimi projekti za pomladitev Slovenije«.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
Drugega februarja 1945 je med vožnjo s poroke v zasedo partizanske Bračičeve brigade v soteski Tesno padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je naslednjega dne v celjski bolnišnici umrl za posledicami ran. Deset dni kasneje je sledil frankolovski zločin, ki velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Nacisti so se odločili Dorfmeistrovo smrt maščevati, zato so v celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih dali usmrtiti. Devetindevetdeset izmed njih so obesili na drevesa ob cesti na Stranicah pri Frankolovem, enega pa so ustrelili med begom za življenje. Med pobitimi so bili tudi mladoletniki, najmlajši talec je imel komaj 16 let.
-
Poskus vlade, da bi si podredila javno agencijo za raziskovalno dejavnost, je bil neuspešen. Potem ko je konec januarja razrešila štiri od sedmih članov upravnega odbora, da bi zagotovila zadostno podporo kandidatu za v. d. direktorja po svoji meri, je upravno sodišče njen sklep razveljavilo in odredilo, da se opravi nov postopek. Pri razrešitvi članov upravnega odbora agencije ni bil izpolnjen nobeden od zakonsko določenih pogojev za razrešitev. Odločitev sodišča je pravnomočna.
-
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju že lep čas prosijo vlado in šolsko ministrstvo, da bi prisluhnila njihovim težavam, vendar vedno znova naletijo na gluha ušesa. Vladi se je sicer v času, ko je zavračala pogovore z njimi, z drugimi skupinami zaposlenih v javnem sektorju uspelo dogovoriti za znatno in trajno zvišanje plač – višje prejemke bodo imeli v policiji, vojski in zdravstvu. Zato je šolnikom zdaj prekipelo. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) napovedujejo splošno stavko, tej odločitvi v prid se je izreklo več kot 37 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Stavka se bo začela v sredo, 9. marca, takrat bodo šole in vrtci zaprti, trajala bo, dokler vlada s šolniki ne sklene stavkovnega sporazuma.
-
Vlada je izbrani župniji podelila spominski znak za prispevek k boju proti covid-19
Vlada je po zadnji nedeljski maši, ki je bila tudi zadnja, pri kateri je bilo treba preverjati izpolnjevanje pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani), članom župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta Župnije sv. Peter pri Mariboru - Malečnik podelila spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covid-19. Lepa gesta, a zakaj je župnija ta znak prejela?
-
V prejšnji številki Mladine smo razkrili, kje so kipi iz zbirke NOB, ki je bila prej postavljena v Parku Brdo, v času sedanje vlade pa je brez pojasnil izginila neznano kam. Kip Tita, sedem drugih skulptur in tri, ki so bile postavljene v Poljčah, so zdaj v Parku vojaške zgodovine Pivka. Tam domnevno čakajo na restavratorska dela, nato pa naj bi v tamkajšnjem parku dočakali postavitev v sklopu odprtih depojev Muzeja novejše zgodovine.
-
Vladi Janeza Janše je uspelo prevzeti tako rekoč vse pomembne položaje na javni radioteleviziji. Na položaj generalnega direktorja je bil že lani imenovan Andrej Grah Whatmough, konec januarja je bil za predsednika nadzornega sveta izbran Borut Rončević, prejšnji teden pa je položaj predsednika programskega sveta zasedel Peter Gregorčič. Podobno je vlada kremplje v RTV Slovenija zasadila tudi z imenovanji svojih kandidatov s štiriletnim mandatom v nadzorni in programski svet. Vpliv sedanje oblasti na RTV bo tako čutiti še dolgo po tem, ko ji bo ljudstvo aprila na volitvah morda izreklo nezaupnico.
-
Brisanje zgodovine narodnoosvobodilnega boja
Aprila 2021 se je na Mladino obrnil naključni obiskovalec Parka Brdo pri Kranju. Med sprehodom je ugotovil, da je z enega od podstavkov ob živi meji na obrobju parka izginil kip – in to ne katerikoli kip, šlo je za kip Josipa Broza Tita, delo slavnega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Nato sta izpuhteli še dve skulpturi iz zbirke NOB, Bombašica Karla Putriha in Na čelu brigade Borisa Kalina.
-
Predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Jasminka Dedić, sicer zaposlena v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je konec lanskega aprila za sarajevski časopis Stav spregovorila o domnevnem non-paperju in o posledicah, ki bi jih utegnilo imeti določanje novih mej na Balkanu. Malo kasneje je bila tarča napada, ki ga je sprožil propagandni konglomerat blizu stranke SDS, hkrati pa se je kohezijski minister Zvonko Černač odločil, da bo proti njej naščuval sodelavce in ji izdal pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zagovornik načela enakosti je konec prejšnjega tedna ugotovil, da je bila Dedićeva žrtev diskriminacije v obliki povračilnih ukrepov.
-
Bo Slovenija postala privlačna destinacija za kriptotrgovanje?
Ministrstvo za finance je že oktobra v javno obravnavo poslalo prvi predlog zakona o davku na virtualne valute, pripravljen na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs), vendar del javnosti z njim ni bil zadovoljen. Postopek sprejemanja se je ustavil, nato pa je zakon na začetku tega meseca ponovno zagledal luč sveta. Zdaj je v javni obravnavi, navdušenja nad njim pa ne more skriti minister, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič.
-
Mariborska univerza je z letošnjim študijskim letom sprejela spremembe pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja. Ta po novem določa, da je vsak poskus zviševanja ocene komisijski izpit in je zato plačljiv. Cenik se bo sprejemal vsako leto, letos bo študenta s statusom študenta zviševanje ocene stalo 67 evrov, tiste, ki statusa nimajo, pa 83,80 evra. Predstavniki študentov naj bi bili odločitev sprva podprli, vendar nameravajo zaradi stisk, na katere so opozorili mariborski študenti, temo ponovno obravnavati in predlagati spremembe. Univerza kljub temu stoji za odločitvijo.
-
Vprašalnik SDS, ki straši pred skupnostjo LGBT+
Stranka SDS je, podobno kot pred zadnjimi volitvami leta 2018 in nazadnje leta 2020, po številnih gospodinjstvih ponovno razposlala nadvse prijazno pismo. Z vprašalnikom, tako imenovanim posvetom z volivci, ki so ga prejeli državljani, v stranki kakopak nimajo resnih namenov merjenja javnega mnenja. Gre zgolj za promocijo domnevno največjih dosežkov vlade v zadnjih dveh letih, hkrati pa v stranki niso zamudili niti priložnosti za obračun s skupnostjo LGBT+.
-
Državni zbor je prejšnji teden potrdil ratifikacijo sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (Occar). Čeprav se sliši kot sila pomembna mednarodna pogodba, gre vsebinsko za predpogodbo s prodajalcem orožja Occar (naj vas njegovo dolgo in zveneče ime ne zavede) o nakupu 45 oklepnikov tipa Boxer. Kolikšna bo dejanska cena oklepnikov, uradno še ni znano – na obrambnem ministrstvu glede tega ostajajo skrivnostni, saj da se o ceni še vedno pogajajo –, vendar je že jasno, da bi bili lahko kmalu priča največjemu orožarskemu poslu v zgodovini države.
-
Vlada je konec lanskega leta objavila razpis, vreden 1,76 milijona evrov, za podelitev koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje, namenjen zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom. Gre za ponoven poskus vlaganja javnega denarja v študijske programe zasebnih fakultet, za kar se je vlada v takšnem obsegu v preteklosti odločila zgolj enkrat, to je storila prva Janševa vlada. Drugič, leta 2013, je podoben poskus spodletel zaradi odločitve upravnega sodišča. Očitke ministrstvu za izobraževanje, da je bil razpis tudi tokrat prirejen predvsem za potrebe vladajoče koalicije, so novembra na ministrstvu zavrnili, vendar seznam izbranih programov potrjuje ravno to.
-
Diskriminacija na primorski univerzi
Novela zakona o tujcih, ki je bila sprejeta lani, je študentom iz tretjih držav – se pravi iz držav, ki niso članice Evropske unije – otežila študij na slovenskih univerzah. Po veljavnem tolmačenju zakona morajo ti na začetku študija na bančnem računu imeti dovolj sredstev za bivanje v naši državi vse študijsko leto – gre za približno 5000 evrov. Vendar je diskriminatorni zakon, ki tudi sicer velja za podlago za pogosto nečloveško ravnanje s tujci, le vrh ledene gore težav, s katerimi imajo opraviti tuji študenti. Na ksenofobni in diskriminatorni odnos, ki so ga deležni, opozarjajo tisti, ki študirajo na primorski univerzi.
-
Brez strahu. Izvoli prihodnost!
Leta 2018 je v organizaciji pobude Brez strahu potekal shod proti politiki sovraštva. Dve leti kasneje, po odstopu Šarčeve vlade, se je množica znova zgrnila na ulice in SMC in DeSUS ob vstopu v novo koalicijo poskušala spomniti na njune predvolilne obljube. Na družabnih omrežjih je pobuda zdaj sprožila akcijo Izvoli prihodnost, s katero želi ljudi opozoriti na preštevilna dejanja vlade, ki so zamajala demokratične temelje države.
-
Po odstopu Roberta Repnika z vrha Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) je upravni odbor agencije vladi predlagal, naj na položaj imenuje Lidijo Tičar Padar, vendar se vlada z njenim imenovanjem ni strinjala. Ker so v upravnem odboru kljub temu vztrajali, da velja za najprimernejšo kandidatko, je vlada razrešila štiri od sedmih članov odbora in si tako zagotovila dovolj glasov, da je lahko v ponedeljek na ta položaj imenovala Mitjo Lainščaka, favorita šolskega ministrstva.
-
Občina Gorenja vas - Poljane je pred rušitvijo opuščene živilske trgovine v Poljanah opravila prestavitev znamenite freske Poljanska vstaja. Zahteven projekt je bil izpeljan pod budnim očesom župana Milana Čadeža, sicer županskega kandidata stranke SDS. Ker je bilo delo zavarovano kot enota kulturne dediščine, so vse dejavnosti morale potekati v skladu z navodili in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Freska je pročelje stavbe krasila kar 40 let, odkrili so jo leta 1981, ravno ob 40. obletnici vstaje. Zdaj je bila premeščena zgolj streljaj stran, čez cesto, k spomeniku NOB.
-
Kontroverzni klinični psiholog in (zdaj že nekdanji) profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan Peterson ima za seboj burna leta. Njegovemu prvotnemu vzponu do slave leta 2016, pri čemer mu je pot tlakovala predvsem globalna desnica, je sledil krut poraz. Peterson je razvil odvisnost od benzodiazepinov, zaradi česar je pomoč iskal po številnih klinikah, zdravil naj bi se bil tudi v Rusiji in celo v Beogradu. Pred kratkim se mu je, vsaj tako kaže, kljub vsemu uspelo pobrati. Oboževalce spet nagovarja v knjigi Onkraj reda: še 12 pravil za življenje, pred kratkim pa se je odločil zapustiti mesto profesorja na torontski univerzi.
-
Cepljeni in necepljeni poslanci
Generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar se je v intervjuju za Večer dotaknila tudi vprašanja precepljenosti poslancev in zaposlenih v službah državnega zbora. »Tudi sama sem želela, da bi bili vsi, ki delamo v državnem zboru, cepljeni čim prej zaradi načina dela, pri katerem je veliko ljudi na kupu. Ko je seja v državnem zboru, mora biti poleg 90 poslancev prisotnih še okoli 100 ljudi. Ko smo marca lani prišli na vrsto za cepljenje, je bil odziv poslancev izjemen, takrat se jih je cepilo okoli 70, nekaj pa jih je bilo prebolevnikov,« je povedala. V službah državnega zbora naj bi bilo cepljenih približno 70 odstotkov zaposlenih. »Sama nisem čutila nekih napetosti, so pa mi drugi zaposleni povedali, da se je na neki točki to res odrazilo v odnosu med cepljenimi in necepljenimi, a zaradi tega ni bilo nobene kritične situacije. Trikrat tedensko imamo organizirano tudi testiranje za necepljene in tiste, ki se želijo preventivno testirati.«
-
Cepivo, s katerim bi bilo mogoče precepiti svet
Čeprav je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump pred kratkim v intervjuju nekoliko presenetljivo rekel, da so cepiva »eden od največjih dosežkov človeštva«, je velik del republikanskih volivcev do njih še vedno nezaupljiv. Precepljenost v Teksasu – tradicionalno republikanski državi, kjer so ostaline trumpovskega obdobja še vedno zaznavne – je nizka. Podobna je slovenski. Kljub temu so decembra prav iz te ameriške zvezne države poročali o dosežku, ki bi lahko bil pomemben mejnik v boju s pandemijo. Skupina približno 50 znanstvenikov iz Teksaške otroške bolnišnice in z Baylorjevega medicinskega kolidža je razvila cepivo proti covid-19, imenovano Corbevax, ki bi utegnilo rešiti težavo z neenako distribucijo cepiv. Ti znanstveniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo cepivo dostopno prav vsem, ne zgolj tistim državam, ki si ga lahko privoščijo.
-
Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov (EDPS) je prejšnji teden Evropskemu policijskemu uradu, bolj znanemu kot Europol, naložil izbris zbirke podatkov o posameznikih, ki sicer niso povezani s kriminalnimi dejavnostmi. Strokovnjaki s področja varovanja zasebnosti opozarjajo, da bi se Europol lahko nevarno približal obliki množičnega nadzora, kakršen je bil očitan ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA), katere nesorazmerni vdor v zasebnost posameznikov na spletu je razkril Edward Snowden.
-
Naša najmlajša zaveznica se utaplja
Mineva 30 let, odkar je večina članic Evropske skupnosti, predhodnice Evropske unije, priznala samostojnost in neodvisnost Slovenije. Že dan po osamosvojitvi jo je priznala sosednja Hrvaška, kasneje prva od zahodnih držav Islandija, pa tudi Nemčija in Švedska, a z dodatkom, da bo njun sklep začel veljati šele, ko bodo to storile druge evropske države, 15. januarja 1992. Vatikan je Slovenijo priznal dva dni prej, Rusija mesec kasneje, Združene države Amerike pa z nekaj omahovanja šele aprila.
-
Bomo morali nositi maske FFP2?
Ena vodilnih nemških raziskovalnih institucij, Družba Maxa Plancka, v decembra objavljeni študiji na primeru koronavirusne različice delta ugotavlja, da brez uporabe zaščitne maske niti razdalja treh metrov ne zagotavlja zadostne zaščite pred okužbo.
-
Ko so pripadniki ameriškega in slovenskega vojaškega letalstva pred dobrim letom in pol preleteli Slovenijo v znak zmage nad epidemijo, se je v nebo povsem očaran ozrl tudi obrambni minister Matej Tonin. Tri slovenske pilatuse PC-9 je spremljalo šest ameriških letal F-16. »Bojeviti sokoli« veljajo za enega večjih ponosov ameriške vojske – odigrali so ključno vlogo v vojni z Irakom in tako rekoč vseh kasnejših ameriških vojaških eskapadah, zaveznicam so jih prodali že več tisoč, nedavno, lani, jih je izraelska vojska uporabila tudi za obstreljevanje Gaze. Skoraj nobenega dvoma torej ni bilo, da bo nekega dne s slovitim sokolom moral poleteti tudi veliki ljubitelj orožja in vplivnež iz vojaških vrst, minister Tonin.
-
»Zanesljivo lahko pričakujemo vsaj zamenjavo predsednika republike«
Nekdanji predsednik države Milan Kučan je lani že večkrat ponovil, da leto 2022 ne bo leto navadnih volitev – po njegovem mnenju se bomo odločali o vrnitvi demokracije. Zdaj smo vkorakali vanj, v tako imenovano super volilno leto, ko se bomo na volišča odpravili kar trikrat, na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve. Potekale pa bodo še volitve v državni svet. Kaj torej lahko pričakujemo od njih?
-
Reševanje javne radiotelevizije
Za zdaj veljavni zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) si je leta 2005 vse zasluge pripisal poslanec SDS Branko Grims. Čeprav je Grims ves čas opozarjal na to, da je glavni motiv za pripravo zakona depolitizacija, pri čemer je (upravičeno) poudarjal, da svet RTVS vodi Janez Kocijančič, pred tem predsednik predhodnice SD, je bil seveda namen jasen: dobiti moč in nadzor na RTVS. Pet let kasneje je ministrica za kulturo Majda Širca predstavila nov predlog zakona, ki naj bi prinašal večjo avtonomnost in neodvisnost javne radiotelevizije, vendar je zakon na referendumu padel. Zakon je kljub spornosti tako ostal nespremenjen sedemnajst let.
