Luka Volk
-
19. 8. 2021 | Družba
Potem ko je več raziskovalcev ugotovilo, da so na javnem razpisu za sofinanciranje raziskovalnih projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) prejeli nepričakovano nizko oceno ali izrazito nejasno utemeljitev, so presenečeni izvedeli, da naj bi bili nekatere prijavljene projekte ocenjevali ljudje, ki jih morda sploh niso razumeli. Agencija naj bi bila tujim recenzentom poslala več vlog, pri katerih je manjkala angleška verzija prijave. Nekateri ocenjevalci so tako lahko ocenili samo to, kar so razbrali iz dela prijave, ki je napisan v obeh jezikih – k njemu sodita povzetek projekta in del o prispevku k znanosti. Domnevno naj bi si bili nekateri recenzenti za razumevanje poslanih prijav pomagali kar z Googlovim prevajalnikom.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Družba
Zapis, da je Hitler heroj, za zdaj ostaja brez večjih posledic
Potem ko je Urban Purgar – predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo izkazalo priznanje s posebnim statusom, pa tudi odgovorni urednik Nacionalne tiskovne agencije (NTA) in vodja rumenih jopičev – v zdaj že izbrisanem tvitu prejšnji teden zapisal, da je bil Hitler heroj, so pod hudim pritiskom javnosti te besede obsodili nekateri člani vlade. Najopazneje je to storil obrambni minister Matej Tonin, ki je zapisal, da bi bilo društvu treba odvzeti status nevladne organizacije v javnem interesu. Ministrstvo je v izjavi sicer že zapisalo, da je bil tvit zavržen, a se o tem, ali bo društvu odvzelo status, še ni izreklo.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Družba
Fakulteta za logistiko v Mariboru bi tožila lastne študente
Na Sindikat Mladi plus in na njegovo službo za pravno pomoč se je obrnila skupina študentov, ki jih je njihova Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru večkrat pozvala k vračilu domnevno preplačanih študentskih honorarjev za različna dela pri projektih Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK) in Po kreativni poti do znanja (PKP).
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Družba
Se milenijci res raje odločajo za rastline kot za otroke?
Ljudje so se v času osamitve zaradi epidemije koronavirusne bolezni lotevali različnih dejavnosti. Med njimi je zagotovo prednjačila peka kruha, pri čemer so tisti najbolj zagreti začeli gojiti celo lastne droži. Prav posebej pa se je okrepil trend zbiranja sobnih rastlin.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Družba
Roke, dvignjene v nacistični pozdrav, in nacistični simboli, ki so nekaterim tako blizu, da si jih dajo celo vtetovirati v kožo, za posamezne slovenske politike še niso dovolj, da bi bobu lahko rekli bob – da je neonacist morda res neonacist. Nemara pa bodo to storili zdaj, ko je predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo podelilo poseben status, vodja tako imenovanih rumenih jopičev in odgovorni urednik domnevno ironično samooklicanega »fašističnega medija« Urban Purgar v že izbrisanem tvitu zapisal, da je bil Hitler heroj. Nato je v prav tako že izbrisanem tvitu dodal, da so bili nacisti junaki.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Politika
Po vse prej kot uspešni uvedbi aplikacije za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT, ki naj bi ga izvajali organizatorji prireditev (aplikacijo je razvil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)), se je ponovno začelo iskanje krivca za še en vladni neuspeh. In našli so ga – kot že enkrat prej, kakopak, v informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik. Čeprav državni organ, ki ga zastopa, v inšpekcijskem postopku zoper aplikacijo še ni ničesar odredil, niti z aplikacijo nikoli ni bil uradno seznanjen.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Politika
Bi lahko novela zakona o tujcih rešila stisko tujih študentov?
Sprememba zakona o tujcih, ki omejuje bivanje tujcem v Sloveniji, zadeva tudi tuje študente iz tretjih držav. Prej je bilo za pridobitev dovoljenja za bivanje v Sloveniji med študijem dovolj potrdilo o zadostnih sredstvih staršev, zdaj morajo tuji študenti na začetku študijskega leta – če nameravajo zaprositi za enoletno bivanje v državi – na računu imeti 5000 evrov. Težava je preprosto rešljiva, notranje ministrstvo bi se lahko odločilo drugače interpretirati enega izmed členov zakona, zdaj pa jo bo z novim predlogom zakona poskušala reševati opozicija.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Družba
Kako poskrbeti, da bo digitalna družba resnično vključujoča
V tujini in pri nas uporaba spleta – in s tem družabnih omrežij – med starejšimi že več let narašča, povečevanje deleža starejših uporabnikov pa je bilo v preteklem letu še opaznejše kot doslej. Po podatkih državnega statističnega urada je leta 2020 družabna omrežja v Sloveniji uporabljala približno polovica posameznikov, starih od 55 do 64 let, in okoli četrtina tistih, starih od 65 do 74 let, kar je skoraj dvakrat toliko kot leto prej. Rednih uporabnikov spleta je še več: v starostni skupini od 55 do 64 let jih je skoraj 80 odstotkov, med starejšimi pa polovica. Mladi raziskovalec na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Žan Lep meni, da so razlog za porast predvsem »številne prednosti, ki jih je splet prinašal v času splošne izolacije«. Opisano naraščanje števila uporabnikov spleta je po svoje seveda pozitivno, meni Lep, »čeprav ne gre brez pasti«.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
»Po mojem mnenju je gospod Matoz tik pred tem, da zamenja gospoda Janeza Janšo. To je zadnja stopnica, ki je še ni osvojil.« S temi besedami je profesor na Ekonomski fakulteti dr. Bogomir Kovač, ki med drugim pri Združenju nadzornikov Slovenije predava profesionalno etiko članov nadzornega sveta, komentiral imenovanje Francija Matoza – sicer enega izmed najbolj kontroverznih odvetnikov v državi – na položaj neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Dan kasneje je odjeknila še novica, da je osebni odvetnik Janeza Janše, pa tudi njegov zaupnik in podpornik stranke SDS, postal še predsednik upravnega odbora družbe. Matoz je tako nazivu prvega nadzornika Luke Koper in namestnika predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic dodal še naziv prvega moža DUTB.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Legenda o skrivnih prehodih pod Cankarjevim domom postaja resničnost
Skrivni prehod pod Cankarjevim domom, ki naj bi povezoval osrednjo kulturno ustanovo v državi s parlamentom, že leta buri duhove, legenda celo pravi, da naj bi se bila v njem nekoč izgubila Svetlana Makarovič. A čeprav skrivnostnega prehoda v resnici nikoli ni bilo, naj bi zdaj nastal čisto pravi – le da parlamenta ne bo povezal s Cankarjevim domom, ampak predsedniško palačo s prostori slovenske vlade.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Družba
Kljub napovedim, da bodo nove biometrične osebne izkaznice prebivalcem Slovenije na voljo še letos – tako bi bilo tudi v skladu z direktivo EU, ki državam članicam nalaga, da jih začnejo izdajati 2. avgusta –, bomo morali nanje še počakati. Čeprav so spremembe in dopolnitve zakona o osebni izkaznici začele veljati že aprila, lahko nove osebne izkaznice s čipom, na katerem bosta zapisana dva podatka – podoba našega obraza in dveh prstnih odtisov –, z njimi pa bomo lahko opravljali tudi storitve v zdravstvu, pričakujemo šele z začetkom novega leta.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Ob novem odloku, ki veleva, da morajo organizatorji prireditev pri obiskovalcih preverjati izpolnjevanje pogoja PCT, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izdal aplikacijo, ki je omogočala skeniranje QR-kode, navedene na evropskem digitalnem potrdilu – a jo je moral kmalu zatem začasno umakniti. Poleg tega, da ni bila prijazna do uporabnikov, se je ugotovilo, da ni bila vnaprej usklajena z veljavno zakonodajo o varovanju podatkov – informacijska pooblaščenka je zaradi tega za novo aplikacijo uvedla inšpekcijski postopek.
-
28. 7. 2021 | Politika
Laži in zavajanja ministra Hojsa
Ko je Ustavno sodišče 19. julija objavilo odločbo, v kateri je ugotovilo, da so bili odloki, s pomočjo katerih je vlada od konca februarja pa tam do sredine maja 2021 shode v celoti poskusila prepovedati oziroma jih omejiti na 10 udeležencev, v neskladju z ustavo, se je svoje poglede na njihovo odločitev odločil deliti tudi notranji minister Aleš Hojs. Pri Pravni mreži za varstvo demokracije (PMVD) so se ob ogledu njegovega nastopa v oddaji 24ur Zvečer odločili pojasniti nekatere njegove navedbe, saj "njegov nastop ni zavezan dejstvom, omalovažuje delo Ustavnega sodišča, ruši spoštovanje med vejami oblasti ter s tem načenja zaupanje v pravo".
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Politika
»Kot otrok sem ogromno bral in sanjaril o daljnih časih ter krajih. Želel sem postati pustolovec, ki odkriva nove svetove po morju, zemlji in zraku. Prav tako sem želel postati vojskovodja, kasneje tudi rock zvezda. Sicer se zaenkrat ni uresničilo še nič od tega, a upanje umre zadnje. Me pa še vedno žene pustolovski duh.« Tako je na vprašanje, kakšne sanje je imel kot otrok, za klub alumnov Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani odgovoril svežepečeni minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič. Prejšnji teden mu je uspelo prepričati parlament, zanj je glasovalo 45 poslancev, 44 pa jih je bilo proti.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Družba
Državni denar za postavitev spomenika v obliki križa
Na začetku meseca je v čast 30-letnici samostojnosti Slovenije zrasel še en spomenik – tokrat v obliki križa, posvečen pa je prvi maši za slovenske vojake. Postavili sta ga Občina Ivančna Gorica in Slovenska vojska. Kot odgovarjajo na ministrstvu za obrambo, je bila pobudnica postavitve občina na čelu z županom Dušanom Strnadom iz SDS, ki si je več let prizadevala za postavitev »slovenske zastave in pomnika na prvo darovano mašo za vojake Teritorialne obrambe v času osamosvojitvene vojne 4. 7. 1991«, zaradi narave dogodka pa je bil k soorganizaciji povabljen tudi vojaški vikariat.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Politika
»Spet smo tam,« je bil odgovor sogovornika, ki smo ga poprosili za komentar novega diplomatskega zdrsa. Komaj smo pozabili na podobo slovenske veleposlanice v Romuniji Lee Stančič, ki si je za izročitev poverilnih pisem predsednici Moldavije nadela gorenjsko nošo, že je z inovativnostjo presenetil novi slovenski veleposlanik v Bosni in Hercegovini Damijan Sedar. Ta se je za obisk pri predsedujočem predsedstvu BiH Miloradu Dodiku odločil odeti v folklorni kostum, narejen za folklorno skupino Holmec iz Mežiške doline na Koroškem.
-
21. 7. 2021 | Politika
Ob tem, ko je Bruselj sprožil pravni postopek proti nedavno sprejetemu madžarskemu zakonu, ki v izobraževalnem procesu prepoveduje širjenje vsebin z namenom krepitve ozaveščenosti glede skupnosti LGBTIQ+, je madžarski premier danes napovedal referendum okoli spornega zakona. Ob tem je »bruseljske birokrate« obtožil izrabljanja moči in na državljane apeliral, da se Bruslju skupaj uprejo.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
»Ključen je bil razpad zaupanja,« brez večjega obotavljanja na vprašanje, kje smo zavozili strategijo cepljenja, odgovarja socialni psiholog dr. Vlado Miheljak, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se že desetletja ukvarja z analizo javnega mnenja. Postopen razkroj zaupanja lahko sicer pripišemo številnim dejavnikom – vse od usodnega »pejmo se mal’ hecat« takratnega uradnega vladnega govorca, nejasnim ukrepom, ki se jih niso držali niti politiki sami, pretresanjem strokovne skupine za covid-19, do vladnega urada za komuniciranje (Ukom), ki je oglaševalsko kampanjo za cepljenje razumel zgolj kot še en način za kanaliziranje javnega denarja vladi naklonjenim medijem in strankarskim sopotnikom. »A pomemben je tudi en konkreten dogodek – ravno ko je bil interes za cepljenje res velik, se ljudje niso mogli cepiti, po drugi strani pa smo lahko gledali, kako se poslanci in ministri, ves politični razred, ki poka od zdravja, pred vsemi cepi,« pove Miheljak. Lahko bi argumentirali, da je šlo takrat za poskus obnovitve vere v cepivo, ki ni uživalo ravno velikega zaupanja ljudi, AstraZenece. A se je ta v celoti izneveril – v času, ko so kronični bolniki in starejši ljudje še vedno čakali, kdaj bodo lahko prišli na vrsto za cepljenje, »smo namesto ljudi, ki bi jim zaupali, gledali, kako se cepijo trenutno verjetno najbolj osovraženi ljudje v državi«.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Družba
Številni tuji študenti ne vedo, ali bodo lahko nadaljevali študij v Sloveniji
»Ne vidim več končnega cilja. Moji načrti so porušeni. Zakaj naj se učim, za kakšno prihodnost naj se borim? Počutim se, kot da ta država išče način, kako naj nas vse izžene iz Slovenije.«
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Svet
Ostal brez akademije, ki naj bi vzgajala desničarske gladiatorje
Steve Bannon – nekdanji urednik spletnega portala Breitbart in nekdanji politični strateg Donalda Trumpa – je leta 2018 napovedal križarski pohod po Evropi, ki pa se je za zdaj končal klavrno. Razblinjajo se še ene sanje – italijanski sodni svet se je namreč pred tedni odločil, da mora Bannon, skupaj z direktorjem katoliškega Inštituta za človeško dostojanstvo (DHI) Benjaminom Harnwellom, dokončno zapreti akademijo za bodoče suvereniste in »kulturne bojevnike« v samostanu Trisulti.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Revizija po nareku velikega osamosvojitelja Janeza Janše
V počastitev 30-letnice samostojnosti Slovenije je na Brdu zrasel spomenik Demosu, v Poljčah spominska plošča v spomin na razpravo o smernicah za obrambo Slovenije, na predsedniški palači še ena v čast osamosvojiteljem in na Cankarjevem domu druga, posvečena ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa. Ravno prejšnji konec tedna pa je bil med eno od prireditev ob 30-letnici samostojnosti države odkrit še spomenik v obliki križa, posvečen prvi maši za slovenske vojake. Postavili sta ga Občina Ivančna Gorica in Slovenska vojska.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Internet utegne biti hecna reč in radi pravimo, da na njem stvari ostanejo za vedno. Ravno prejšnji teden je preteklost, z manjšo pomočjo slovenske tvitosfere, prišla strašit Edvarda Kadiča, ta hip verjetno najpomembnejšega svetovalca vladnega urada za komuniciranje (Ukom), ki naj bi bil odgovoren za vodenje promocije cepljenja. A kako naj bi to sploh uspešno počel, če izkušenj z vodenjem takega projekta nima, predvsem pa je – anticepilec?
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Družba
Se je Facebook res poskušal vmešati v referendum o vodah?
Pobudniki referenduma proti škodljivemu zakonu o vodah so se s številnimi težavami spoprijemali že med zbiranjem podpisov za sklic referenduma, ko se je začelo predčasno glasovanje, pa so se težave samo še stopnjevale. Ena od njih je bila povsem nova in zato še posebej zanimiva. Mar je res mogoče, da je Facebook nekaterim uporabnikom namerno onemogočil deljenje vsebin v povezavi s podporo nedeljskemu referendumu?
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Odtekanje javnega denarja v strankarska trobila
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi stranka NSi, je septembra 2020 začelo projekt Sodelovalnica, s katerim naj bi spodbujalo medgeneracijsko zaposlovanje. A tudi tukaj so, podobno kot pri oglaševanju obrambnega ministrstva, očitno prevladali zasebni interesi – kampanja kaže znake preusmerjanja davkoplačevalskega denarja z oglaševalskimi pogodbami mimo uradnih oglaševalskih strategij. Drugače kot pri obrambnem ministrstvu so bila za to oglaševalsko kampanjo prispevana tudi sredstva Evropskega socialnega sklada.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Generalni sekretariat vlade namerava pod Gregorčičevo ulico zgraditi podzemni prehod, ki bo povezoval stavbo sekretariata – se pravi stavbo, v kateri je tudi kabinet predsednika vlade – s prostori vlade na drugi strani ulice. Ker bo prehod posegal na območje ostankov zunanjega jarka nekdanjega obzidja rimske Emone, je sekretariat v skladu s kulturnovarstvenim mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) primoran najti tudi izvajalca arheoloških izkopavanj in raziskav ob gradnji.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Politika
Dolge lovke propagandnega aparata stranke SDS
Propagandni aparat stranke SDS se širi. Ob bok štiriindvajsetim strankarskim trobilom – pretežno lokalnim derivatom Demokracije in Nove24, kot so Utrip Ljubljane, Moje Posavje, e-Maribor in podobni – se pridružujejo štirje novi. Družba Nova obzorja je namreč v razvid medijev pred kratkim vpisala spletne portale Po poteh, Ljudski glas, Kulturni marksizem in Slovenski šolar. Kot zatrjuje direktor družbe Jože Biščak, si prizadevajo, da bi začeli delovati do konca julija.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Družba
Ko si je aprila naključni obiskovalec Parka Brdo pri Kranju želel ogledati najbolj celosten prikaz kiparstva poznih štiridesetih in petdesetih let na prostem v Sloveniji, je obstal odprtih ust pred praznim podstavkom – eden od osmih kipov iz zbirke, posvečene tematiki narodnoosvobodilnega boja, je čez noč izginil. Šlo je za kip Josipa Broza - Tita, delo slavnega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Ker mu ni bilo povsem jasno, kaj bi se kipu lahko pripetilo – na podstavku namreč ni bilo nobene razlage, zakaj je kip preprosto izpuhtel v zrak –, se je odločil, da se obrne na Zvezo borcev NOB v Kranju, a je s to novico presenetil celo njih. Nato sta poleg Tita izginila še dva kipa. Tako se je začela saga o izginulih kipih, za katere še vedno ni povsem jasno, kam so izginili in kdo je odgovoren za njihovo izginotje. Seveda pa so izginili kmalu po tem, ko je Brdo kot svojo nadomestno rezidenco začela uporabljati vlada Janeza Janše.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Politika
Preiskovalno-novinarski spletni medij Oštro in inštitut Danes je nov dan sta ustvarila spletno platformo Obljuba dela dolg. Ob tem sta zapisala, da »v Sloveniji vlada visoko nezaupanje v delo politikov, kar predstavlja pomemben del krize demokracije«. Nezaupanje nato vodi v razočaranje nad politiko, »kar v začaranem krogu ohranja nizko udeležbo v različnih političnih procesih, kot so volitve, s tem pa nizko legitimnost odločevalcev,« so še zapisali. Eden ključnih razlogov za to naj bi bil po njihovem mnenju manko preprostih orodij, ki bi redno spremljala delo politikov in uresničevanje njihovih obljub – in ravno to vrzel nameravajo zapolniti.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
Polni športni dogodki, maše in romanja, mrtva kultura
Epidemije je konec, nekateri ukrepi ostajajo. Ti se nanašajo predvsem na prireditvene dejavnosti, ki so trpele hude posledice v vsem času epidemije.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Družba
Na oknih ministrstva za kulturo so se konec prejšnjega tedna pojavili rumeni kljukasti križi. Grafiti, ki jih je bilo mogoče brez večjih težav odstraniti, so nastali kot odziv na odločitev ministrstva, da podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, ki ga zastopa »domoljub« in vidni obraz Rumenih jopičev Urban Purgar. Sporočilo akcije je bilo jasno – ministrstvo skupaj s trenutno vlado (znova) odkrito podpira organizacije, ki simpatizirajo z neonacizmom.
