Luka Volk
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Politika
Zala Tomašič v Bruslju o umetni inteligenci in uravnoteževanju
Zala Tomašič, nova evropska poslanka iz SDS, se rada pohvali, da je shodila na poletnem taboru stranke leta 1996 v Lepeni, ta mesec pa je naredila še svoje čisto prave prve korake na evropskem političnem parketu. V sredo prejšnji teden je imela kot članica odbora za kulturo in izobraževanje priložnost izraziti skrbi glede medijev, umetne inteligence in družbenih omrežij.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
Težave vozačev / Šolarji na avtobusnih postajah
Ko so se nekateri šolarji na začetku novega šolskega leta odpravili v šolo, so stali na avtobusnih postajah zaman, avtobusov ali ni bilo ali pa so povsem polni peljali mimo. Spet drugi so presenečeni ugotovili, da avtobusi ne vozijo več ob urah, ki so jih bili vajeni, ali pa da se je pot na njihovi običajni povezavi nenavadno podaljšala.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Družba
Valižanska pevka Bonnie Tyler je leta 1984 posnela skladbo Holding out for a hero (Čakam na junaka), v kateri se sprašuje, »kam so odšli vsi dobri moški in kje so vsi bogovi«, ki naj bi nam pomagali prebroditi najhujše. Glasbeni megahit, ki ga je še danes mogoče slišati na številnih plesiščih (ali pa vsaj po radijskih valovih), je opeval tradicionalno moške lastnosti in njihove adute – njihovo junaštvo in robatost, tisto pravo moškost, skratka.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Družba
Malokdo se lahko pohvali s tem, da njegovim zamislim rade prisluhnejo svetovno znane vplivnice, kot sta Oprah Winfrey in Diane von Fürstenberg, ali pa političarke, kot sta Hillary Clinton in Jacinda Ardern. Ali s tem, da dni preživlja v družbi Nobelovih nagrajenk in aktivistk z vsega sveta. Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je v tem pogledu izjema.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Družba
Drugačen način vpisa v srednjo šolo
Učence v novem šolskem letu čaka nekaj sprememb. Med drugim bodo morali obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) opraviti tudi tretješolci, rezultati NPZ v 9. razredu pa bodo imeli večjo težo pri vpisu v srednje šole. Doslej so bili odločilni samo za tiste, ki so se ob velikem navalu na katero od srednjih šol znašli na spodnji meji omejitve vpisa, zdaj bodo – poleg točk, ki jih učenci zberejo z zaključnimi ocenami iz obveznih predmetov zadnje triade – sestavljali 40 odstotkov vseh mogočih točk (20 odstotkov iz slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine in 20 odstotkov iz matematike).
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Letošnji Blejski strateški forum (BSF), ena najprepoznavnejših zunanjepolitičnih konferenc pri nas, bo potekal 2. in 3. septembra pod naslovom Svet vzporednih realnosti. Med drugimi je bila nanj kot gostja povabljena izraelska političarka Cipi Livni, od leta 2006 do 2009 izraelska zunanja ministrica in podpredsednica vlade ter članica vojaškega kabineta v času operacije »Cast Lead«, med katero je bilo ubitih več kot tisoč Palestincev in uničenih več kot sto palestinskih domov. Da bi morali njen nastop odpovedati, so prepričani v Gibanju za pravice Palestincev in v Solidarnostnem odboru za svobodno Palestino.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Na gospodarskem ministrstvu so že pred koncem prejšnjega leta napovedovali sprejem novega zakona o gostinstvu, ki naj bi omejil kratkoročno oddajanje nepremičnin prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking, in vzpostavil pregled nad doslej slabo reguliranim področjem. Dosedanja ureditev, v kateri so najemodajalci lahko ribarili v kalnem, se je namreč izkazala za neustrezno in je daleč od zamisli delitvene ekonomije, ki naj bi jo sprva spodbujale takšne spletne platforme – namesto tega je za nekatere postala poslovni model, ki se zadnja leta zmeraj bolj zajeda v stanovanjski fond, stanovanja pa postajajo investicija in ne več dom. Na ministrstvu so zakon, ki naj bi to spremenil, predstavili šele maja, do sredine junija je bil v javni obravnavi, kljub napovedim, da bi bil lahko sprejet še pred koncem leta, pa bo na vladno obravnavo bojda treba počakati najmanj še mesec dni.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Družba
S septembrom na računsko sodišče prihajajo okrepitve, kot svetovalec predsednice Jane Ahčin za področje odnosov z javnostmi se bo tam zaposlil Rajko Gerič, dolgoletni novinar in medijski operativec SDS, nazadnje, v času zadnje Janševe vlade, odgovorni urednik vzporednega informativnega programa na 2. programu TV Slovenija, ki ga je poskušalo vzpostaviti tedanje vodstvo javne radiotelevizije. Uvrščen bo v 53. plačni razred, to pomeni, da bo brez dodatkov na mesec prejemal 2245,51 evra neto plače.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Družba
Februarja letos je v Slovenskih Konjicah prišlo do preplaha: država naj bi tam hotela nastaniti migrante. V mestnem svetu je bila celo sklicana izredna seja, na kateri so občinski svetniki SDS, med drugim, predlagali, naj se občina odločno upre domnevni postavitvi azilnega doma na njenih tleh, še več, naj pozove vlado k takojšnji deportaciji vseh migrantov, ki so slovensko mejo prestopili ilegalno. Kot se je izkazalo, je šlo pri vsem skupaj za lažno novico, ki jo je v prvi vrsti pomagal širiti Bojan Podkrajšek, poslanec in občinski svetnik SDS. A škoda je bila narejena. Nekateri občani so začutili potrebo po »samoorganiziranju«, po družbenih omrežjih pa začeli deliti fotografije domnevnih migrantov, ki naj bi se že sprehajali po njihovih krajih. Čeprav to sploh niso bili migranti, pač pa tuji delavci, na primer sezonski delavci smučišča Rogla, ki so bili tam nastanjeni povsem legalno.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Družba
Po junijskem pozivu sveta RTV Slovenija, naj vlada izpelje delno uskladitev RTV-prispevka z inflacijo (in po odgovoru premiera Roberta Goloba, da več denarja ne reši zmeraj vseh težav, kar smo lahko videli že v zdravstvu), so se na kulturnem ministrstvu vendarle odločili pripraviti odlok o desetodstotnem zvišanju prispevka s prihodnjim letom. Odlok je še v medresorskem usklajevanju in naj bi ga vlada sprejela do konca meseca, z zdajšnjih 12,75 evra bi se prispevek s prihodnjim letom lahko zvišal na 14,02 evra na mesec za gospodinjstvo. Pomeni to konec težav javne radiotelevizije?
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Družba
Četudi nova obvoznica v Železnikih še nima uporabnega dovoljenja, je prejšnji petek po dolgem čakanju stekel promet po njej. Na čisto uradno odprtje bo treba še nekoliko počakati, cesto pa sta vsaj v začasno uporabo skupaj izročila tamkajšnji župan Marko Gasser in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek; poleg občanov so se jima pridružili še predsednik državnega sveta Marko Lotrič in minister za delo Luka Mesec, oba doma iz Selške doline, ter poslanec SDS Žan Mahnič. Pa tudi župnik Tine Skok, ki je ob tej priložnosti blagoslovil novo pridobitev Železnikov.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Družba
Ženski spol / Kdo se boji žensk?
Boksarki Iman Helif in Lin Juting sta, vsaka v svoji kategoriji (prva v kategoriji do 66 kilogramov, druga v kategoriji do 57 kilogramov), postali olimpijski prvakinji. Vendar sta za ta naslov morali prehoditi pot do pekla in nazaj. Znašli sta se sredi burnih polemik glede svojega spola, v katere so se vključile znane osebnosti, kot sta Elon Musk in J. K. Rowling, in konservativni politiki po svetu, od Donalda Trumpa do Janeza Janše. Te so sprožili pri rusko vodeni Mednarodni boksarski zvezi (IBA) – Mednarodni olimpijski komite (MOK) je tej zaradi nepravilnosti in skrbi glede njenega vodenja že prej odvzel status krovne organizacije za boks v svetu –, ki je boksarki diskvalificirala na lanskem svetovnem prvenstvu zaradi neizpolnjevanja meril na testih za primernost spola; testi so domnevno pokazali, da imata v telesu prisotne kromosome XY. Kar naj bi bil jasen, pravzaprav neizpodbiten dokaz, da boksarki, novi olimpijski prvakinji, v resnici nista ženski – temveč sta gotovo moška. Je stvar res tako preprosta?
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Družba
Razvoj sodobne digitalne tehnologije je v zadnjih desetletjih poskrbel, da prisotnost v službenih prostorih za opravljanje različnih del ni več nujna. To je postalo še bolj jasno v času epidemije. Vendar je hkrati poskrbel tudi, da morajo biti številni delavci tako rekoč ves čas vpeti v delovni proces, bodisi tako, da odpisujejo na elektronsko pošto ter takšna in drugačna sporočila ali se oglašajo na telefonske klice. S sprejetjem novele zakona o delovnih razmerjih je bila zato lani uzakonjena tako imenovana pravica do odklopa, za katero so se koalicijski partnerji zavzeli že v koalicijski pogodbi in naj bi zares zaživela novembra letos.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Družba
Nekateri politiki so prepričani, da celo njihov drek diši
Nobenega dvoma ni bilo, da bodo konservativni mnenjski voditelji in politiki doma in po svetu poskušali olimpijske igre v Parizu izrabiti za prizorišče kulturnega boja. Vsi nastavki so bili tam. Igre so sledile burnim predčasnim volitvam, na katerih je združena levica preprečila pohod skrajno desnega Nacionalnega zbora na oblast, kar naj bi pomenilo, da je že tako deviantna, z migranti prepredena »Macronova« Francija dokončno zašla. In da bo namesto olimpijskega duha tokratne igre zagotovo preveval duh »woke« ali prebujenske ideologije, domnevne ideologije skrajnega liberalizma in politične korektnosti, ki jo konservativni blok tako rad pripisuje »zlovešči levici«. Da bi to dokazali, so bili na desnici pripravljeni lagati in izkrivljati resnico, na vlak sovraštva pa so brez pomislekov prisedli tudi naši domači prostaki.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Politika
»Avtov ne damo!« / Nove manipulacije, s katerimi NSi svari pred zelenim prehodom
Nova Slovenija je prejšnji mesec na družbenih omrežjih objavila, da naj bi vlada Roberta Goloba uvajala »nove norosti«, ki sodijo k zelenemu prehodu, tokrat omejitev hitrosti v naseljih na 30 km/h, odpravo pravice do parkiranja za zaposlene in takso za vstop v Maribor in Ljubljano. Sklicevala se je na osnutek posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), strategije, kako doseči ogljično nevtralnost, ki so jo morale države članice EU pripraviti in sprejeti že pred časom, zdaj pa v vladi pripravljajo posodobitve.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Politika
Več kot 300 dni. Toliko časa je bila Slovenska tiskovna agencija (STA) med mandatom prejšnje, Janševe vlade na zahtevo Uroša Urbanije, takratnega vodje vladnega urada za komuniciranje, brez financiranja. Pred stečajem jo je rešila donacijska akcija »Za obSTAnek«, s katero so državljani za obstanek STA zbrali približno četrt milijona evrov. To dogajanje je bilo eden od razlogov za sprejetje evropskega akta o svobodi medijev, ki državam članicam nalaga, da ponudnikom javnih medijskih storitev zagotovijo ustrezno in predvidljivo financiranje ter uredniško neodvisnost, in obenem razlog za pripravo novega zakona o STA.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Politika
SDS / Naši »najmočnejši aduti«
Novi evropski poslanec Branko Grims je s seboj v Bruselj odpeljal tudi dva pomočnika – Gašperja Pečarja in Žana Žalca. Prvi je v preteklosti že opravljal pripravništvo v evropskem parlamentu pri evropski poslanki Romani Tomc, čeprav je širši javnosti postal znan predvsem kot udeleženec afere »snegec«, ki jo je sprožil posnetek, na katerem so člani podmladka SDS uživali kokain, drugi pa je močno povezan z identitarnim gibanjem na Slovenskem.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Družba
»Okoli 15 odstotkov delavcev pri nas je prejemnikov minimalne plače«
Širša Slovenija jo pozna kot tisto, ki je »okregala« Janeza Janšo na Kredarici, bila je eden najvidnejših obrazov petkovih protestov. A Tea Jarc je v prvi vrsti sindikalistka. Bila je predsednica sindikata Mladi plus, maja lani pa je bila – kot prva Slovenka in tudi prva oseba iz balkanske regije – izvoljena v vodstvo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Dejansko je Slovenka na eni najvišjih mednarodnih funkcij. Postala je namreč konfederalna sekretarka te krovne sindikalne organizacije v Evropi, ki zastopa kar 43 milijonov delavcev iz vse Evrope. S Teo Jarc smo se pogovarjali o prihodnosti dela in sindikalnega organiziranja, pa tudi o tem, ali v Sloveniji res, če gre verjeti nekaterim gospodarstvenikom, še zmeraj vlada komunizem.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Družba
Nedavni raperski beef oziroma spopad med glasbenikoma Zlatkom in Challetom Salletom je na dan prinesel obtožbe, ki slednjega bremenijo spolnega nadlegovanja mladoletnic. Javno je spregovorila Ana Vida Resnik, ki naj bi jo glasbenik pred desetletjem, ko je imela komaj 15 let, spodbujal k pitju alkohola in jo spolno nadlegoval. Zadevo je ob vloženi prijavi pod drobnogled vzela policija. Vendar je ta že sporočila, da »dejanje (po takrat veljavni zakonodaji) nima elementov kaznivega dejanja«, prav tako, da v zadevi ni bilo ugotovljenih znakov katerih drugih kaznivih dejanj, so pa bili ugotovljeni nekateri znaki prekrška, »katerega pregon je že zastaral«. Zgodba je odjeknila dve leti zatem, ko je v javnost prišla »afera Fotopub«. Tedaj so se zoper organizatorja kulturnih dogodkov Dušana Smodeja pojavile obtožbe in pričevanja, da naj bi ta omamljal ženske in nad njimi vršil spolno nasilje. Dve leti po razkritjih je ta primer še vedno v postopku sodne preiskave, ki se je začela maja lani.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Politika
V večini držav OECD je rast števila starejših, ki so najpogostejši uporabniki storitev socialnega varstva oziroma dolgotrajne oskrbe, že presegla rast števila zaposlenih, ki te storitve lahko zagotavljajo. V prihodnjih letih se bo upokojila najštevilnejša generacija zaposlenih, po podatkih iz projekcij bi bilo do leta 2033 lahko v Sloveniji prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let. Zaradi pomanjkanja kadra (skoraj 70 odstotkov delodajalcev poroča o težavah pri zaposlovanju) v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih že danes postelje ostajajo prazne.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Družba
»Kako boš sodeloval z nekom, ki zagovarja rasizem?«
Na splošno podatki kažejo, da danes v Sloveniji živimo bolje kot nekoč, več si lahko privoščimo in srečnejši smo. Dohodkovna neenakost v Sloveniji ostaja med najnižjimi v Evropi, prav tako stopnja revščine. Vendar revščina ostaja, vedno globlja je in vse daljša, na udaru pa so bolj in bolj tudi tisti, ki so tik nad njenim pragom – medtem pa najbogatejši ves čas bogatijo. Ljudi vedno bolj preveva občutek ekonomske negotovosti. In to vodi v številne frustracije. V jezo, iskanje krivcev in razraščanje populizmov. O tem, kakšne posledice lahko to ima, predvsem pa o tem, kako preprečiti črni scenarij, kot so to minuli vikend uspešno storili Francozi, smo se pogovarjali z dr. Srečem Dragošem, sociologom in predavateljem na ljubljanski Fakulteti za socialno delo.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Svet
Volitve v britanski parlament so po 14 letih z oblasti odnesle konservativce, laburistom pa prinesle zmago in udobno večino. Prvi so na volitvah sicer prejeli 24 odstotkov glasov, drugi 34 odstotkov, ker pa Britanci prisegajo na večinski volilni sistem, razlike pridejo zares do izraza šele pri preštevanju poslanskih sedežev. Laburistom je tako uspelo v 650-članskem parlamentu zasesti 411 sedežev (214 več, kot so jih imeli doslej), konservativcem pa 121 (252 manj, kot so jih imeli doslej). Dosedanji premier Rishi Sunak je napovedal umik s čela konservativne stranke, na Downing Street 10 pa je že vkorakal novi premier in vodja laburistov Keir Starmer.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Politika
Novi evroposlanec Branko Grims je v času zadnje Janševe vlade, med interpelacijo tedanje šolske ministrice Simone Kustec, v državnem zboru predstavil model javnega šolstva po meri vrednot svoje matične stranke SDS. Po njegovem bi morali od šole danes pričakovati, kar se je nekoč pričakovalo od družine – da v otroka vcepijo »temeljne«, predvsem pa »prave vrednote«. Kako to doseči? Recept naj bi bil preprost: »Ven je treba nagnati vso LGBT in ostalo kulturno-marksistično indoktrinacijo, ki je je šolstvo polno, notri prinesti pravo slovensko tradicijo in slovensko kulturo.« Domnevna ideologija »LGBT+«, piše v svoji knjigi Zmaga dobrega: vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu, naj bi se širila po slovenskih šolah kot požar. V tem strašenju pa ni edini – enako že več let počne tudi borec za tradicionalne družine in ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, ki je nedavno izdal »priročnik za mame, očete in učitelje za zaščito otrok pred LGBTQIA+ ideologijo« – Za otroke gre!.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Družba
Od kod Nova24TV in Demokracija črpata novice?
Marko Plahuta je programer in raziskovalec, ki se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem medijske krajine in družbenih omrežij, zlasti slovenskega dela platforme X. Tokrat je pod drobnogled vzel slovensko medijsko krajino. Zanimalo ga je, koliko novic, ki prihajajo iz tujine, slovenski mediji kopirajo od tujih, ali drugače, kot je zapisal, »kje nastaja slovensko javno mnenje o dogodkih v tujini«.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Družba
»Si res želimo živeti v družbi, v kateri moramo za sočuten pogovor plačati?«
Konec prejšnjega tedna je v javno obravnavo prišel predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti: poklica psihoterapevta v Sloveniji namreč – vsaj uradno – nimamo. To področje je neregulirano in na njem najdemo tako rekoč vse (od ljudi z vprašljivo izobrazbo do šarlatanov), tržno nišo pa so tu našli predvsem zasebni visokošolski zavodi. O duševnem zdravju in novem zakonu, o »vseznalcih« in novodobnih gurujih, o tem, kdo sme in kdo ne sme šariti po glavah ljudi, smo se pogovarjali z dr. Andrejo Mikuž, klinično psihologinjo in vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Svet
Travma in greh / Pozivi k odstranitvi umetniških del Marka Rupnika
Skupina redovnic, pet domnevnih žrtev spolnih zlorab nekdanjega jezuita in umetnika Marka Rupnika, je v pismih, poslanih več kot 80 škofom od Brazilije do Libanona, kjer stojijo kapele, cerkve in bazilike z nekaterimi od Rupnikovih številnih mozaikov, zahtevalo umik njegovih del iz bogoslužnih prostorov. Kot so poudarile, je razstavljanje Rupnikovih mozaikov neprimerno, saj naj bi nadalje travmatiziralo žrtve, ki se morajo spoprijemati z duševnimi posledicami zlorab.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Politika
Dobri nameni, vendar vprašljiva izvedba
Osnutek revizijskega poročila, ki ga je pripravilo računsko sodišče, ugotavlja nepravilnosti pri nakupu 13 tisoč računalnikov v vrednosti 6,5 milijona evrov – namenjeni naj bi bili izposoji najranljivejšim skupinam –, ki ga je že pred časom opravilo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Ministrstvo naj bi se bilo za nakup odločilo brez predhodne opredelitve dejanskih potreb, prav tako ni moglo ustrezno definirati tehničnih specifikacij, navaja poročilo, nakup tako ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Družba
Zakaj se ljudje obračajo v desno?
Povolilna analiza evropskih volitev v Franciji, ki so jo pripravili pri tiskovni agenciji Reuters, je pokazala, da je prav ekonomska negotovost eden ključnih razlogov, zakaj je največ volivcev – 31,4 odstotka vseh, ki so se odpravili na volitve – svoj glas namenilo skrajno desnemu Nacionalnemu zboru. Podpora temu je bila namreč najmočnejša prav v okrajih, za katere velja visoka stopnja brezposelnosti, pričakovana življenjska doba pa je najkrajša. Tega se Jordan Bardella, varovanec Marine Le Pen in predsednik stranke, potencialni bodoči francoski premier, očitno zaveda, zato svojo kampanjo pred parlamentarnimi volitvami gradi na obljubi, da bo povečal kupno moč gospodinjstev v državi in znižal davek na elektriko, kurilno olje in bencin. Podpora Nacionalnemu zboru je bila najverjetneje tudi zaradi takšnih obljub – ob boku protimigrantski propagandi in nezadovoljstvu volivcev nad stranko Emmanuela Macrona – tako visoka.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Svet
Zrnat videoposnetek, šlo naj bi za pogled iz enega od ameriških vojaških helikopterjev Apache v Bagdadu. Vojaki opazujejo skupino na tleh, po njihovem gre za oborožene upornike, in nato – streljajo. »Zadel sem jih,« vzklika eden od njih. Drugi mu odgovori: »Poglej te mrtve barabe.« Eden od moških na tleh, ranjen, poskuša priplezati na varno. Do njega se pripelje kombi. Spet streli. »Naravnost skozi vetrobransko steklo,« je navdušen eden od vojakov. Še tretji napad, tokrat na eno od stavb. Ameriška vojska izstreli tri rakete. Pred stavbo lahko gledamo, kako več ljudi pomaga ranjencem.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
Kako vpliven je TikTok v resnici?
Analitiki zdaj že dva tedna poskušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo na evropskih volitvah. V Nemčiji je delež mlajših od 25 let, ki so volili skrajno desno Alternativo za Nemčijo (pri čemer so na teh volitvah prvič lahko svoj glas oddali tudi 16-letniki), občutno poskočil. Med zadnjimi volitvami leta 2019 in letošnjimi naj bi se povečal za 11 odstotnih točk. V Franciji, po drugi strani, je skrajno desnemu Nacionalnemu zboru uspelo prepričati 25 odstotkov volivcev, mlajših od 25 let, kar je, podobno, za 10 odstotnih točk več kot leta 2019. Mladi volivci so vseeno, kot je v navadi, bolj podprli liberalne kot konservativne stranke. Skrb, da bi takšen »zasuk v desno«, če bi se trend nadaljeval, lahko pomenil popolno spremembo politične podobe Evrope, je resna. In še bolj je resno vprašanje, kakšno vlogo pri vsem skupaj igra specifično družbeno omrežje – TikTok.
