Luka Volk
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Državnemu svetu ni uspelo zavarovati niti pravice do pitne vode
Državni svet je 6. aprila odločal o predlogu odložilnega veta na spremembe zakona o vodah. Po zakonodaji mora od izglasovanja zakona do njegove uveljavitve preteči sedem dni, v tem času pa se lahko nanj izglasuje veto ali pa vloži pobuda za referendum. Pred zasedanjem sveta sta bili zato v državni zbor vloženi dve ločeni pobudi, ki sta skupaj zbrali več kot 40 tisoč podpisov v podporo zakonodajnemu referendumu.
-
7. 4. 2021 | Politika
Predsednik vlade Janez Janša se je ob svetovnem dnevu zdravja udeležil mednarodne konference z naslovom »Spreminjanje paradigem v svetu pandemije: Kako povrniti zaupanje? – Zdravje, sreča in etika«. Ta je potekala na spletu pod pokroviteljstvom Svetovnega foruma za etiko v poslovnem svetu (WFEB). Janša se je tako pridružil skupini častnih govorcev na uvodnem delu celodnevnega foruma, ki se loteva predvsem etičnih vidikov in posledic pandemije na družbo ter javno zdravje.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Družba
Protest zasavskih staršev, ki so ob koncu januarja protestirali proti vnovičnemu zaprtju šol, je potekal brez opazne prisotnosti policije. Ta se je odločila, da ubere drugačno taktiko: starše otrok je kasneje obiskala na domu. A da ta način ne bi bil dovolj nenavaden že sam po sebi, je za dodatno nelagodje poskrbelo še eno spoznanje. Tega je v državnem zboru predstavila Almedina Suljkanović, predstavnica zasavskih staršev: »Mene je zelo sram tole izreči, predvsem na glas – skupni imenovalec je namreč naša narodnost. V prevodu, če kdo ne razume: smo ’južnjaki’.«
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Družba
Javno podjetje VOKA Snaga je 12. marca vročilo vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predsedniku sveta delavcev in kandidatu za delavskega direktorja Andražu Nemcu. Temu je po 221. členu kazenskega zakonika očitalo kaznivo dejanje vdora v informacijski sistem, ko je pred letom dni do njega dostopal, domnevno samo za pet minut, z namenom preizkušanja tehničnih možnosti za morebitno organizacijo dela od doma.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Družba
Pravijo, da ni ravno po bontonu, če se ne odzoveš na rojstnodnevno vabilo – kaj šele, če gre za vabilo na praznovanje 70. rojstnega dne ministra za kulturo. Ravno zato se nismo mogli upreti, ko je nenavadno vabilo na spletno praznovanje, ki ga je poslal novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, priromalo v uredništvo. V ponedeljek, 22. marca – dan pred ministrovim rojstnim dnem in dva dni pred interpelacijo – smo imeli privilegij, da smo se udeležili enournega, prosto po Dežmanu, »mavričnega pregleda vtisov« o Vasku Simonitiju.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Svet
Razvpiti kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan B. Peterson, ki se je na piedestal konservativizma povzpel leta 2016, je vstal od mrtvih. Kaj nam ima torej heroj liberalno-konservativne desnice, navsezadnje tudi naše, povedati tokrat? K 12 zapovedim, ki jih je nanizal v knjigi iz leta 2018, 12 pravil za življenje – protistrup za kaos, jih ponuja še 12.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Družba
»Krute usode, izgube zaposlitve, psihične težave in poskusi samomorov«
»Žvižgači imajo po navadi uničeno življenje ... nimajo te sreče kot jaz, ki sem bil deležen podpore javnosti in medijev.« Tako je najbolj znan žvižgač v državi Ivan Gale svojo izkušnjo opisal v Studiu city. Zaradi žvižganja – razkritja nečednih poslov pri nakupu zaščitne opreme – so ga šikanirali in nazadnje odpustili iz Zavoda RS za blagovne rezerve. A ker se zaveda, da nekateri žvižgači doživijo še bolj kruto ravnanje, se je zdaj odločil skupaj z Evropskim inštitutom za skladnost in etiko poslovanja (EISEP) soustanoviti Center za zaščito žvižgačev – da bi žvižgači lahko svobodneje žvižgali.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Družba
Marko Milosavljević, profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, delovanje medijev in odnos države do njih kritično opazuje zadnjih 25 let. V tem času je imel opraviti že z najrazličnejšimi vladami, ministri za kulturo in direktorji medijskih hiš in bil z njimi pogosto na različnih bregovih, a napadov, kakršnih je bil deležen po nastopu v evropskem parlamentu, ni doživel še nikoli.
-
15. 3. 2021 | Politika
Grims: »Iz šol je treba nagnati vso LGTB in ostalo kulturno-marksistično indoktrinacijo«
Poslanec SDS Branko Grims se je med razpravo o interpelaciji ministrice za šolstvo Simone Kustec odločil predstaviti model javnega šolstva, ki je po meri vrednot vladajoče stranke.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Svet
Švicarji prepovedali nošnjo nikaba in burke, Grims jim aplavdira
Švicarji so na referendumu podprli prepoved pokrival, ki zakrivajo obraz. Ob 50,8-odstotni udeležbi je pobudo podprlo 51,21 odstotka udeležencev referenduma. Čeprav se predlog desno usmerjenih aktivistov, ki so blizu populistični Švicarski ljudski stranki (SVP), ni neposredno nanašal na prepoved pokrival, ki jih nosijo muslimanske ženske, je ta cilj postal hitro jasen – Švico so preplavili živo rdeči plakati, s katerih je v mimoidoče zlovešče strmela ženska v nikabu, pod njo pa je stal napis: »Ustavimo ekstremizem!«
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Obravnava prošenj za mednarodno zaščito velja za hudo birokratski, robotski postopek – v Sloveniji je pridobitev azila skoraj loterija –, a pod fasado papirologije in množice negativnih odločb se skrivajo žalostne zgodbe. Tako se je ministrstvo za notranje zadeve (že drugič) odločilo zavrniti prošnjo za mednarodno zaščito materi in njenima mladoletnima hčerkama, čeprav so v Slovenijo prebežale po nepredstavljivo okrutnem dejanju. V izvorni državi so namreč prosilko zaradi politične pripadnosti njenega moža posilile uniformirane osebe – in to vpričo njenih hčera.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Družba
»Janković je hotel, da so begunci zunaj obvoznice«
»Neutrudna borka za svet brez meja, rasizma in zapiranja ljudi.« To so besede, s katerimi Društvo za promocijo žensk – Mesto žensk opisuje Zano Fabjan Blažič, eno izmed letošnjih prejemnic nagrade WoW, namenjene spregledanemu delu, zgodbam in pogumu posameznic in kolektivov, ki se borijo za boljši svet. Je aktivistka, etnologinja in kulturna antropologinja, ki je bila od leta 2015 dejavno vpeta v rogovsko skupnost v Ljubljani, kjer je čas posvečala predvsem delu z begunci in begunkami, tako da jim je zagotavljala pravno, čustveno, politično in drugačno podporo, ki je bila nujna za njihovo preživetje. Bila je tam, ko je država odpovedala, delo pa nadaljuje še danes, čeprav so bili prostori nekdanje tovarne Rog, v katerih je delovala begunska skupnost, nedavno zravnani z zemljo.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
S spremembo zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je Levica leta 2019 dosegla dvig študentske urne postavke, ministrstvo za delo pa obvezala, da jo v prihodnje usklajuje tudi z rastjo minimalne plače. A 130. člen, ki ta dvig določa, si Levica in minister očitno razlagata vsak po svoje – prva meni, da bi se študentska postavka morala tako povišati že 20. januarja, ko se je povišala tudi minimalna plača, a minister trdi, da k temu v resnici ni bil zavezan.
-
Že kmalu po shodu na Trgu svobode v Mariboru, ki je potekal pod pokroviteljstvom iniciative Zahtevamo šole, je po spletu zakrožil posnetek, na katerem mariborska policija popisuje tamkajšnje dijake. Na njem se celo sliši zaprepadenost avtorice posnetka ob pogledu na prizor, ko reče: »Kaj? Popisovati bo začel.«
-
Francosko sodišče je nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja obsodilo na triletno zaporno kazen, od tega dve leti pogojno, zaradi korupcije oziroma poskusa podkupovanja sodnika in nepooblaščenega vplivanja. Sodba še ni pravnomočna, a Sarkozy in odvetniška skupina, ki ga brani, vztrajata pri njegovi nedolžnosti in že napovedujeta pritožbo. Ne glede na to pa France24 poroča, da bo nekdanji predsednik zaporno kazen najverjetneje lahko odsedel kar – doma.
-
Nekoč priljubljen avtomobilistični novinar in urednik Martin Česenj je zadnjih nekaj let širši javnosti znan predvsem po žaljivih in sovražno naravnanih tvitih. V njih je med drugim pozival k postrelitvi beguncev in »naslednikov komunističnih morilcev«, pogosto pa je obračunaval tudi z vsemi drugače mislečimi. Okrajno sodišče v Kopru mu je zdaj zaradi teh zapisov izreklo sodbo, s katero ga je obsodilo na pogojno šestmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.
-
Zgodba Mohameda al Buraia je zgodba o človeku, ki je izgubil tako rekoč vse, a mu je kljub temu uspelo ohraniti empatijo do vseh pomoči potrebnih in potisnjenih na rob. Sam pravi, da si želi vračati družbi, ki mu je omogočila varno in mirno življenje, zato deluje kot prostovoljec Rdečega križa pri Kraljih ulice. Tam, kdaj pa tudi na terenu, s prijateljem Tinetom vsak ponedeljek in četrtek brezdomcem zagotavljata osnovno zdravstveno oskrbo, najpogosteje čiščenje in povijanje ran, spet drugič pa se z njimi tudi samo preprosto – pogovarjata.
-
25. 2. 2021 | Politika
Junak ameriške desnice, ki ga je Janša ob smrti oklical za velikega borca za resnico in svobodo
V 71. letu starosti je za posledicami pljučnega raka umrl Rush Limbaugh – razvpiti radijski voditelj, ki je v zadnjih treh desetletjih odigral ključno vlogo pri polariziranju ameriške družbe in posredno pomagal ustoličiti Trumpa. Tega se je nekdanji ameriški predsednik dobro zavedal, zato mu je pred iztekom mandata podelil predsedniško medaljo svobode; ta velja za najvišje civilno odlikovanje, namenjeno osebnostim, ki so bistveno prispevale k nacionalni varnosti, svetovnemu miru ali kulturi. Zato bi bilo torej smiselno pogledati, kdo je pravzaprav bil Rush Limbaugh – človek, ki ga je ob smrti Janez Janša oklical za »velikega borca za resnico in svobodo« – in kaj lahko štejemo med njegove dosežke, zaradi katerih je postal ikona ameriškega, če ne kar svetovnega konservatizma.
-
22. 2. 2021 | Politika
Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je Andreju Klasincu na petkovi seji, 12. februarja, podaril tretji zaporedni mandat na položaju direktorja organizacije. Na tajnem glasovanju je zanj glasovalo 32 študentskih poslancev, proti jih je bilo sedem, trije pa so se vzdržali. Klasinčev mandat se bo uradno začel 1. marca, trajal pa bo do leta 2025. V tem času bo direktor prejemal dobrih 4000 evrov bruto plače.
-
V nedeljo, 14. februarja, sta pred glasovanjem o konstruktivni nezaupnici v oddaji Politično s Tanjo Gobec mnenji soočila vodja poslancev Nove Slovenije Jožef Horvat in podpredsednik Socialnih demokratov Matjaž Nemec. Med drugim sta govorila o spremembah poslovnika in o vzpostavitvi tajnega glasovanja na daljavo, ki bi poslancem, če bi bili okuženi s koronavirusom, v samoizolaciji ali odsotni, omogočilo oddajo glasu. V sedanjih razmerah je iskanje takih rešitev nujno. Komisija za poslovnik je kljub temu predloge pred glasovanjem o konstruktivni nezaupnici zavrgla.
-
Zaradi izražanja političnega mnenja 1600 evrov kazni
Pravna mreža za varstvo demokracije – naveza štirih nevladnih organizacij in nekaj posameznikov, katere namen je zagotavljanje brezplačne pravne pomoči vsem, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih – opozarja na nadaljevanje neutemeljenega policijskega popisovanja in izdajanja plačilnih nalogov na podlagi zlorabe zakona o nalezljivih boleznih. Tako je bil ruski par, ki se je odločil pred ruskim veleposlaništvom v Ljubljani izraziti podporo aretiranemu politiku Alekseju Navalnemu, kaznovan z globo 1600 evrov.
-
Generalni sekretar SDS Borut Dolanc rad hodi v hribe
Ljudje so se naveličali ostajati doma, o čemer pričajo polna parkirišča pod domačimi gorovji. Slovenci ljubimo hribe, kar je nadvse zanimiv fenomen. V hribe hodimo že od otroštva, najboljši med nami pa znamo skoraj z vsakega vrha pokazati s prstom na sosednje in jih poimenovati. Tako gre tudi razumeti, da marsikomu ni ravno najlažje, če trenutno ne more obiskati svojega najljubšega vrha zaradi vladnih odlokov. A kaj ko se teh očitno ne more držati niti generalni sekretar glavne koalicijske stranke.
-
Prehod regije, nastanitev z zajtrkom in večerjo ter obisk športnega dogodka, ki velja za enega večjih letos – svetovnega biatlonskega prvenstva na Pokljuki? Paket brezalkoholnega piva in vožnja z električnim vozilom znamke BMW? Zveni naravnost neprecenljivo, mar ne?
-
Ameriški kongresnik slovenskega rodu je eden od najspornejših republikancev
Po vdoru v Kapitol 6. januarja se veliko demokratov v ameriškem kongresu sprašuje, ali še lahko zaupajo republikanskim kolegom. Duhove burijo tudi novi republikanski kongresniki. Tako se je v središču pozornosti znašla nova republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene – zagovornica teorij zarote, med njimi tudi QAnona, ki je v preteklosti že pozivala k poboju demokratskih kolegov. Med republikance, ki so s svojimi dejanji prispevali k napadu na Kapitol, pa med drugimi sodi kongresnik iz Arizone Paul Gosar; mož je slovenskega rodu, njegovi stari starši po očetovi strani so Slovenci.
-
Parlamentarni odbor za notranje zadeve je predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela po seji, na katero je bil vabljen zaradi pogodbenega dela, ki ga opravlja za Mednarodno nogometno zvezo (Fifa), pozval k odstopu. Vesel je po svojem govoru sejo zapustil, saj ni prejel gradiva, ki se je na njej obravnavalo, sklep pa je bil sprejet v odsotnosti opozicijskih poslancev, ker so ti sejo obstruirali na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajnopravne službe, da je nezakonita.
-
Prejšnji teden je prek videokonference potekal 20. kongres Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka stranke SDS. Prisotne je z obiskom počastil Janez Janša. Na kongresu so sprejeli resolucijo, spisano pod geslom »Odločno naprej!«, s katero izražajo podporo sedanji vladi, poleg tega so izvolili novega predsednika – po šestletnem mandatu Žana Mahniča je položaj zdaj zasedel Dominik Štrakl.
-
Sodišča so jasna: verižno vračanje beguncev je nezakonito
Rimsko sodišče je v sodbi, izrečeni na podlagi pritožbe 27-letnega Pakistanca, ki ga je policija prisilno vrnila čez slovensko mejo, ugotovilo, da je tako vračanje nezakonito. Sodišče je presodilo, da sodelovanje v verižnem vračanju, saj Slovenija nato migrante izroča naprej hrvaškim oblastem, te pa jih vračajo v Bosno in Hercegovino (BiH), pomeni kršitev italijanske zakonodaje, italijanske ustave in tudi vrednot, zapisanih v listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu z 10. členom italijanske ustave, ki pravi, da mora biti tujcu, ki so mu v domačem okolju kršene človekove pravice in svoboščine, omogočena pravica do zaprositve za azil, je sodišče odločilo, da se tujcu ponovno omogoči vstop v državo.
-
Zavod Iskreni, ideološko in kadrovsko povezan s stranko NSi, je na javnem razpisu za dodelitev sredstev za sofinanciranje projektov, namenjenih pomoči ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije, prejel najvišji mogoči znesek – 130 tisoč evrov. Poleg tega, da zavod drugače od številnih tekmecev nima dolge zgodovine zagotavljanja pomoči ranljivim skupinam, v oči bode tudi, da je Janez Cigler Kralj, ki vodi ministrstvo, odgovorno za dodelitev sredstev, še do nedavnega veljal za enega izmed ustanoviteljev zavoda.
-
Novi zakon o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022 povzroča velike težave visokemu šolstvu, ki v prihodnjih dveh letih ne bo smelo na novo zaposliti nikogar niti, če se bo obseg dela posamezne ustanove povečal zaradi pridobitve raziskovalnega projekta. Na to je v ponedeljek zjutraj na Twitterju opozoril Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete, ki je prepričan, da je za rešitev iz krize bistveno vlaganje v raziskave, razvoj in zaposlovanje, ne pa dodatno zategovanje pasu.
-
16. 1. 2021 | Politika
Študenti so se med epidemijo znašli v nezavidljivem položaju; tega verjetno ni treba več poudarjati. Pa vendar – študentski domovi ostajajo zaprti, predavalnice ob začetku izpitnega obdobja prav tako; študenti se kvečjemu lahko veselijo »vladne miloščine«, kot so jo poimenovali, v višini 150 evrov. Za solidarnostni dodatek, izplačan več kot devet mesecev po izplačilu prvega, bo marsikdo hvaležen, dejanskih stisk študentov pa ne bo uspel rešiti. Tako so se najbolj socialno ogroženi študenti znova prisiljeni znajti sami in so odvisni predvsem od solidarnosti drugih.
