Luka Volk
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba
»Lahko govorimo o miru, vendar je težko najti mir sredi genocida«
Mag. Samar Zughool je rojena v Amanu, v glavnem mestu Jordanije, živi pa v Sloveniji. Je politologinja, vodja medkulturnih usposabljanj in raziskovalka. Že v Jordaniji je s pomočjo improviziranega gledališča in plesa iskala načine, kako graditi mostove med različnimi kulturami, podobno počne zdaj v Sloveniji, kamor se je preselila pred približno desetimi leti. Kot članica delovne skupine za enakost spolov pri evropski konfederaciji razvojnih nevladnih organizacij CONCORD trenutno raziskuje integracijo načela enakosti spolov v migracijske in mednarodne politike.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba
Jože Dežman, v času zadnje Janševe vlade direktor Muzeja novejše zgodovine (danes Muzeja novejše in sodobne zgodovine), sicer še vedno vodja vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je pred razrešitvijo skušal postaviti razstavo o breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Omenjena komisija je namreč oktobra leto prej tam zaključila izkop posmrtnih ostankov več kot tri tisoč okostij in ostankov žrtev povojnih pobojev. Vendar pa je strokovna komisija na kulturnem ministrstvu odločila, da razstavi ne nameni državnega financiranja, ker je strokovno pomanjkljiva.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba
Začetek zbiranja podpisov za vseevropsko pobudo za varen in dostopen splav
Poljska velja za državo z eno najstrožjih zakonodaj na področju reproduktivnih pravic žensk; tam je, podobno kot na Malti, splav prepovedan skorajda brez izjem. Donald Tusk, ki je zasedel mesto poljskega premierja po oktobrskih volitvah in tako končal osemletno vlado konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), se je na položaj zavihtel tudi z obljubo, da bo to spremenil. Poljski poslanci so minuli konec tedna obravnavali kar štiri predloge, ki poskušajo spremeniti restriktivno zakonodajo na področju reproduktivnih pravic žensk, in jih poslali v nadaljnjo obravnavo. Vendar pa bi bila lahko pot do nove zakonodaje še dolga in zapletena. Največjo oviro namreč še vedno predstavlja poljski predsednik Andrzej Duda iz vrst PiS, ki ima možnost uveljavitve predsedniškega veta, Tuskova koalicija pa nima potrebne večine treh petin poslancev, da bi ga zavrnila.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Svet
V Evropski uniji so pred evropskimi volitvami začela veljati nova pravila za politično oglaševanje na ravni unije, katerih cilj je boj proti manipuliranju s podatki in tujemu vmešavanju v volitve. Predvsem naj bi uredba državljanom pomagala, da bi lažje prepoznali politične oglase, kdo stoji za njimi in kaj je ciljno usmerjen oglas.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Družba
Na jugu Slovenije, med Bloško planoto in Snežniškim pogorjem, tik ob meji s Hrvaško, je Loška dolina. Del nje je tudi naselje Babno Polje, ki leži v jugovzhodnem kotu istoimenskega kraškega polja. Od kod takšno ime, ostaja uganka. Ljudska pripoved razlaga ime kraja po ženski, »babi«, ki naj bi se bila ob turškem napadu zarila v gnoj in tako edina preživela. To je sicer bolj malo verjetno, saj se kraj tako imenuje že od leta 1402, ko Turkov še ni bilo v naše kraje. Naselje leži na osojni legi z izredno hladnim podnebjem, velja za najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, zaradi česar se ga je prijelo še neko drugo ime – slovenska Sibirija –, tanka peščena prst in slabe podnebne razmere pa so vzrok, zakaj tam večinoma uspevata le krompir in zelje.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Politika
Mineva skoraj leto, odkar je Milan Kučan navrgel idejo, da bi bilo prav, da država začne premislek o tem, ali bi postavila kip osamosvojitvi. Spomenik, ki bi bil »spomenik osamosvojitvene enotnosti, z njim bi se lahko poistovetil vsak od tistih, ki smo aktivno delovali za samostojno Slovenijo. Povedal bi, da se je osamosvojil slovenski narod in da to ni dejanje posameznih politikov,« je povedal kasneje v intervjuju za Mladino.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Družba
Triindvajsetletna Sara Štiglic, sicer študentka novinarstva, je pozornost javnosti pritegnila lani oktobra, ko je skupaj s skupino deklet posegla v akcijo nasprotnikov splava, nato pa bila za kazen in zaradi domnevno »neprimernega načina komunikacije do drugače mislečih«, kot je to tedaj ubesedila predsednica države Nataša Pirc Musar, razrešena iz njenega Mladinskega posvetovalnega odbora. Vendar pa to ni bilo njeno prvo aktivistično udejstvovanje. Še zelo mlada se je pridružila Mladim za podnebno pravičnost, ki so po zgledu okoljske aktivistke Grete Thunberg tudi v Sloveniji organizirali proteste mladih, tako imenovane petke za prihodnost, kasneje pa tudi kolesarskim protestnikom, ki so vsak petek protestirali zoper zadnjo Janševo vlado. Danes se redno udeležuje protestov v podporo Palestini. »Ko se zgodovina ponavlja, ko je več kot očitno jasno, kaj se dogaja Palestincem, torej genocid, je to trenutek, ko moramo narediti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo,« pravi.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Kultura
»Ko govorijo o antisemitizmu, bi morali govoriti o skrajni desnici«
Sebastian Nübling velja za enega pronicljivejših in zanimivejših gledaliških režiserjev na nemškem govornem območju, kot hišni režiser je tesno povezan z Gledališčem Maksima Gorkega v Berlinu, ki se opredeljuje kot postmigrantsko gledališče, to pomeni, da v ospredje postavlja predvsem teme rasizma in razmerij moči v družbi, z njim pa sodelujejo ustvarjalci različnega etničnega izvora. Jackie Poloni z umetniškim imenom Yantan Ministry pa je glasbenica in didžejka ( je nebinarna oseba, v angleščini zato uporablja zaimek they, zaradi omejitev slovenskega jezika pa bomo v nadaljevanju ženski slovnični spol uporabljali kot nevtralen), prav tako dejavna na berlinski kulturni sceni. Skupaj podpisujeta režijo predstave Slovenija šteje, avtorskega projekta, »ki v središče postavlja Slovenijo in delo, potrebno, da se ta vzpostavlja, ohranja in spreminja«. Prvo uprizoritev bo doživela dan po izidu te številke Mladine, v soboto, 6. aprila, na odru Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Politika
S portalom, ki naj bi bil vključen v rusko operacijo, sodelovali tudi v SDS
Češka vlada je uvedla sankcije zoper spletni portal Voice of Europe s sedežem v Pragi, za katerim menda stoji ukrajinski oligarh Viktor Medvedčuk, sicer zaveznik in osebni prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah češkega zunanjega ministrstva naj bi bil portal, ki od prejšnjega tedna ne deluje več, vključen v rusko operacijo vplivanja, katere namen je razširjati dvome o ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine ter – kot trdijo visoki evropski uradniki – vplivati na potek letošnjih evropskih volitev.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
Prvak opozicije Janez Janša je po protestnem shodu SDS v četrtek nastopil v oddaji Odmevi na TV SLO 1 in se med drugim obregnil ob predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je menda, tako je zatrdil z žepno izdajo slovenske ustave v roki, neustaven. Pa to drži?
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
Satirična stranka, ki si je za nalogo zastavila, da bo Violeto Tomić spravila v evropski parlament
Leta 2010, potem ko je tudi Islandijo zadela svetovna finančna kriza, tamkajšnji bančni sistem pa se je dobesedno sesul, je na lokalnih volitvah v Reykjaviku slavila stranka s pomenljivim imenom – Najboljša stranka (Besti flokkurinn). Ustanovil jo je islandski komik Jón Gnarr. Šlo je za satirično stranko »anarhosurrealistov«, kakor so se poimenovali njeni člani, ki je med predvolilno kampanjo obljubljala brezplačne brisače v javnih kopališčih, severnega medveda v lokalnem živalskem vrtu in gradnjo zabaviščnega parka Disneyland.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Družba
Jernej Picelj je, tako pravi zase, »mentor za življenje«. Študiral je ekonomijo, a je ugotovil, da mu ta ne leži, zato se je preizkusil še na področju logopedije in bolničarstva. Treniral je športni ples, nekaj izkušenj dela z mladimi je, razlaga, nabral tudi kot trener plesa, svoj pravi smisel pa je našel v delu z najstniki, ko se je pridružil Mavričnim bojevnikom, organizaciji, ki prireja tabore v naravi in različne delavnice za mlade z motnjo pozornosti. Nato se je odpravil na samostojno (podjetniško) pot, zagnal je projekt ZaLife, projekt, »ki s svojimi programi podpira in pripravlja najstnike za življenje ter jim izpolnjuje željo po več realnih pogovorih in pristopih za življenje v času odraščanja«. Skupaj s sodelavcema, Dejanom Koconom in Domnom Bukovcem – prvi je izkušnje 15 let nabiral v prodaji, pet let pa v coachingu odraslih v programih za osebnostno rast, drugi je projekt sprva podprl kot IT-jevec, zatem pa »mentor za življenje« postal tudi sam –, hodi po srednjih in osnovnih šolah po državi in mladim deli življenjske nasvete. O odnosih, o čustvih, o stiskah, s katerimi se spoprijemajo najstniki. O tistih najbolj občutljivih temah, ki naj bi zahtevale posebno skrb in kjer naj bi bilo potrebnega največ strokovnega znanja.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Družba
Nekdanji premier Miro Cerar je na portalu IUS-INFO predstavil nekaj svojih pogledov na, kot je zapisal, »vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi«. Med drugim nas je podučil o načelu komplementarnosti, v skladu s katerim »imata ženska in moški že po naravi dodeljene različne in ločene vloge, ki pa se dopolnjujejo v optimalno celoto«.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Politika
Dr. Igor Štiks je politični filozof in politolog, velja za enega prodornejših levih mislecev na območju nekdanje skupne države. V njegovem zadnjem intervjuju za Mladino je med drugim poudaril, kako pomemben je v resnici uspeh slovenske Levice, ki je postala del vlade, in hrvaške politične zeleno-leve platforme Zmoremo!, ki je slavila na zadnjih lokalnih volitvah v Zagrebu. Pa vendar, je opozoril, sta obe s tem, ko sta prišli na oblast, »postali del sistema. Izgubili sta protisistemski naboj, ki je za nekatere privlačen. Nič ni tako dolgočasnega, kot so tehnične razprave o proračunu.« To je prekletstvo takšnih strank in gibanj. Ko je na primer Tomislav Tomašević iz vrst Zmoremo! postal zagrebški župan, je začel razčiščevati korupcijske afere, ki so prej dolgo hromile mesto. Danes eni njegovih največjih kritikov kljub temu prihajajo prav z levice, je opozoril Štiks. Nekateri so namreč verjeli, da bo z njegovo zmago v mestu prišlo najmanj do revolucije. A realnost je, ko si enkrat na oblasti, drugačna, »kdor je na oblasti, mora sprejemati odločitve, kompromise, ki niso vedno popolnoma skladni z izhodiščnimi ideali«.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Politika
Kandidatka za evropsko poslanko, ki bi Evropo branila z orožjem
V SDS pred evropskimi volitvami stavijo tudi na Zalo Tomašič, članico strankinega podmladka, ki se je v času Janševe vlade zaposlila na ministrstvu za zunanje zadeve, leta 2022 pa v državnem zboru, kjer dela v strankini poslanski skupini. Vodi tudi pogovorno oddajo na strankarski televiziji Nova24TV. Pri tem ni nepomembno, da je njen oče Boris Tomašič, trojni direktor kvazimedijskega imperija stranke SDS – je programski direktor Nova24TV, direktor Nove hiše, ki skrbi za spletni portal nova24tv.si, in direktor družbe Nova obzorja, ki izdaja strankarski tednik Demokracija.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
O zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja naj bi odločali na posvetovalnem referendumu
Poslanci so med splošno razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga s podpisi v parlament vložili državljani, prejšnji teden odločili, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga samo štirje poslanci SD in pet iz Levice, v Gibanju Svoboda – čeprav je ureditvi tega vprašanja načelno naklonjena večina poslancev stranke – predloga niso podprli. Menijo, da bi morali o njem odločati državljani, zato so že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: »Ali se strinjate s tem, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?«
-
14. 3. 2024 | Družba
Samooklicani igralec / Roman Vodeb na Ptuju
Ko se Roman Vodeb ne pretvarja, da je psihoanalitik, se rad pretvarja, da je igralec. S svojo predstavo Razočarana gospodinja pri seksologu je želel nastopiti na Ptuju, vendar je Peter Srpčič, direktor ptujskega gledališča, odločil, da predstava ni primerna za tamkajšnji oder. »Gledališče res ni prostor za to, da neki samooklicani psihoanalitik zganja šovinizem in mizoginijo,« je odločitev kasneje utemeljil za Večer. Vodeb je zato srečo poskusil drugje – pri ptujski gimnaziji, kjer so mu na predvečer mednarodnega dneva žensk le odstopili svojo kulturno dvorano.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Svet
Marta Lempart je soustanoviteljica in vodja Vsepoljske ženske stavke, gibanja za pravice žensk na Poljskem, ki je nastalo leta 2016, ko je na oblast prišla konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) in poskušala dodatno zaostriti že tako eno najstrožjih zakonodaj na področju splava. Zadnjih osem let je vodila največje proteste v državi, na katerih so si prizadevali legalizirati splav in obenem opozarjali na razpad pravne države, na podrejanje sodstva in državnih medijev pod taktirko nekdanje vlade. Po oktobrskih volitvah je stranka PiS namreč izgubila oblast, nasledila jo je nova vlada, ki jo zdaj vodi nekdanji poljski premier in predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Ta se je na volitve odpravil z obljubo, da bo povrnil zaupanje v državo in popravil krivice, ki jih je storila prejšnja vlada, pa tudi, da bo legaliziral splav v državi, v kateri je v večini primerov prepovedan že vse od leta 1993. Na začetku tedna se je Marta Lempart mudila v Sloveniji, prišla je, da bi podprla evropsko državljansko pobudo Inštituta 8. marec in drugih evropskih organizacij, tudi Vsepoljske ženske stavke, za spremembo evropske zakonodaje o pravici do splava.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
Je umetno vzgojeno meso odgovor na izzive prihodnosti?
Odkar je Ivo Boscarol prodal podjetje Pipistrel, denar vlaga v različne projekte, najraje v nepremičnine. Kupil je propadli Kolosej v Ljubljani, kjer naj bi nastal nov poslovno-zabaviščni center, lučaj stran je od podjetja Žito kupil zemljišče, na katerem naj bi zgradil sosesko s približno tisoč stanovanji, v Mariboru je kupil poslovne prostore v trgovskem centru City in nakupovalno središče Mercator hipermarket Tabor II, eno od treh največjih nakupovalnih središč v državi. Nedavno je zagnal tudi podjetje Tech4Meat, ki se bo ukvarjalo z razvojem in proizvodnjo mesa iz izvornih celic.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Politika
Kljub negodovanju Evropske ljudske stranke (EPP) je bila prejšnji mesec v evropskem parlamentu potrjena nova, sicer precej okrnjena zakonodaja o obnovi narave, ki predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050. Evropski poslanci so obenem potrdili posodobljeno direktivo, ki razširja seznam kaznivih dejanj zoper okolje, razširjen je bil tudi seznam predvidenih kazni. Direktiva na primer zajema tako imenovana kvalificirana kazniva dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaževanje, ki vodi v uničenje ekosistemov – posameznike ali predstavnike podjetij, ki bi storila takšna kazniva dejanja zoper okolje, bi lahko doletela celo zaporna kazen.
-
Jeremy Corbyn / »Sem skrajnež, če si želim miru v svetu? Prav, pa naj bo tako.«
Jeremy Corbyn je že 40 let poslanec britanskega parlamenta, zase pravi, da je socialist. Od leta 2015 do 2020, v zelo politično in družbeno razburkanem obdobju, ko se je Evropa spoprijemala z migrantsko krizo, ko je ameriški predsednik postal Donald Trump, ko se je po Zahodu divje razraščal populizem, tudi v Veliki Britaniji, ki je drvela proti brexitu, je bil vodja laburistov in britanske opozicije.
-
Kljub pozivom, naj Košarkarska zveza Slovenije tekmo odpove, je bila v nedeljo v koprski športni dvorani Bonifika tekma med slovensko in izraelsko košarkarsko reprezentanco. Policija je dogodek označila za tveganega, zato je bilo okoli dvorane videti do zob oboroženo policijo in vozila s tehnologijo za snemanje in fotografiranje dogajanja, nebo nad dvorano pa je preletaval helikopter. Previdnost je bila odveč, pred dvorano se je zbralo nekaj deset protestnikov iz Slovenije in sosednje Italije, ki so mirno opozarjali na genocid nad Palestinci, skupina protestnikov pa se je udeležila tudi same tekme, pri čemer so protestniki, poostrenemu nadzoru navkljub, na tribunah razgrnili več transparentov v podporo Palestini in palestinskih zastav.
-
Zgodba o Salonitu Anhovo je zgodba o ekološki katastrofi, ki traja že 100 let. V Salonitu Anhovo so do leta 1996, ko je bila raba azbesta prepovedana, izdelovali azbestne in cementne izdelke. Posledice za tamkajšnje krajane so bile katastrofalne – ljudje so začeli zbolevati in umirati za azbestozo, za različnimi oblikami pljučnih bolezni, za pljučnim rakom. A to ni preteklost. Še vedno zbolevajo. Še vedno umirajo. Salonit Anhovo, poleg cementarne je to danes tudi sosežigalnica odpadkov, pa še naprej dan za dnem zastruplja tamkajšnji zrak, vodo in zemljo. Tamkajšnje ljudi.
-
Ko so ljudje sredi Soške doline pred leti začeli opozarjati, da tovarna seje smrt, so jih vedno znova utišali. O tamkajšnjih okoljskih aktivistih iz društva Eko Anhovo se je dolgo govorilo kot o nekakšnih premaknjencih, nekih čustvenih čudakih. Poskušali so jih na vsak način diskreditirati. A ne samo to. Najvztrajnejši so na dom prejemali pisma odvetniških pisarn in grožnje.
-
Poljsko je predlani pretresla zgodba 37-letne Agnieszke iz Čenstohove. Bila je v prvem trimesečju nosečnosti z dvojčki, a je bila zaradi vse hujših bolečin v trebuhu pripeljana v bolnišnico. Po pregledu so ugotovili, da je eden od plodov umrl. Toda zaradi zakonodaje niso dovolili odstranitve. V trebuhu je bila zato prisiljena naslednjih sedem dni nositi mrtvega otroka, dokler ni umrl še drugi dvojček. Ročno ekstrakcijo plodov so opravili šele dva dni kasneje. Njene življenjske funkcije so se zatem poslabšale. Manj kot mesec kasneje je družina prejela klic, da je umrla.
-
Začetek poti / Zakon o prostovoljnem končanju življenja
Pobudniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so že julija lani državnemu zboru izročili zahtevano število podpisov volivcev, potrebnih za vložitev zakona v zakonodajni postopek. Na vrsto je prišel šele sedaj, na marčevski redni seji bosta opravljena prvo branje in tudi razprava poslancev, v kateri bodo ti ugotavljali, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.
-
Kaj je »kulturni marksizem«? Ta na prvi pogled prepričljiva besedna skovanka je teorija zarote, priročno orodje, ki so si ga izmislili na desnici, nato pa naprtili levici. Je prazen označevalec, s katerim na desnici kažejo na domnevno pokvarjenost ali izrojenost levice in liberalcev. Enkrat je kulturni marksizem zavzemanje za liberalnejšo družbo, drugič spolna usmerjenost, tretjič (zlasti zadnje čase) pa vse vrste okoljskih politik.
-
SDS / Kako v praksi poteka širjenje laži?
Nekateri prebivalci Slovenskih Konjic so že od januarja na nogah, država naj bi v njihovo občino nastanila migrante. Vendar pa gre pri vsem skupaj za povsem izmišljeno zgodbo, ki je nastala v logih SDS. Zgodba je učbeniški primer širjenja laži in dezinformacij, ki so namenjene strašenju ljudi, zato si njen potek oglejmo nekoliko pobliže.
-
Cecilia Gentili, »svetnica« in »mama vseh kurb« v enem
Cecilia Gentili je bila dolgoletna borka za pravice transspolnih oseb in spolnih delavcev, zavzemala se je predvsem za njihov enakopravni dostop do zdravstvene oskrbe, pomembno je prispevala k dekriminalizaciji prostitucije v New Yorku. Nastopila je tudi v priljubljeni seriji Pose, posvečeni legendarni newyorški ballroom kulturi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Bila je tako rekoč ikona ameriške LGBT-scene.
-
Platformni delavci (za zdaj) ostajajo brez pravic
Evropski parlament in svet sta po dveh letih le dosegla dolgo pričakovani dogovor o novi direktivi o delu prek platform. Predlog naj bi, sicer v okrnjeni različici, prinesel ureditev pravnega položaja delavcev, ki storitve ponujajo prek platform, kot je Uber ali recimo Wolt, ki velja za priljubljeno kurirsko službo tudi pri nas, vendar ti pri platformah, četudi ima njihov odnos z delodajalcem vse značilnosti delovnega razmerja, niso zaposleni. Direktiva bi delavcem omogočila tudi večjo preglednost nad algoritmi, ki jim delegirajo delo, in seznanjenost s tem, katere njihove osebne podatke shranjujejo platforme. Kljub podpori večine članic EU, predlog je podprlo kar 23 držav, tudi Slovenija, pa je njegova usoda negotova, saj ni prejel potrebne podpore kvalificirane večine.
