Luka Volk
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Družba
Konec izkoriščevalskih platform?
Evropski parlament in svet sta dosegla dolgo pričakovani dogovor o novi direktivi o delu prek platform, ki naj bi uredila pravni status platformnih delavcev. To so tisti, ki ponujajo storitve prek spletnih platform – pri nas je verjetno najbolj znana aplikacija za dostavo hrane Wolt –, a tam niso zaposleni. Zakonodaja jih obravnava kot samozaposlene, četudi v resnici niso, saj ima njihov odnos z delodajalcem vse elemente delovnega razmerja. Gre kakopak za novodobno obliko izkoriščanja, ti delavci ne uživajo enakih pravic, kot jih imajo zaposleni, nimajo plačanega dopusta in socialne varnosti … Nova evropska direktiva bi to utegnila spremeniti.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Družba
Je razkazovanje orožja v času vojne res primerno?
Te dni ljudje množično drvijo v slovensko prestolnico, da bi si ogledali praznično okrašeno mestno središče. Razpoloženje je naravnost čarobno! V zraku je vonj po kuhanem vinu (gostinci vam bodo zaupali, da je letos poleg njega še posebej »in« vroči aperol) in pečenem mesu. Dim tega doda prav poseben pridih megli, ki se v večernih urah rada razleze po mestnih ulicah.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Družba
V medijih se še vedno pojavlja precej več moških kot žensk
Podjetje Kliping, ki poleg pregledov dnevnega dogajanja pripravlja tudi različne medijske analize, med drugim spremlja zastopanost žensk v medijih. Na podlagi njegovih podatkov na primer ugotovimo, da je bil delež intervjuvank v medijih lani le okoli 35 odstotkov, letos (do decembra) pa že nekoliko več, dobrih 37 odstotkov. Glas žensk se je to leto najredkeje slišal pri tedniku Demokracija (delež sogovornic je tam znašal 15,3 odstotka), sledita mu Finance (22,8 odstotka) in Nova24TV (25,8 odstotka).
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Politika
Štirikrat državnozborske volitve, trikrat volitve za predsednika države v dveh krogih, trikrat lokalne volitve in trikrat volitve za državni svet, dvakrat za evropski parlament ter kar sedem referendumov oziroma skupaj 25 splošnih glasovanj volivcev – v zadnjih 12 letih. Povedano drugače: Dušan Vučko, dolgoletni direktor Državne volilne komisije (DVK), ki bo februarja prihodnje leto odšel v pokoj, je v času, ko je delal v DVK, izpeljal v povprečju najmanj po dvoje volitev na leto. A bilo je še huje: v supervolilnem letu 2022 so se državljani na volišča odpravili kar petkrat, nekateri celo šestkrat, če štejemo drugi krog lokalnih volitev. Če bi bili malce hudomušni, bi lahko zatrdili, da je to leto prispevalo ne le h krepitvi vzdržljivosti volilnega telesa, pač pa tudi k Vučkovi odločitvi, da predčasno zapusti položaj.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Politika
Janševa vlada ni skrivala apetitov, ko je šlo za medije. Povsem si je želela podjarmiti RTV Slovenija, posledice tega političnega prevzema to hišo pestijo še danes, načrtno je izčrpavala Slovensko tiskovno agencijo (STA), kot razkrivajo nedavno objavljena domnevna kratka sporočila, ki sta si jih pošiljala Janez Janša in davčni svetovalec Rok Snežič – objavili so jih pri Necenzurirano –, pa je Janša imel dejavno vlogo tudi pri prodaji Planeta TV. Ta je leta 2020 prešel v roke madžarske medijske skupine TV2, ki jo obvladuje krog podpornikov madžarskega premiera (in dobrega Janševega prijatelja) Viktorja Orbána.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Politika
Platforma sodelovanja 2.0 / Še en debatni krožek na desnici
Slovenska ljudska stranka (SLS) in Nova Slovenija imata precej burno zgodovino. Predhodnica zadnje, Slovenski krščanski demokrati (SKD), ki jo je dolga leta vodil Lojze Peterle, se je leta 2000 združila s SLS, to pa je posredno pripeljalo do padca takratne vlade Janeza Drnovška in oblikovanja nove koalicije. Vodenje prehodne vlade je prevzel Andrej Bajuk iz nove SLS + SKD. Vendar so se v stranki kaj kmalu pojavila nesoglasja. Del stranke z Bajukom in Peterletom na čelu je zato ustanovil novo stranko, Novo Slovenijo, preostanek pa se je preimenoval nazaj v SLS. Ta je vseeno obveljala za pravno naslednico in lastnico znamke SKD.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Družba
Raziskava, ki kaže, da bi se morali resno pogovoriti o vzgoji in izobraževanju
Klasik sociologije, Francoz Émile Durkheim, je bil prepričan, da vzgoja in izobraževanje pomembno prispevata k stabilnosti in harmoniji v družbi. Šola po njegovem igra ključno vlogo pri prenosu družbenih norm in vrednot na mlajše rodove in ima integracijsko vlogo: uči nas, kako delovati v skupnosti, prispeva h krepitvi občutka pripadnosti in medsebojne solidarnosti. Družba, ki hoče biti strpna, še več, država, ki hoče sploh delovati, si mora zato zelo prizadevati, da ohranja visoko raven kakovosti šolstva. Če tega ne počne, se lahko sesede sama vase.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Družba
Airbnb / Nepremičninski divji zahod
Če bi se danes sprehodili po prestolnici, zlasti po središču mesta, bi ob vhodnih vratih hiš naleteli na majhne sive in črne varnostne skrinjice. Na nekaterih vhodih jih je mogoče našteti več kot deset. V teh malih skrinjicah se skrivajo ključi nastanitev, ki jih turisti najamejo na spletnih rezervacijskih platformah, kot sta Airbnb in Booking. V Ljubljani, kjer so cene stanovanj vsako leto višje, vzporedno z njimi pa so vse višje tudi najemnine, so se namreč ponudniki kratkoročnih turističnih najemov močno zažrli v nepremičninski trg. Država jim je zadnje desetletje dovolila ribariti v kalnem, davki so nizki, nadzora nad njimi praktično ni bilo, tako je še danes. A zakaj? Verjetno zato, ker so vsi, ki imajo malo več denarja, želeli sodelovati pri tem lovu na zaslužek. Med njimi so tudi uradniki, politiki, predvsem pa so ta način izkoristili premožni, ki so v času nizkih obrestnih mer iskali boljše naložbe. In zaslužki na področju oddajanja so res izjemni.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Politika
Počitnikovanje pri družini Grims
Kot so že konec oktobra prvi razkrili pri Necenzurirano, je poslanec SDS Branko Grims lastnik trinadstropne vile na Bledu, v naselju Zasip, dobra dva kilometra stran od Blejskega jezera, te zelo priljubljene turistične točke. Kupil jo je na javni dražbi leta 2014 za 238.000 evrov, jo v celoti prenovil in preuredil v apartmajski objekt, ki ima danes sedem spalnic, tri kopalnice, kuhinjo, jedilnico in teraso s pogledom na gore. Vilo zdaj njegova družina oddaja v turistične namene pod imenom Family Villa Bled, apartmaje pa oglašuje na spletnih platformah za oddajanje. Na Bookingu je vilo med poletno sezono mogoče najeti za okoli 600 evrov na noč.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Družba
So mladi v Sloveniji bolj ksenofobni in seksistični kot mladi iz drugih držav?
Slovenija sodeluje v različnih mednarodnih raziskavah s področja vzgoje in izobraževanja, te preverjajo različne stvari, od bralne, matematične in naravoslovne pismenosti (takšna je mednarodna raziskava PISA) do mnenj mladih o pomembnih družbenih vprašanjih.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Družba
Razcvet vojaške industrije pri nas
Marko Peljhan je soustanovitelj podjetja C-Astral, ki izdeluje majhne brezpilotne sisteme. V poletnem intervjuju za Bloomberg Adria je opisal poslovni rezultat, ki ga je podjetje doseglo lani. »Z vidika prihodkov smo zrasli za 262 odstotkov, kar pomeni, da smo imeli 4,67 milijona prihodkov iz poslovanja. Prihodki od prodaje pa so s poldrugega milijona narasli na 4,07 milijona. Dobiček se nam je povečal z 90 tisoč na skoraj 400 tisoč evrov.« Kako je to mogoče? Prestrukturirali so podjetje, pravi, ga reorganizirali in veliko vlagali. »Drugi razlog pa je, da je celotna panoga zaživela zaradi vojne v Ukrajini.«
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Družba
Študenti ljubljanske Filozofske fakultete so protestno brali palestinsko poezijo
»Ko si pripravljaš zajtrk, misli na druge – / ne pozabi nahraniti golobov. / Ko vodiš svoje vojne, misli na druge – / ne pozabi na tiste, ki si želijo miru. / Ko plačuješ račun za vodo, misli na druge – / tiste, ki jih napajajo oblaki. / Ko se vračaš domov, v svoj dom, misli na druge – / ne pozabi na ljudi v šotorih. / Ko greš spat in šteješ zvezde, misli na druge – / nekateri nimajo kje spati. / Ko se osvobajaš v metaforah, misli na druge – / tiste, ki so izgubili pravico do besede. / Ko misliš na oddaljene druge, pomisli nase – / reci: ko bi le bil sveča v temi.«
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Ekonomija
Bomo v ustavo zapisali, da je gotovina zakonito plačilno sredstvo?
Združenju Povezani smo, ki je v preteklosti na primer trdilo, da raba pesticidov v kmetijstvu povzroča »feminizacijo moških, ki je pripeljala do prototipa maminega sinčka in hkrati nevarnega narcisoidnega psihopata,« je uspelo nemogoče: zbralo je 56.267 podpisov, kar je več kot dovolj (potrebovalo bi jih le 30 tisoč) za začetek postopka spremembe ustave. Vanjo bi namreč podpisniki želeli zapisati, da je gotovina na območju Slovenije – zakonito plačilno sredstvo.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Politika
Pogosto slišimo, da je Slovenija ena najbolj egalitarnih držav na svetu. To praviloma drži. Dohodkovna neenakost je med najmanjšimi v Evropski uniji in stopnja tveganja revščine je razmeroma nizka. Kljub temu je po podatkih slovenskega statističnega urada (Surs) pod pragom revščine lani živelo 251 tisoč ljudi. Tveganju revščine je izpostavljena vsaka druga samska ženska, starejša od 65 let, vsaka peta enostarševska družina in vsak deseti otrok v Sloveniji. Na stopnjo tveganja revščine v državi pomembno vplivajo socialni transferji, kot so denarna socialna pomoč, varstveni in otroški dodatek, različne subvencije ter štipendije za dijake in študente. Brez njih, piše v poročilu vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, bi bila ta dvakrat višja.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Svet
Švedska je opomin, kako pomembno je negovati javno šolstvo
Za Švedsko je bil do začetka devetdesetih let značilen dobro urejen sistem javnega šolstva, danes pa približno 15 odstotkov osnovnošolskih otrok in 30 odstotkov srednješolcev obiskuje tako imenovane svobodne šole – šole, ki jih vodijo zasebniki, tudi ogromne družbe, a so v celoti financirane z javnim denarjem. To pa, ugotavljajo Švedi, prinaša številne težave. Podjetjem, ki vodijo šole, je več kot do blaginje učencev do – dobička. Posledice so očitne: mednarodne primerjave znanja kažejo zniževanje izobraževalnih standardov na Švedskem, neenakost med učenci, ki obiskujejo zasebne šole, in učenci, ki obiskujejo javne šole, pa je vedno večja. Kot poroča britanski časnik The Guardian, se je šolska ministrica Lotta Edholm odločila, da bo na tem področju izpeljala temeljito reformo.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
Obstaja, kot trdi Tonin, sodelovanje med SDS in Svobodo?
Predsednik NSi je v pismu članom stranke zapisal, da obstaja zakulisno sodelovanje med SDS in Svobodo. Kasneje prejšnji teden je v oddaji 24 ur Zvečer na POP TV zatrdil še, da naj bi bili poslanci Svobode pristopili k poslancem NSi in jih vprašali, ali bi ob predlogu razrešitve predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič ta predlog podprli.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
Na skrajni desnici so odkriti antisemiti
»Večno preganjani borec za ustavne in človekove pravice«, kot se opisuje Urban Purgar, obraz domačih rumenih jopičev, ki je nekoč zapisal, da je bil Hitler heroj, je na platformi X objavil skrb zbujajoč poziv. Po zgledu iz Francije, kjer so se v Parizu in okolici na nekaterih hišah pred dobrim tednom pojavile Davidove zvezde – še prej pa tudi na nekaterih domovih v Berlinu –, ki naj bi označevale domove Judov, je sledilce pozval, naj storijo enako.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura
Dr. Barbara Jaki je direktorica Narodne galerije v Ljubljani že skoraj dve desetletji. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka, ves čas je obkrožena z umetnostjo, umetnost je njena strast. A tudi sama priznava, da se kdaj znajde pred opisom kakšne razstave ali umetniškega dela v galeriji ali muzeju, naj bo to pri nas ali v tujini, ki ga preprosto ne razume. »Tega mi ni nerodno povedati,« pravi. »A če ga jaz ne razumem – pa imam na tem področju veliko izkušenj in očiten interes, te stvari me zanimajo in se jih trudim razumeti –, potem je nekaj narobe.«
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Družba
Prejšnji teden, 26. oktobra, so v Ljubljani uradno odprli Center Rog. Nova pridobitev v mestu, ki med drugim vanj prinaša devet proizvodnih delavnic na področju izdelovalništva in uporabnih umetnosti ter dvajset delovnih prostorov za ustvarjalce, pa novo mestno knjižnico in druge večnamenske prostore, že od samega začetka razdvaja javnost. Eden od razlogov je, da nad novim centrom še vedno visi res velik madež, dejstvo, da je zrasel na ruševinah neke druge, avtonomne skupnosti, ki je v teh prostorih delovala prej in je bila iz njih nasilno izgnana. Obenem pa je Center Rog postal tudi simbol nečesa drugega: njegova sterilna fasada je za mnoge opomnik, da se mesto spreminja. Spreminja v predvidljivo kuliso, namenjeno turistom in bogatim investitorjem, v kateri je vse manj prostora za tiste, ki si ne morejo več privoščiti življenja v mestu. Te očitke je še dodatno podkuril ljubljanski župan Zoran Janković, ki je pred odprtjem večkrat poudaril, da bodo stanovanja v okolici prenovljene stavbe zdaj dobila »50 odstotkov na vrednosti«, saj da je to zaradi prenove bivše tovarne postala »ekskluzivna lokacija«. Odprtje so tako pospremili pozivi k bojkotu novega centra, na dan otvoritve pa protest, na katerem je morala posredovati tudi policija.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Politika
Protidiskriminacijska politika / Kako zagotoviti večjo zaščito pripadnikom skupnosti LGBT
Letošnji paradi ponosa, eno v Ljubljani in drugo v Mariboru, je zaznamovalo nasilje. V obeh mestih so udeležence parade na ulicah pričakali protestniki, več ljudi pa je poročalo, da so bili, ko so se vračali s prireditve, žrtve bodisi besednega bodisi telesnega napada. Kot ugotavljajo tuje nevladne organizacije, Slovenija ni osamljen primer – zadnja leta se (spet) občutno krepita sovraštvo in nasilje, ki ju doživljajo LGBT-osebe.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Politika
Zakaj je na zadnjih parlamentarnih volitvah, gledano z vidika nevroznanosti, zmagal Robert Golob?
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Catherine Malabou velja za eno zanimivejših osebnosti nove francoske filozofske misli. Na začetku meseca je obiskala Ljubljano, med drugim je nastopila na festivalu Indigo, kjer se je na odru v pogovoru pridružila slovenskemu filozofu Mladenu Dolarju. Poučuje na filozofskem oddelku Centra za raziskave sodobne evropske filozofije na Univerzi Kingston v Londonu, na European Graduate School in na oddelku za primerjalno književnost na Kalifornijski univerzi v Irvinu, kjer je na predavateljskem mestu nasledila svojega mentorja Jacquesa Derridaja. Znana je predvsem po pojmu plastičnosti, ki ga je razvila ob branju Heglove filozofije in nato nadgradila na področju sodobne nevroznanosti. V osnovi gre za idejo, da sta družba in tudi posameznik, podobno kot velja za nevronske mreže v možganih, sposobna rasti – in s tem velikih, resničnih (družbenih) sprememb. To je misel, ki lahko navdaja z upanjem. Predvsem v času nenehnih kriz, ko se zdi, da je upanja bolj malo.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Svet
Bomo v Sloveniji res opustili gotovinsko poslovanje?
Po zgledu Slovaške, ki je pravico do rabe gotovine že vpisala v ustavo, podobno pa predlaga tudi avstrijski zvezni kancler Karl Nehammer, bi to želeli storiti tudi podporniki združenja Povezani smo, zato so na začetku prejšnjega meseca začeli zbirati podpise za spremembo ustave. Menijo, da vse hitreje drvimo v brezgotovinsko družbo, v »digitalno suženjstvo«, kot zapišejo, v katerem bodo »centralne banke oziroma oblast, vlade držav v vsakem trenutku imele nadzor nad našo lokacijo in nad našimi nakupi in bomo tako še bolj kot danes sledeni in ne bomo svobodni«. So bojazni upravičene?
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Pred dvema tednoma je v Ljubljani vrata odprl luksuzni kompleks Schellenburg. V »najbolj vrhunskem stanovanjskem projektu v Sloveniji«, kot ga opisuje snovalec in investitor projekta Jože Anderlič, stanovanja dosegajo ceno do 10 tisoč evrov za kvadratni meter. Jasno, Anderlič ne gradi »stanovanj za tiste z minimalno plačo«, kot je dejal v intervjuju za spletni portal Siol. Gradi jih za uspešne poslovneže, za premožnejše kupce – za elito. Brez elite namreč »ni naroda«, pravi, »elita je jedro naroda. Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako.«
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Politika
Podobno kot drugod po Evropi naj bi bil včeraj, 19. oktobra (tako je bilo napovedano), tudi v slovenski prestolnici potekal shod v podporo Palestini. Še pred tem sta se na platformi X, prej znani kot Twitter, oglasila prvak stranke SDS Janez Janša in bivši notranji minister Aleš Hojs.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Prihodnji teden, 26. oktobra, bo v Ljubljani potekalo odprtje novega Centra Rog. Gre za res velikopotezen projekt mesta, za veliko investicijo, težko okoli 27 milijonov evrov, ki nekdanjo usnjarno, nato tovarno legendarnih Rogovih koles, potem propadajočo stavbo, ki je postala skvot in socialni center za pomoč beguncem, spreminja v »vsem dostopno kreativno stičišče«, kot ga opisujejo na ljubljanski občini, ki bo s svojimi programi »preseglo običajno ločevanje med visoko in popularno kulturo«. Vendar pa projekt že od samega začetka spremljajo številni očitki: da bo postal zgolj del mestne kulise, namenjene turistom in bogatim investitorjem, prostor, kjer bodo lahko uživali le izbrani; da je zrasel na ruševinah skupnosti, ki je v tamkajšnjih prostorih delovala prej in je bila iz njih nasilno izgnana. Za čas odprtja je zato že napovedana protestna akcija, na kateri naj bi udeleženci, vsi, ki imajo »dovolj te arogantne, elitistične in nasilne mestne politike«, okoli novega centra sklenili živi obroč.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Politika
Vlada se je prejšnji teden seznanila z usmeritvami za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za prihodnje študijsko leto, ki jih je pripravilo visokošolsko ministrstvo. Pri tem je presenetilo, da so na ministrstvu že pripravili načrt, na katerih študijskih programih naj se vpis poveča, hkrati pa visokošolskim zavodom naložili, naj se lotijo preoblikovanja tistih študijskih programov, kjer je iz vpisa razvidno, da za študij ni zanimanja, ali pa se pojavlja sum, da se študentje vpisujejo zgolj z namenom pridobitve statusa študenta. K pripravi usmeritev ni bila povabljena nobena od univerz, ne ljubljanska ne mariborska ali Univerza na Primorskem.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Kaj je nasilje in kdo je nasilen? Naj začnemo s primerom deklice v srednje velikem slovenskem mestu. Stara je 12 let, obiskuje osnovno šolo, kjer je vsak dan žrtev nekaterih sošolcev, tistih malih tiranov, ki si višajo rejting tako, da nadlegujejo druge. Prihaja iz družine, ki si težko privošči malo več, zato ne obiskuje prostočasnih dejavnosti. Sošolci so to zaznali – zlobni ji siknejo, da je »klošarka«. Na to je že večkrat opozorila razredničarko. In tako je nekega dne, ko ji je bilo vsega preprosto preveč, ko ji je počil film, enega od tistih, ki so že dolgo časa nad njo izvajali teror, mahnila z roko. Razmerja so se kar naenkrat spremenila. V šoli so bili vsi ogorčeni, vmešala se je tudi svetovalna služba, deklica pa je bila označena za nasilnico.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Mitja Slavinec je prejel nagrado za življenjsko delo v visokem šolstvu
Odbor za podeljevanje nagrad na področju šolstva je prejšnji teden ob svetovnem dnevu učiteljev podelil najvišje državne nagrade na področju šolstva. Podelil jih je sedem, od tega pet za življenjsko delo in dve za izjemne dosežke. V prvi skupini nagrajencev se je znašel tudi Mitja Slavinec, univerzitetni profesor z mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko, sicer državni sekretar na šolskem ministrstvu v času Janševe vlade, ki je ob posebnih priložnostih h koritu še posebej rad pristavil svoj piskrček.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
»Edini kriterij sta denar in zaslužkarstvo«
»Izobraževanje in poučevanje sta se iz osnovne dejavnosti univerze že pred časom začela spreminjati v nujno zlo. Primat so jim odvzeli kohezijska politika, infrastrukturni projekti, raziskovalni zajtrki, štetje projektnega denarja in raziskovalnih točk, bohotenje uradniškega aparata in administrativnih postopkov. Pedagoški proces pa je ... nekaj za zraven.« Gre za »frontalno in administrativno uvajanje vsebin in rešitev v študijske programe, ki naj bi šele postale predmet raziskovanja, zato da univerza upraviči pridobljena sredstva«. Za »nekritično poseganje v programe ob šelestenju projektnega denarja«. Kaj je botrovalo tem trdim besedam, ki sta jih o dogajanju v slovenskem visokem šolstvu že marca v Večeru objavila dr. Marija Javornik in dr. Simon Zupan, oba ugledna in spoštovana profesorja na mariborski Filozofski fakulteti? Šli smo po sledi njune kritike.
