Luka Volk
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Družba
Manj ko imaš, težje se pobereš
Decembra lani, dober teden pred začetkom praznikov, ko je bilo ljubljansko mestno središče polno ljudi, ki so drveli iz trgovine v trgovino po božičnih nakupih, je lučaj stran, v ljubljanski Šiški, ponoči zagorela bivalna prikolica. V njej je hudo bolan živel Zoran Tešanović. Bil je eden tistih, ki so leta 1992 z izbrisom izgubili praktično vse pravice. Pred tem je bil trgovec na ljubljanski tržnici. Njegov status kljub prizadevanjem ni bil nikoli docela urejen, ni mogel zaprositi za medicinsko in socialno oskrbo, ki jo je nujno potreboval, zato je bil prisiljen živeti na robu družbe – živel je v prikolici brez elektrike, vode in ogrevanja, pozimi se je grel ob plinskem gorilniku. To bi utegnil biti tudi vzrok za požar, v katerem je tisto noč umrl.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Družba
Inšpektorat za delo je odkril še enega v nizu primerov izkoriščanja tujih delavcev, tokrat v podjetju Alumero v Slovenski Bistrici – gre za podjetje, ki med drugim proizvaja nosilne konstrukcije za sončne elektrarne. Marca naj bi bilo prek posrednikov sprejelo 28 ukrajinskih delavcev, ne da bi preverilo zakonitost dokumentov o napotitvi na delo. Med nadzorom je inšpektorat ugotovil še številne druge nepravilnosti, kot so pomanjkljiva dokumentacija, neurejeno zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter neustrezna usposobljenost delavcev. Inšpektorji so izvedeli tudi, da naj bi bili tuji delavci delali po 12 ur in več na dan, poleg tega naj bi bili obravnavani drugače kot drugi zaposleni v podjetju, saj naj ne bi bili smeli uporabljati skupnih prostorov za malico, občasno sploh niso smeli iti na kosilo.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Politika
Pregovor pravi, da se je motiti človeško. Poslanec SDS Danijel Krivec je tako ob nedavnem glasovanju o odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v nasprotju s strankarskimi kolegi odpravo podprl. Šlo je za pomoto, je kasneje razložil za Večer: »Kiks se je zgodil, ker smo klepetali s kolegico Suzano Lep Šimenko in predsednikom Janezom Janšo. Morate vedeti, da so glasovanja zdaj toliko sigurna, da smo nekoliko bolj sproščeni.« Podobno se je domnevno zgodilo trem evropskim poslancem, Francu Bogoviču, Romani Tomc in Milanu Zveru, ki so prejšnji teden v evropskem parlamentu glasovali proti obsodbi izjave hrvaškega vojnega zločinca Daria Kordića.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Politika
Reševanje potapljajoče se ladje
Odločitev ustavnega sodišča, da odpravi začasno zadržanje zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je omogočila konstituiranje novega sveta zavoda. Ta zdaj poskuša rešiti javni servis – potapljajočo se ladjo, v katero je luknje z neusmiljenim političnim kadrovanjem zvrtala bivša oblast.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Družba
Svetost življenja ali svetost trpljenja?
Na začetku tedna so avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja državnemu zboru izročili 5513 podpisov volivcev in s tem zakon začenja zakonodajno pot. Med koalicijskimi strankami so podporo predlogu doslej izrekli v Levici, razprava o podpori zakonu v SD in Gibanju Svoboda še poteka. Oporekajo mu v SDS in Novi Sloveniji.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Družba
Alojz Ihan je specialist klinične mikrobiologije in imunologije ter vodja laboratorija za celično imunologijo in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Širši javnosti je postal znan predvsem med epidemijo koronavirusne bolezni, ko je obveljal za eno glavnih in najbolj zaupanja vrednih avtoritet v razpravah o epidemiji.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Politika
Prvak SDS Janez Janša ob političnih trenutkih, ki jih ocenjuje kot prelomne, zmeraj rad nastopi s katastrofičnimi scenariji, ki jih obelodani z daljšim javnim zapisom ali kakšnim udarnim govorom, v resnici s političnim pamfletom, namenjenim predvsem njegovim simpatizerjem. V zapisu, naslovljenem Krepimo svoje vrste! in objavljenem v glasilu stranke SDS ter medijih, povezanih s stranko, tako v teh dneh analizira prvo leto Golobove vlade in hkrati poziva k »strnitvi vrst« proti nevarnostim, ki jih v slovenski javni prostor domnevno prinaša sedanja vlada. »Demokrati in domoljubi [zato] danes kličemo k streznitvi. Teh, ki so dobronamerni, da spregledajo nevarnost in pomagajo izgnati grožnjo s smrtjo in nasiljem iz slovenskega javnega prostora. In teh, ki so jo spet načrtno in agresivno uvozili iz najbolj mračnih in tragičnih časov slovenske zgodovine, da se zavedo, da gospa s koso maha na obe strani.« Kaj želi s tem pravzaprav povedati?
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Politika
Mnistrstvo za kulturo, takrat še pod vodstvom Vaska Simonitija, je pred dvema letoma Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, društvu, ki je očitno simpatiziralo z neonacističnimi in identitarnimi idejami, podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu. Kako je društvo na podlagi skope dokumentacije ministrstvo prepričalo, da pomeni pomemben prispevek k javnemu interesu, ostaja uganka. Na ministrstvu so se sedaj odločili na upravno sodišče in državno tožilstvo vložiti pobudo za izbris društva iz registra.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Politika
Čez teden je v Vilni, prestolnici Litve, potekalo dvodnevno zasedanje zveze Nato. Udeležili so se ga tudi premier Robert Golob, zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec. Voditelji članic zveze so na zasedanju razpravljali predvsem o krepitvi obrambe – zaradi ruskega napada na Ukrajino je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg članice že pred časom pozval, naj znamenita dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki naj bi ju do leta 2030 namenjale za obrambo, postaneta spodnja in ne zgornja meja obrambnih izdatkov. Na zasedanju so članice med drugim razpravljale tudi o nadaljnjem zagotavljanju pomoči Ukrajini.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Politika
»Kršiteljem želimo stopiti na prste«
Dan Juvan je že vrsto let dejaven pri Levici. Šest let je bil v poslanski skupini zaposlen kot strokovni sodelavec na področju dela, socialne države in izobraževanja, danes opravlja funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za delo. Pomagal je pripravljati spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki mu v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) delodajalci zdaj očitajo, da je v javno razpravo prešel praktično mimo njih in mimo socialnega dialoga. Z Juvanom smo se pogovarjali o tem, kaj predlagane spremembe zakona v resnici prinašajo.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Družba
Grožnja z bombo in še en zažig mavrične zastave
Prejšnji petek so v jutranjih urah na policijski postaji v Hrastniku prejeli pisemsko pošiljko s sporočilom o eksplozivnem sredstvu, domnevno nastavljenem na prizorišču festivala delavskega filma Kamerat, ki je prav tedaj potekal v mestu. Avtor pisma naj bi bil v njem grozil zaradi zbiranja »levičarske srenje« na festivalu. Večer prej se je prireditve namreč udeležila kulturna ministrica Asta Vrečko, na dan, ko so na policiji prejeli grožnjo, pa minister za delo Luka Mesec. Policija je območje ustrezno zavarovala, a pri pregledu lokacije ni odkrila nobenih nevarnih predmetov. Obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti še zbira, o okoliščinah bo sproti obveščala pristojno državno tožilstvo. Toda v resnici gre zgolj za še en nasilen dogodek v nizu takšnih dogodkov, ki državo pestijo v zadnjem času.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Politika
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik v uradni odločbi ugotavlja, da je državna komisija za splošno maturo Državnega izpitnega centra ravnala diskriminatorno, saj dijakinji s potrjenimi težavami pri branju ni hotela omogočiti rabe pripomočka, ki bi ji pri pisanju mature zagotovil enake možnosti za uspeh kot vrstnikom.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Politika
Nič nenavadnega ni, da v političnih strankah prihaja do frakcijskih bojev. A prav levičarske stranke so že zaradi svojega načina delovanja, ki vključuje nenehno prevpraševanje lastne pozicije, zanje toliko bolj dovzetne. Boji lahko tudi koristijo kot nekakšen korektiv, kadar bi stranka zašla na stranpot, a jo lahko tudi oslabijo. Prav frakcijski boji in nenehni spopadi, kdo je dovolj »lev« in kdo ne, so s političnega zemljevida uspeli praktično izbrisati levičarske stranke v Italiji, ošibili so špansko Podemos in razklali grško Sirizo.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Politika
Državni vrh se že lep čas ne zna zediniti, kje bi praznoval dan državnosti. Na desnici že leta, kadar je na oblasti druga politična opcija, pripravljajo alternativno proslavo, zadnji dve leti to počnejo pod pokroviteljstvom zavoda Iskreni in tednika Domovina. Letos so se, dan za tem, ko je v Ljubljani potekala osrednja državna proslava, družili na Vrhniki. Osrednji govor na državni proslavi je imela predsednica države Nataša Pirc Musar, na alternativni proslavi je navzoče nagovoril njen predhodnik Borut Pahor, proslava pa je bila, podobno kot državna proslava dan prej, v živo predvajana na prvem programu TV Slovenija.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Politika
Inštitut 8. marec je že oktobra lani v državni zbor vložil več kot 5000 overjenih podpisov in z njimi podprl predlog za spremembo dveh zakonov, s čimer bi bila vsem osnovnošolskim otrokom zagotovljena brezplačna kosila. To ne bi smela biti prevelika ovira za vladne stranke, te so se namreč že v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo v osnovnih šolah zagotovile brezplačno prehrano. Vendar je matični odbor državnega zbora med obravnavo predloga, domnevno zaradi prostorskih in kadrovskih stisk, s katerimi bi se lahko po sprejetju predloga spoprijele nekatere šole, odločil, da bi se spremembe začele uveljavljati šele septembra 2027, torej po izteku vladnega mandata – in ne že januarja 2024, kot so predlagali v Inštitutu 8. marec.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Družba
Avstrijske oblasti so pred sobotno Parado ponosa na Dunaju aretirale tri mlajše moške, stare med 14 in 20 let. Zakaj? Načrtovali naj bi namreč napad na paradno povorko. Po doslej znanih informacijah gre za privržence džihadistične skupine Islamska država, ki so se radikalizirali na spletnih forumih, na katerih so tudi sami delili različne ekstremistične vsebine. Med hišnimi preiskavami v soboto je policija pri trojici odkrila orožje, po poročanju avstrijskih medijev naj bi za napad na povorko nameravali uporabiti nože in vozila. Avstrijskim oblastem je tako uspelo preprečiti dogodek, ki bi se skoraj gotovo končal tragično.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Politika
Slovensko društvo pedagogov je močno razburila novica, da naj bi vlada pri oblikovanju novih izhodiščnih plačnih razredov svetovalne delavce v šolah in vrtcih umestila kar tri razrede nižje kot učitelje in vzgojitelje. Predlog je toliko bolj nenavaden prav zdaj, ko praktično vse institucije, ki strokovno delujejo v šolstvu in izobraževanju, opozarjajo, da bi morali svetovalne službe po šolah okrepiti – ne pa jih dodatno degradirati.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Politika
V javno obravnavo te dni roma osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je med pogajanji z delodajalci in delojemalci na Ekonomsko-socialnem svetu pripravilo ministrstvo za delo. Vlada ga bo imela na mizi predvidoma 7. julija. V njem ni nekaterih predlogov, za katere se je – na veliko ogorčenje gospodarstvenikov – v javnosti zavzemal minister za delo Luka Mesec, na primer obvezne božičnice in dodatka za sobotno delo. Za delodajalce sta bila nesprejemljiva. Po drugi strani bo v zakon implementirana evropska direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki delavcem med drugim omogoča večjo predvidljivost glede nalog in delovnega časa, in pa pravica do odklopa.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Politika
(Vzporedno) financiranje strank
Leta 1993 je skupina članov Združene liste socialnih demokratov, danes stranke SD, ustanovila Kalandrovo društvo, ki naj bi se ukvarjalo z razširjanjem in uveljavljanjem idej in vrednot socialne pravičnosti, demokracije, svobode in solidarnosti. A bolj kot to je bilo društvo namenjeno obvodnemu financiranju dejavnosti stranke. Združena lista socialnih demokratov je s pomočjo društva namreč prejemala sredstva, ki so jih društvu namenjale različne domače državne institucije. Še več, društvo je prek donacije britanske Laburistične stranke na prelomu tisočletja iz blagajne Westminstrske fundacije za demokracijo prejelo takratnih 5,5 milijona tolarjev. Denar naj bi bil namenjen organiziranju delavnic, ki jih je izvajalo društvo – teh so se sicer udeleževali predvsem člani stranke –, vendar pa je bil levji delež tega zneska, tako so tedaj zapisali pri Westminstrski fundaciji, v resnici namenjen zagotovitvi finančnih sredstev za produkcijo promocijskega gradiva stranke za državnozborske volitve leta 2000.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Družba
Hrup na Počku je vznemirjal osnovnošolce
Na območju Slovenije je med 29. majem in 9. junijem že enajstič zapored potekala mednarodna vojaška vaja Jadranski udar; na njej je sodelovalo okoli 800 udeležencev iz 29 zavezniških in partnerskih držav. Osrednji del dogajanja je potekal na štirih lokacijah po državi, kjer so se usposabljali kontrolorji združenih ognjev, a najbolj hrupno je bilo na osrednjem vadišču Poček v Postojni, kjer so ognjeno podporo zagotavljali letalniki, artilerija in tanki. Zgolj slabe tri kilometre od vadišča stoji naselje Prestranek in osnovna šola, kjer so hrupa že vajeni, vendar so bile razmere tokrat resnično neznosne.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Politika
Potem ko je Jože Dežman zapustil mesto direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, je kmalu izrazil bojazen, kaj se bo zgodilo z načrtovano razstavo o breznu pod Macesnovo gorico. In res, kot je skorajda preroško napovedal, je strokovna komisija na ministrstvu za kulturo odločila, da razstavi ne bo namenila državnega financiranja. Če bi strnili Dežmanove odzive na to odločitev, gre za veliko zaroto, za kulturni boj pravzaprav.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Družba
Zaposleni v visokem šolstvu opozarjajo na stiske najslabše plačanih
Visokošolski sindikat je vnovič organiziral stavko zaposlenih na vseh treh javnih univerzah, ob čemer so stavkajoči posebej opozorili na nujnost odprave plačnih nesorazmerij in dvig plač zaposlenim na delovnih mestih skupine J, kamor med drugim spadajo lektorji, bibliotekarji, informatiki in računovodski delavci. Menijo, da je trenutni vladni predlog zvišanja plač zgolj za en plačni razred preskromen, saj zaposleni s primerljivo ali celo nižjo izobrazbo v osnovnih in srednjih šolah prejemajo znatno višje plače.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Politika
Levičarske stranke po Evropi, ki jim je po finančni krizi z nasprotovanjem varčevalnim ukrepom in privatizaciji uspelo nagovoriti nemalo volivcev, so v zadnjih letih skorajda povsem izgubile politično moč. Nemška Die Linke že leta životari v opoziciji, v Italiji v parlamentu ne boste našli levih strank, španski Podemos pa je na nedavnih regionalnih in lokalnih volitvah doživel hude izgube po vsej državi, celo v Madridu in Valencii, skupaj s socialdemokrati ga je na ravni države s precejšnjo prednostjo premagala konservativna Ljudska stranka. Španci se bodo konec julija odpravili na predčasne parlamentarne volitve, meritve javnega mnenja pa nakazujejo, da bi državi lahko zavladala desna koalicija – v katero bi bila vključena tudi skrajno desna stranka Vox, stranka, katere voditelj Santiago Abascal ne skriva naklonjenosti fašističnemu diktatorju Franciscu Francu. Obeti pred evropskimi volitvami, ki bodo potekale prihodnje leto junija, tako niso najboljši, evropskemu parlamentu grozi, da bi mu lahko zavladala koalicija konservativne ljudske stranke in skrajno desnih strank, ki so bile doslej vedno odrinjene na rob.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Družba
Metelkova je verjetno ena najbolj znanih posebnosti Ljubljane, je središče alternativne kulture, kjer delujejo različne organizacije, skupine umetnikov in klubi, ki na pomemben način plemenitijo ljubljanski mestni vrvež in nočno življenje. Del zadnjega je, zakaj bi se slepili, tudi predajanje nekaterim opojnim, prepovedanim substancam, ob čemer se Metelkova v zadnjih letih srečuje s povišano ulično preprodajo drog in s tem povezanim nasiljem. Uporabniki prostorov Metelkove zato zdaj pristojne kličejo k odgovornosti, naj tovrstne dejavnosti preprečijo, predvsem v smislu preventive, tiste, ki radi zahajajo na Metelkovo, pa z ozaveščanjem poskušajo seznaniti s problematiko.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Družba
Lana Lokteff, ena pomembnejših predstavnic ameriškega gibanja alt-right, je že pred več kot desetimi leti začela snemati prve vloge. V njih je med drugim nasprotovala gibanju Black Lives Matter, češ da je usmerjeno proti belcem, in zanikala holokavst. Ko se je leta 2016 na čelo države povzpel Donald Trump, je ženske pozvala, naj se množično pridružijo skrajni desnici. Približno ob istem času se je začel razmah konservativnih komentatork in spletnih vplivnic, kot so na primer Tomi Lahren, Lauren Southern in Candace Owens – mladih, konvencionalno lepih žensk, ki so začele po spletu trositi laži in teorije zarote.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Družba
Medijski portal N1 je po pogovorih s pacienti, njihovimi svojci in več zaposlenimi razkril primere domnevnega nasilja na ljubljanski psihiatrični kliniki. V pričevanjih domnevne žrtve opisujejo, kako naj bi bili tamkajšnji zaposleni večkrat prekoračili pooblastila, bolnike brez potrebe privezovali na posteljo, čezmerno sedirali in dobesedno mučili, pretepali, dušili z blazinami in se nad njimi izživljali. Navedbe so potrdili tudi nekateri zaposleni.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Družba
Ali bo Google v Ljubljani res odprl center kvantnih tehnologij?
Visokošolski minister Igor Papič je za STA dejal, da namerava ameriški tehnološki velikan Google v sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko in Nanocentrom v Ljubljani zagnati center kvantnih tehnologij. Po zdaj znanih podatkih bi v začetni fazi Slovenija lahko na tem področju izobrazila do deset doktorskih študentov iz tujine, v centru pa bi delovalo približno sto strokovnjakov. Študente bi lahko, tako minister, sprejeli že jeseni, zagotovo pa drugo leto.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Politika
Walter Baier / »Levica je bila uspešna, kadar je bila sposobna sklepati čim širša zavezništva«
Walter Baier je avstrijski politik in ekonomist, decembra lani je bil izvoljen za predsednika Evropske levice, stranke, ki v evropskem parlamentu združuje levičarske stranke od socialistov do komunistov in katere članica je tudi slovenska Levica. Pred tem je bil skoraj desetletje predsednik Komunistične stranke Avstrije (KPÖ), ki je nedavno dosegla zavidanja vreden uspeh v Salzburgu – navkljub pričakovanjem ji je na volitvah uspelo zasesti drugo mesto. Podobnega uspeha za Evropsko levico bi si zagotovo želel tudi na naslednjih evropskih volitvah, ki bodo prihodnje leto. Vendar pa trenutne projekcije niso najobetavnejše. Na grških parlamentarnih volitvah je pred kratkim slavila Nova demokracija, konservativna stranka premiera Kiriakosa Micotakisa. Osvojila je skoraj 41 odstotkov volilnih glasov – samo za primerjavo: drugouvrščena Siriza jih je prejela kar pol manj –, vendar je bilo to še vedno premalo za samostojno oblikovanje vlade, zato se bodo Grki na volitve spet odpravili konec junija. Prejšnji konec tedna so v Španiji potekale regionalne in lokalne volitve. Na njih so največje izgube pretrpeli vladajoči socialisti, v večini regij je slavila konservativna Ljudska stranka. Tudi zaradi izida je španski premier Pedro Sánchez za konec julija razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bi morale sicer potekati ob koncu leta.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Politika
Premoženje politikov v Sloveniji / Več transparentnosti
Spletni portal Oštro je prejšnji teden povil nov raziskovalni projekt, po devetih mesecih trdega dela je na svet privekala aplikacija Detektor premoženja, ki javnosti omogoča vpogled v premoženje političnih funkcionarjev. V prvi fazi se je novinarska skupina osredotočila na vladno ministrsko ekipo, naslednja faza objav bo sledila jeseni.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Politika
Po ustavi naj bi bila volilna pravica splošna in enaka. Zakon o volitvah v državni zbor tako določa, da ima pravico voliti in biti izvoljen za poslanca vsak državljan Slovenije, ki je dopolnil 18 let. Vendar določa tudi, da ta pravica ne pripada osebam, za katere je sodišče ob postavitvi pod skrbništvo odločilo, da niso sposobne »razumeti pomena, namena in učinkov volitev«. To v praksi pomeni, da je ta pravica najpogosteje odvzeta osebam z intelektualno oviranostjo, težavami z duševnim zdravjem ali demenco. Oseb z odvzeto volilno pravico je za zdaj več kot 3500.
