Monika Weiss
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Politika Za naročnike
Še vedno vsi le za jedrsko elektrarno
Predsednik vlade Robert Golob je avgusta lani mimo ministrstva, pristojnega za energetiko, podelil projekt morebitne gradnje nove jedrske elektrarne novemu državnemu sekretarju v svojem kabinetu, ki ga je osebno izbral: gre za nekdanjega uslužbenca skupine Gen Danijela Levičarja. Poteza je bila že takrat nenavadna. A to je človek, ki je danes ob premieru Golobu najodgovornejši za sicer dobrodošel preklic že razpisanega referenduma o JEK 2. Levičarja, ki je usklajeval pripravljalne aktivnosti pri projektu JEK 2 in vodil to za slovenske razmere nenavadno nasilno promocijsko akcijo, so že ob napovedi preklica referenduma k odstopu pozvali nevladniki, ta ponedeljek pa so Goloba pozvali kar k ukinitvi Levičarjeve funkcije. A nenavadno je, da štiri politične stranke, ki so poenotene v podpori večmilijardnega projekta JEK 2 (Gibanje Svoboda, SDS in Nova Slovenija), odgovornost za referendumsko manipulacijo in tudi njen neuspeh pripisujejo vsem drugim razen Levičarju in Golobu. Zakaj tako ravnajo?
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba Za naročnike
Gen energija vodi pripravo zakona o JEK 2
Štirinajstega novembra lani se je tretjič sestala delovna skupina za JEK 2, ki jo vodi Golobov državni sekretar Danijel Levičar. V zapisniku seje je uradna zabeležka: »Iz družbe GEN energija so povedali, da so podpisali pogodbo z izvajalcem, ki bo pričel s pripravo posebnega zakona za JEK 2.« Zabeležka iz javno dostopnega zapisnika razkriva eno od največjih anomalij pri nas, ki je, da si interesne skupine, na primer velika podjetja, same pišejo zakone. Omenjeni najeti izvajalec je bil Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, s katerim je Gen energija 6. novembra podpisala pogodbo za 48.900 evrov.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba Za naročnike
Tri naselja za 4000–7500 delavcev
Ekonomska analiza JEK 2, ki jo je izdelala Gen energija, niza tudi vrsto stroškov, povezanih s pripravo lokacije v Krškem za gradnjo JEK 2; skupaj gre za od 1,1 do 1,5 milijarde evrov. Skoraj polovica teh stroškov (495–818 milijonov evrov) je povezana s tako imenovano seizmično nadgradnjo, torej prilagoditvami, ki so potrebne zaradi gradnje na potresnem območju. Zajeti so tudi drugi stroški, na primer pavšalnih 250 milijonov evrov naj bi stalo novo stikališče, torej objekt, ki povezuje elektrarno s preostalim električnim omrežjem, ki je potrebno, ker naj bi JEK 2 stal na mestu sedanjega stikališča, več kot 113 milijonov evrov naj bi šlo za odkupe zemljišč, več kot sto milijonov za prestavitve in graditve cest in tako naprej. Posebna postavka so tudi »ureditve za čas gradnje«, ki jih Gen ocenjuje na 184 milijonov evrov, v tem znesku pa je zajeta tudi gradnja treh »delavskih naselij« – Žadovinek, Celuloza in Črnile – za 32,7 milijona evrov. To je, za primerjavo, sedem milijonov evrov več, kot je bila letošnja dokapitalizacija Republiškega stanovanjskega sklada in kot je sklad julija na razpisu ponudil za sofinanciranje zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih in bivalnih enot za leti 2024 in 2025.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika Za naročnike
»Za guvernerja Banke Slovenije sem predlagala kandidata, ki je izmed vseh prijavljenih izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov, ki jih je pridobil v Sloveniji in v tujini, in je najprimernejši kandidat,« je v sredo izbiro Toneta Ropa pojasnila predsednica države in poudarila, da je odločitev sprejela po pogovorih z vodji vseh poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti in po temeljitem premisleku. Rop v parlamentu potrebuje 46 glasov. Čeprav je koalicija še pred dnevi izražala podporo finančnici s finančnega ministrstva Saši Jazbec in je vladajoča Svoboda po predsedničini odločitvi za Ropa javno izrazila »presenečenje«, ni jasno, ali gre za spor ali za dogovorjeno politično igro. Presenečena je tudi SD. V naši politični realnosti je odločilna izvoljivost, ne primernost.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba Za naročnike
Banka Slovenije je objavila poročilo o tujih neposrednih naložbah, ki razkriva izvor lastništva podjetij v Sloveniji leta 2023. Izvora tujih naložb analitiki centralne banke ne spremljajo zgolj glede na državo, kjer ima sedež podjetje lastnika, ampak upoštevajo izvorno državo lastnika. Naj razložimo s primerom: formalna lastnica Gorenjske banke je ciprska družba Agri Europe Cyprus Limited, ta pa je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića; naložba se zato šteje za srbsko in ne ciprsko. Podobno je madžarska banka OTP kupila zdaj že nekdanjo NKBM (po novem OTP) prek svoje luksemburške družbe OTP Luxembourg S.A.R.L., kar se v statistikah izvora naložb ne upošteva kot luksemburška, ampak kot madžarska naložba.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
»Volivci pri nas nikoli niso bili bolj zlorabljeni, kot bodo z referendumom o JEK 2«
Gregor Golobič je bivši politik, ki je kot minister v vladi Boruta Pahorja in predsednik stranke Zares najglasneje in pravočasno opozarjal na problematičnost izgradnje šestega bloka termoelektrarne Šoštanj TEŠ 6. Slednji je stal 1,4 milijarde evrov, z naslednjim letom pa bo predčasno, po manj kot desetletju delovanja in stalnega ustvarjanja visokih izgub (od leta 2016 do lani 431 milijonov evrov neto) postal občinsko komunalno podjetje za oskrbo s toploto; z nadaljevanjem poslovanja mu sicer grozi bankrot, ogrožena je matična družba HSE. Z Golobičem smo se pogovarjali o vzporednicah med TEŠ 6 in aktualnim projektom JEK 2, zlasti pa o posvetovalnem referendumu, ki je sklican za 24. november in na katerem bomo odgovarjali na vprašanje: Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?
-
19. 10. 2024 | Politika
NPU zanimajo zvočni posnetki, predvajani v Tarči
»Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo dati odgovora. Potrdimo vam lahko le, da Nacionalni preiskovalni urad v zvezi z nedavnimi medijskimi objavami izvaja aktivnosti in preverja, ali so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Več podatkov vam zaradi varovanja postopka ne moremo posredovati.« Tako nam je Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete odgovoril na vprašanje, ali in zakaj policija od RTV Slovenije zahteva posnetke, predvajane v včerajšnji oddaji Tarča, ki razkrivajo dogovarjanje poslank in poslancev o referendumu o JEK2. Zgovornejša je voditeljica Tarče Erika Žnidaršič.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Ultimativni dokaz škodljivosti
»Zrak v Kanalu ob Soči je primerljiv z zrakom v Bohinju in Bovcu. Od 30 merilnih postaj v Sloveniji le dve izkazujeta boljšo kakovost zraka, kot je v okolici Salonita Anhovo,« je konec leta 2019 javnost prepričevala uprava avstrijsko-italijanskega Salonita, danes Alpacem Cementa, in zatrjevala: »Ni niti enega podatka, ki bi kazal na razloge za zaskrbljenost.« A ta podatek je zdaj prišel; z najnaprednejšimi metodami analizirani prašni delci PM10 v vasi Deskle ob cementarni-sosežigalnici rušijo te dolgoletne trditve kapitalske interesne skupine: cementarna pomembno slabša kakovost zraka in zdravja.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Svet
»Srbija bi na leto od projekta Rio Tinto zaslužila 17,4 milijona evrov, to je le 2,6 evra na prebivalca! Košarkarska kluba Crvena zvezda in Partizan imata večja letna proračuna!« Tako v protestniški iniciativi Kreni-promeni komentirajo ugotovitve odmevne, prejšnji teden objavljene raziskave štirih srbskih ekonomistov – med njimi bivšega guvernerja Narodne banke, ki so analizirali finančne učinke izkopavanja litija in bora v dolini Jadar na zahodu Srbije. Torej projekta, ki ga načrtuje avstralsko-britanska multinacionalka Rio Tinto in podpira EU. Ekonomisti ugotavljajo, da bo velike koristi imel le Rio Tinto, ne Srbija, in ugotavljajo: »Projekt ni upravičen in bi ga bilo treba ustaviti.« Priznani ekonomisti Zoran Drakulić, Boško Mijatović, Danica Popović in Dejan Šoškić, ki je bil tudi guverner Narodne banke Srbije, v študiji uvodoma poudarjajo, da so razprave o projektu Jadar povsem utemeljeno osredotočene na ekološke vidike, da pa je treba preveriti tudi domnevno »enormne pozitivne ekonomske učinke projekta na Srbijo«, ki jih ob družbi Rio Tinto stalno poudarjata predsednik Srbije Aleksandar Vučić in vlada.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
»Jedrska energija – ne, hvala!«
»Res, tako lepo je verjeti, da nas bo zaščitil in potešil našo energetsko žejo neki ’alfa samec’ na področju energetike,« je v predgovoru k novi knjigi dr. Dušana Pluta Jedrska energija – ne, hvala! zapisal fizik Andrej Detela. In zaključil: »Premalo smo predelali te skrivne, vendar že preživele mitološke arhetipe. Zato ni čudno, da je pretežni večini politike in jedrskih lobijev ideja močnega ’odrešitelja’ všeč – ne glede na finančne, okoljske in družbene posledice takega verovanja.«
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Družba
Kdo leta 2024 še seka drevorede?
V občini Hoče - Slivnica, ki je soseda Maribora, je pod sedanjim županom Markom Soršakom pred leti na kmetijskih površinah zrasla lakirnica Magna. Zdaj župan stavi na nov projekt, to je »Ureditev tematske in pohodne poti ob Lipovem drevoredu«, za katerega mu je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana lani odobrilo 350 tisoč evrov evropskih sredstev. A jedro tega »turističnega projekta« je poleg ureditve pohodne poti posek drevoreda v Pivoli – tudi nekaterih zdravih dreves – ter zasaditev novega drevoreda, ki bi bil bolj odmaknjen od robov ceste. Potem ko je občina za projekt nedavno začela iskati izvajalca »gradbenih del«, je stranka Vesna ta teden na ministrstvo za gospodarstvo vložila zahtevo po obnovitvi postopka za dodelitev sredstev EU.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Politika
»Funkcionar katerekoli veje oblasti ne sme biti v strahu, da bo samo zaradi svoje strokovne odločitve izpostavljen sodnemu postopku, sproženem s strani nekoga, ki mu ta odločitev ne ustreza – praviloma, ker poseže v njegov zasebni interes,« na državnem odvetništvu komentirajo predlog novega zakona o funkcionarjih. Z njim bi tudi funkcionarji, tako kot javni uslužbenci, dobili pravico do plačane pravne pomoči, ko bi zaradi opravljanja funkcije pristali v postopkih. A predlog predvideva tudi unikum: v odškodninskih tožbah zoper funkcionarje v državnih organih, to je zoper sodnike, tožilce, ministre, predsednico državnega zbora, bi zastopanje po avtomatizmu prevzelo državno odvetništvo.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Avstrija po diplomatski poti pritiska na Slovenijo, naj omili marca sprejeto okoljsko zakonodajo, s katero je država po dolgoletnem boju prebivalcev Anhovega zaostrila pravila delovanja za sosežigalnice odpadkov, tudi za anhovsko cementarno Salonit z novim imenom Alpacem Cement. Posebej se je angažiral koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kaj in od koga želi glavar, ki so mu, kot poudarja njegov tiskovni predstavnik, »varstvo podnebja in okolja, trajnost in odgovornost do vnukov posebej pri srcu«? Ti diplomatski pritiski sicer prihajajo v pomembnem času, saj je v pripravi nov zakon o varstvu okolja (ZVO-3). Bodo marca uzakonjene zaostritve za sosežig v njem ostale?
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Poleg Blaža Brodnjaka, sina dolgoletnega člana uprave Mercatorja Stanislava Brodnjaka, ki zdaj vodi sprivatizirano NLB, in Mateja Rigelnika, sina politika in dolgoletnega direktorja ACH (Autocommercea) Hermana Rigelnika, ki se ukvarja z nepremičninami – oba se v javnosti bolj ali manj redno oglašata z neoliberalnimi stališči – se je pred dnevi pojavil še en sin. Časopisna hiša Delo, ki sodi v skupino Kolektor Stojana Petriča, je v podkastu Na robu prejšnji petek gostila Klemna Šešoka, sina gospodarstvenika Dušana Šešoka.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
V ljubljanskem Hotelu Slon so prejšnji torek podjetniki Igor Akrapovič (skupina Akrapovič), Jure Knez (Dewesoft) in Radko Luzar (L-Tek) predstavili Pobudo JEK 2 in z njo naznanili interes »gospodarstva«, da se aktivno vključi v »načrtovanje, nadzor in vlaganje« v gradnjo drugega bloka krške nuklearke. Podjetja bi pri investiciji v JEK 2 – ta je brez upoštevanja stroškov financiranja ocenjena na 9,3 do 15,3 milijarde evrov – prispevala 15 do 20 odstotkov. »To so ocene, vse bo seveda odvisno od pogojev vstopa,« je dejal Knez. Ob tem je kot zgled navedel finski model Mankala, s katerim podjetja sofinancirajo elektrarne in iz njih nato dobivajo elektriko po stroškovni ceni. Je ta finski model prenosljiv na JEK 2 in kako verodostojno se je pri njem sklicevati na nizko stroškovno ceno, ki jo dosega obstoječa krška nuklearka?
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Družba
Nekdanjemu novinarju Nova24TV pogojno pet mesecev zapora
Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je pred dnevi končal kazenski postopek na podlagi zasebne tožbe digitalnega umetnika Vuka Ćosića zoper Luko Perša, ustanovitelja in urednika spletnega medija Prava, ki se je pred tem novinarsko (s)kalil na portalu Nova24TV.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Družba
V prvem letošnjem četrtletju je bilo v Sloveniji skupno prodanih 2057 stanovanj in hiš, kar je pol toliko kot na vrhuncu sredi leta 2021 (4153 prodaj) in celo najmanj po tretjem četrtletju leta 2013, ko se je gospodarstvo spoprijemalo s kriznimi razmerami in varčevalnimi ukrepi, ugotavlja Banka Slovenije v zadnjem, ta mesec objavljenem Pregledu makroekonomskih gibanj. Predrag Todić, direktor podjetja Ljubljana nepremičnine, potrjuje, da je na trgu trenutno »nekakšen velik vakuum«; zaradi skromne ponudbe (pre)dragih rabljenih stanovanj se čaka na nov val novogradenj.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
»Davkoplačevalci ne bodo plačali ničesar,« je ena od trditev, ki so jo v državni energetiki,konkretno v Holdingu Slovenske elektrarne, in tako imenovani stroki vehementno ponavljali leta 2011, tik pred gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Trinajst let kasneje je realnost drugačna. »Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) se je zaostrilo do te mere, da ji brez ukrepanja države z letom 2025 grozi stečaj,« je prejšnji teden strnila STA. Sprejeta bosta interventni zakon in začasna rešitev, s katero se bo delovanje TEŠ in premogovnika Velenje omejilo na ogrevanje 35.000 prebivalcev Šaleške doline, ocenjeni strošek države pa naj bi bil v tem primeru približno 150 milijonov evrov na leto. So med projektoma TEŠ 6 in aktualno gradnjo drugega bloka krške nuklearke (JEK 2) vzporednice? Navajamo zgolj pet podrobnosti oziroma podobnosti.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Več fosilnih goriv, več denarja v proračunu
Trošarine, ki jih država pobira pri prodaji pogonskih goriv, zlasti dizla, so zelo pomemben proračunski vir. Lani se je s trošarinami na energente in električno energijo v državni proračun natekla milijarda evrov (1,06 milijarde evrov). Naj ponazorimo drugače: s temi prilivi država financira celotno proračunsko soudeležbo za pokojnine (lani 1,12 milijarde evrov). Trošarine so največji, a ne edini javnofinančni vir, vezan na prodajo fosilnih goriv. Fosilna goriva »poganjajo« naše javne blagajne, finančno ministrstvo kot skrbnik javnih financ pa tudi leta 2024 vztrajno sabotira predloge, ki bi lahko spremenili te visoke fosilne prilive. Aktualna dokaza sta predlog podnebnega zakona in zadnji popravek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Oba namreč ohranjata spodbude, ki jih daje država nekaterim uporabnikom ob porabi in nakupu fosilnih goriv.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Na letošnjem Blejskem strateškem forumu, ki je potekal na začetku tedna, je vlada sklenila novo partnerstvo. Konkretneje, gospodarski minister Matjaž Han (SD) je podpisal pismo o nameri s pobudo Slovenia Biotech Hills. Za kakšno pobudo gre?
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Podnebni zakon ne bo, kar je obetal, da bo
»Ni sprejemljivo, da bi zaradi podnebnih ciljev doživljali ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje,« je decembra po objavi prvega predloga podnebnega zakona razglasila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). »Podnebna nevtralnost ne sme ogroziti družbenoekonomskega razvoja,« je ponovno opozarjala pred tedni, ko je v javnost prišla nova, kot priznavajo v GZS, »za gospodarstvo sprejemljivejša« različica predloga.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Družba
Še ena tovarna onesnaževalka, ki s pomočjo odvetnice celo toži bližnje prebivalce
»Bolj kisel vonj, smrdi. Moteče je...Kako bi rekel, zapeče grlo,« je februarja letos za RTV Slovenija povedal sosed Vipapa Krško, upokojenec. »Spet smrdi, to je za ponoret,« je opisal drugi. Zdaj oba ob še eni krajanki toži Vipap, papirnica in sosežigalnica, prek odvetnice Romane Lemut Strle zaradi zaščite ugleda in dobrega imena. Vipap od trojice, od teh sta dva upokojenca, zahteva javno opravičilo, objavo sodbe v medijih in 1500 evrov oziroma 3000 evrov denarne odškodnine. Kako nizko se lahko spustijo slovenski odvetniki in odvetnice v sledenju željam naročnika, smo se v Mladini spraševali leta 2021 ob primeru odvetnice Salonita Nine Zidar Klemenčič, ki je prebivalcem v okolici Salonita »žugala« z odškodninskimi tožbami že ob vsakem izrekanju o svojem okolju in zdravju. A sedanji primer Vipapa kaže novo dno. Po mnenju več sogovornikov gre za značilen primer SLAPP-tožbe, katere glavna namena sta nadlegovanje in izčrpavanje »tarč«, da bi utišali kritične glasove in izrinjali civilne družbe iz vprašanj javnega interesa.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Družba
Milijarde za razgradnjo nuklearke
V nemški zvezni deželi Bavarski so pred dvema tednoma, 16. avgusta, porušili dva 143-metrska hladilna stolpa najstarejše nemške nuklearke Grafenrheinfeld, ki je bila zgrajena sočasno s krško nuklearko. Rušenje se je zavleklo za uro in pol zaradi projedrskega protestnika, ki se je znotraj območja detonacije privezal na električni drog 10 metrov nad tlemi. Rušitvena dela so stala okoli tri milijone evrov. To je seveda le fragment v dragem in dolgem procesu, ki šele sledi zaprtju nukleark in kjer ostaja globalno največji izziv, kam trajno z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Tudi za razgradnjo in »očiščenje« lokacije obstoječe jedrske elektrarne v Krškem, katere delovanje je bilo lani podaljšano do leta 2043, bomo potrebovali desetletja in več milijard – vsaj 2,2 milijarde evrov, kažejo že ocene iz leta 2018, ki so zdaj predmet revizije. V novi, še nepotrjeni reviziji, ki je ušla v javnost, pa se pojavlja tudi ideja, da se delovanje elektrarne podaljša še za dodatnih 20 let, do leta 2063.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Družba
Več kot 5.000 odklopov elektrike zaradi neplačil
Nedavno objavljeno poročilo državne Agencije za energijo razkriva, da je bilo lani iz oskrbe z električno energijo odklopljenih skoraj 7000 gospodinjstev (6968), od tega večina, krepko čez 5000, zaradi neplačil. Večina odklopljenih gospodinjstev je dolg do elektropodjetij poravnala v prvih nekaj tednih in bila priklopljena nazaj, saj brez elektrike danes pač ne moremo živeti. Pri tem je alarmantno, da lani že četrto leto zapored niti enemu gospodinjstvu ni bila odobrena tako imenovana nujna oskrba, torej zakonski ukrep, ki preloži odklop električne energije in naj bi bil namenjen ravno najranljivejšim odjemalcem. Na državni Agenciji za energijo potrebe po spremembah nujne oskrbe ne vidijo – med drugim tudi zato, ker naj bi pomoč najranljivejšim zagotavljale že humanitarne organizacije. Kako je mogoče, da stiske več tisoč gospodinjstev, povezanih z dostopom do ene od osnovnih dobrin – elektrike, že leta rešujejo zlasti humanitarne organizacije, državna uprava težave ne vidi, državna energetika pa to dobrino vidi le in samo kot tržno blago?
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Družba
Pred dnevi je v javnosti spet zakrožilo opozorilo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da je podražitev napotitev delavcev v tujino najbolj prizadela izvoznike gradbenih in tehničnih storitev, če bodo podjetja izpolnila grožnje s selitvijo v tujino, pa bo država ob 145 milijonov evrov.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Družba
Prejšnji teden so v Srbiji potekali množični protesti. Beograd je v soboto preplavilo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti odprtju rudnika litija v dolini Jadar. Dan kasneje je proti Riu Tintu, avstralski rudarski multinacionalki, skandirala množica na sprejemu olimpijcev, ki so se v Srbijo vrnili s tremi zlatimi ter po eno srebrno in bronasto medaljo. Vzklike »Rio Tinto, marš iz Srbije! Marš iz Srbije! Marš iz Srbije!« je slišati na posnetkih agencije Tanjug, »ni pa jih bilo v neposrednem prenosu sprejema olimpijcev na javni srbski TV«, je dejal Aleksandar Đukić. Z njim smo se v torek pogovarjali o protestih proti rudniku litija, ki so v Srbiji začeli združevati še nedavno nezdružljive, o delovanju predsednika Aleksandra Vučića kot »političnega trgovskega potnika« in o vlogi »lepe« EU, ki si pač zgolj želi litija.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Družba
»Slovenija je, upoštevajoč porabo naravnih virov, v EU med bolj potrošnimi državami, dinamika ekološkega odtisa Slovenije pa še v večji meri kot v EU kaže na veliko mero povezanosti gospodarske rasti in pritiskov na okolje,« je ena od zaključnih ugotovitev vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz posebne študije ekološkega odtisa, objavljene na začetku avgusta.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Politika
Kaj so proizvajalci streliva in mešetarji z njim želeli od ministra Hana
Konec julija se je na ministrstvu za gospodarstvo zglasilo več predstavnikov naše vojaške (formalno obrambne) industrije, konkretneje predstavniki šentjernejskih podjetij Arex in D Partner.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Družba
»Ni treba nekih hudih znanstvenih dokazov za to, da se populacija žuželk zmanjšuje«
Dušan Klenovšek (1962) je po izobrazbi učitelj biologije in kemije, zadnje desetletje zaposlen v Kozjanskem parku, prej leta na novomeški enoti zavoda za varstvo narave. Spremlja naravo zlasti v okolici Spodnje Save, s fotografskim objektivom beleži živali, rastline, pa tudi redne stranpoti človeka. Je avtor več knjig in prispevkov o naravi, s številnimi nagovarja tudi mlajše, o naravi in vrstah pogosto predava ter redno ozavešča tudi na družbenem omrežju.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Družba
Direktorji bi raje dizelski SUV
V Sloveniji je bilo leta 2023 registriranih skupaj 14.463 električnih vozil, kar je 52,2-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kot kažejo podatki iz letnega poročila Agencije za energijo o stanju energetike, v katerem spremlja tudi elektromobilnost. Kot leto prej je bil največji prirast lani pri baterijskih električnih vozilih (BEV); v kategoriji osebnih vozil se je njihovo število povečalo za 3859 ali medletno kar za 50 odstotkov. Sledijo priključni hibridi (PHEV), katerih število je med osebnimi vozili lani zraslo za 977 ali kar za 63 odstotkov.
