Monika Weiss
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Družba
Bivši urednik na RTV Slovenija Rajko Gerič je moral prejšnji teden v novi vlogi, po novem skrbi za odnose z javnostjo na računskem sodišču, javnost obvestiti, da je računsko sodišče RTV Slovenija izreklo kar dve negativni mnenji za leto 2022, ko je javni zavod vodil Andrej Grah Whatmough. Ironija usode je, da je bil poleg generalnega direktorja RTV Graha Whatmougha in direktorja TV Uroša Urbanije ravno Rajko Gerič ključni akter glavnega projekta političnega prevzema RTV v času zadnje Janševe vlade, vzpostavitve »vzporednega« informativnega programa na drugem programu.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Politika
Krčenje brezplačne pravne pomoči?
Lojze N. je od svojega delodajalca junija lani prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Seveda je to njega in njegovo družino nemudoma pahnilo v finančno stisko, ni si mogel privoščiti odvetnika. A Slovenija ima za take primere sistem pomoči: gre za brezplačno pravno pomoč, ki je namenjena prav ljudem v taki stiski. Z odobreno brezplačno pravno pomočjo je prišel do odvetnika, v sodnem postopku, ki je sledil, pa je sodišče potrdilo, da je bila odpoved nezakonita, delodajalcu pa je naložilo izplačilo nadomestil plač in poravnavo socialnih prispevkov za čas do zakonite odpovedi. To je le eden od primerov s področja delovnega prava, ki kaže, kako pomemben je institut brezplačne pravne pomoči za ljudi, ki so finančno šibkejši. Vendar pa ima ta sistem, namenjen finančno in socialno šibkim, v praksi številne težave, nekateri prebivalci, ki te pomoči ne rabijo, ga tudi zlorabljajo.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Politika
Gradnja sežigalnice odpadkov v Ljubljani je eden od paradnih projektov župana Zorana Jankovića. Podpirajo ga tudi svetniki Gibanja Svoboda, ki so decembra 2022 z Jankovićevo listo podpisali koalicijski sporazum. Da se sežigalnice »posebej veseli«, je Janković pred dnevi omenil v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo – po zadnjih ocenah naj bi na leto v njej sežgali do 140 tisoč ton odpadkov, to je v povprečju več kot 383 ton na dan. Ker mora objekt vendarle prestati okoljsko presojo, saj je zrak v kotlinski in neprevetreni Ljubljani že zdaj neustrezen, smo občino vprašali, zakaj župan prejudicira izid presoje in javno govori, da bo v mestu postavil sežigalnico. Odgovorili so, da župan »popolnoma verjame in zaupa v projekt«.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Politika
V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba so še sredi oktobra napovedovali, da bodo v kratkem v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o drugem bloku jedrske elektrarne Krško (JEK2), zdaj pa so načrt opustili. »Priprava zakona trenutno ne poteka v obliki, kot je bila prvotno načrtovana,« so nam pred dnevi potrdili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). »Odločitev je bila sprejeta v okviru širše uskladitve prioritet na vladni ravni, vključno s strani kabineta predsednika vlade.« Neuradni razlog? Predsednik vlade Robert Golob ob nizki javni podpori ne želi odpreti nove fronte, zlasti si ne nakopati protireferenduma o zakonu o JEK 2.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Politika
»Podnebne spremembe so postale modni dodatek razpravam /…/. Medtem ko spremembe namembnosti zemljišč zagotovo vplivajo na lokalne podnebne razmere, tega pa z enako znanstveno strogostjo ni mogoče trditi za vpliv izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni.«
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
Odpadki na Muri, kislina v Dravi?
Zveza društev Moja Mura je pred dnevi kazensko ovadila župana Šentilja Štefana Žvaba. Okoljevarstvena zveza je po letih prizadevanj pridobila obsežno dokumentacijo, ki naj bi dokazovala, da je župan v občinskem prostorskem načrtu (OPN) potvoril informacijo o namenski rabi parcel in s tem zasebniku, lastniku kompostarne Kogal Karliju Udovičiču, omogočil opravljanje dejavnosti.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Revnim je treba subvencionirati elektriko
Onesnaženje zraka, ki ga povzroča ogrevanje (individualnih) bivališč z biomaso, je globalen problem. V okolici Alp, kamor spada Slovenija, je ta težava še posebej očitna, saj nas večina živi v dolinah in kotlinah, kjer se onesnaženje ne razredči. Ljubljanska kotlina je odličen primer tega: vse, kar spustimo v zrak, ostane zaradi geografije in vremenskih razmer pozimi dalj časa v kotlini, zato so obdobja onesnaženosti zraka tako dolga. Težava ni samo gorivo, pač pa način zgorevanja: če je zgorevanje neučinkovito, naprava spušča v zrak velike količine delcev in organskih plinov. V starih kurilnih napravah je zgorevanje neučinkovito, peči na drva so tako lahko resna težava.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Podatki državne agencije za okolje so neizprosni: v prvih devetih mesecih letos, torej še pred začetkom te kurilne sezone, so bile na večini merilnih mest v državi mejne vrednosti zdravju škodljivih delcev PM10 presežene že opazno večkrat kot lani vse leto. Med kritičnimi merilnimi mesti so recimo vsa merilna mesta v Ljubljani, obe v Celju, tudi tisto pri bolnišnici, pa na Ptuju, v Kranju, v Mariboru ob Titovi cesti, v Zagorju, Murski Soboti. Izstopajoče visoke ravni so zaznali tudi v Črnomlju pri zdravstvenem domu, kjer delce merijo od januarja letos. Ključni vir trdih delcev PM10 so promet in mala kurišča. Stanje slovenskega zraka je žalosten izraz medlih načrtov levosredinskih vlad in učinkovitih populističnih desničarskih politik, kakršno je letos uprizorila stranka Nova Slovenija z akcijo »Drv ne damo«.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Župan občine Kanal ob Soči Miha Stegel je s predsednikom uprave cementarne-sosežigalnice Alpacem (bivši Salonit) Tomažem Vukom podpisal dogovor o donaciji v višini dveh milijonov evrov.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in Inženirska akademija Slovenije sta v torek pripravila posvet Zakaj Slovenija zaostaja za primerljivimi državami EU?
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Družba
Cerkveno podjetje ima 127 kilogramov zlata
Skupina Metropolitana, ki je v lasti Nadškofije Ljubljana, ima v sefu že skoraj 130 kilogramov zlata, trenutno vrednega več kot 10 milijonov evrov, je nedavno poročal portal Necenzurirano in opozoril, da nadškofija tudi v zlato nalaga presežke denarja, ki ga pridobi zlasti z »upravljanjem« cerkvenih gozdov. Cerkev je največja zasebna lastnica gozdov pri nas, zgolj na območju gozdnogospodarske enote Bled jih ima v lasti več kot 10.802 hektara, tam deluje cerkveno podjetje Gozdno gospodarstvo Bled, ki je del skupine Metropolitana.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Politika
Javna agencija je ogrožala informacijsko varnost
Javna agencija Spirit, ki jo že od februarja 2022 vodi Rok Capl (februarja letos je bil pod Golobovo vlado imenovan še za petletni mandat), ni bila učinkovita pri organizaciji nadzora nad pomočjo, ki jo je država odobrila podjetjem v energetski draginji, bi lahko, če nismo prestrogi, povzeli v torek objavljene ugotovitve računskega sodišča. Primernejši opis bi bil, da je nalogo izpeljala povsem neustrezno, celo tvegano.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Kdo v Sloveniji prejema največ kmetijskih subvencij?
Ob izteku tedna slovenske hrane smo ministrstvo za kmetijstvo prosili za podatke, katera podjetja iz kmetijsko-živilske panoge prejemajo največ subvencij iz evropske skupne kmetijske politike. Letos do konca oktobra so bila to podjetja Panvita (3,01 milijona evrov), PP-Agro (2,79 milijona evrov), Mlinotest (1,84 milijona evrov) in Ljutomerčan (1,76 milijona evrov). Kdo so lastniki teh podjetij?
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ki komercialno deluje od januarja 1983, je januarja lani dobila zeleno luč za podaljšanje delovanja za 20 let, to je do leta 2043. V zadnjem mesecu pa se je v senci plebiscitarnega političnega navijanja za novi blok JEK 2 med alternativami okrepil predlog, da se preveri možnost podaljšanja delovanja NEK še za dodatnih 20 let, torej na 80 let, do leta 2063. K takojšnji sprožitvi postopkov za podaljšanje je v začetku novembra javno pozval energetik Aleksander Mervar, direktor Elesa. Kdo odloča o podaljšanju in ali je kakšna nuklearka z isto Westinghousovo tehnologijo že dobila dovoljenje, da deluje 80 let? Kako komentirajo že porajajoče kritike, da jedrska posoda ne bo zdržala 80 let? In zakaj želijo v državni Gen energiji, ki je ob Hrvatski elektroprivredi polovična lastnica NEK, prikriti, da je že opravljena raziskava, ki predvideva scenarij podaljšanja delovanja NEK na 2063?
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
Novi EU komisar za energetiko jezi nuklearce
Kandidat za novega evropskega komisarja za energetiko in stanovanjsko politiko Danec, socialdemokrat, v letih 2019–2022 tudi minister, pristojen za podnebje in energijo, Dan Jørgensen med zagovorniki projekta JEK 2 ne žanje velikega navdušenja; nasprotno. »Bo to res novi evropski komisar za energetiko?« je projedrski portal jedrska.si objavil 6. novembra na platformi X, dan po Jørgensenovem zaslišanju v parlamentu, in vprašanje naslovil na slovenske poslance v EU-parlamentu, začenši z Matejem Toninom. Ob vprašanju so objavili posnetek, v katerem Jørgensen na zaslišanju pove, da vsaka članica EU sama in neodvisno izbira svojo energetsko mešanico, »kar spoštujem«, nato pa je dodana njegova starejša izjava, v kateri Dansko »pohvali« kot že desetletja protijedrsko državo, ki tudi druge vztrajno prepričuje, da bi morali opustiti jedrsko energijo.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Svet
ZDA trenutno načrpajo po 13,3 milijona sodov nafte na dan, kar je skoraj 50 odstotkov več od Savdske Arabije in več od katerekoli druge države v zgodovini, prihodnje leto in za naprej pa načrtujejo še nadaljnje povečanje, je agencija Bloomberg poročala prejšnji teden, dan pred ameriškimi volitvami in nekaj dni pred začetkom podnebne konference Združenih narodov COP29 v Bakuju. Rekordno črpanje nafte ob sočasni propodnebni retoriki ZDA pod predsednikom Joejem Bidnom je brez dvoma hinavsko, vnovična izvolitev Donalda Trumpa pa je še slabša novica. Trump namreč podnebnih sprememb ne razume; v znanstvene dokaze ne moreš verjeti ali ne verjeti, lahko jih zgolj razumeš ali jih ne razumeš.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Politika
Po lakirnici Magna državna pomoč za novo lakirnico v Ormožu
Gospodarski minister Matjaž Han (SD), župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak (SDS) in operativni direktor avstrijske družbe Palfinger, ki izdeluje žerjave in dvigala, Alexander Susanek so v sredo podpisali »memorandum o soglasju za naložbo Palfinger v nov strateški proizvodni obrat«. Novi obrat v nasprotju z Magno v 45 kilometrov oddaljenih Hočah ne bo zrasel na kmetijskih zemljiščih, pač pa na območju ormoške industrijske cone, kljub temu pa ima projekt z Magno vsaj dve skupni točki: spet nastaja lakirnica in spet bo država za naložbo namenila dobrih 18 milijonov evrov, točneje 18,75 milijona evrov. Marca 2017 je Cerarjeva vlada z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom Magni Steyr odobrila 18,52 milijona pomoči, ki pa jo je Magna junija lani zaradi ustavitve lakirnice vrnila z obrestmi (22,1 milijona evrov).
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Družba
»Velike države imajo velike elektrarne«
»Manjši si, boljše je, da imaš majhne proizvodne enote. Če si večji, pa si lahko privoščiš veliko enoto. Ali drugače: če francoska družba EDF ’zafura’ en jedrski projekt v Franciji, se to Franciji pri 57 že amortiziranih jedrskih elektrarnah ne pozna nič. Če imamo mi enoto, ki pomeni 30 ali 40 odstotkov celotne proizvodnje elektrike in smo ’kiksnili’ ceno, pa vemo, kakšne posledice to ima,« je glede gradnje JEK 2 v torek na javni predstavitvi svoje študije opozoril Aleksander Mervar, direktor Elesa. O ponavljajočih se napovedih, da bo drugi blok v Krškem zgrajen do leta 2040, pa je dejal: »Ni šans; bolj 2047, 2050.« V polni dvorani je sicer začel z avtorskim seznamom »splošno veljavnih neresnic«, med katere uvršča tudi trditev, da bo elektrika, proizvedena z novimi investicijami v proizvodne vire, cenejša od uvožene.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Politika
Slovenija prvič ne bo plačala za premalo elektrike iz obnovljivih virov
V skladu z evropsko »direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov« bi morala Slovenija že leta 2020 dosegati 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije, a ga je prvič dosegla, kot kažejo objavljeni podatki statističnega urada, šele lani.
-
7. 11. 2024 | Svet
Potem ko je lanskemu podnebnemu vrhu Združenih narodov COP28 v Dubaju predsedoval Sultan Al Džaber, vodilni državne naftne družbe Adnoc, in je na njem sodelovalo 2456 lobistov fosilne industrije ali skoraj štirikrat toliko kot leto prej, se v ponedeljek v glavnem mestu Azerbajdžana začenja COP 29. Predsedoval mu bo tamkajšnji minister za ekologijo Muhtar Babajev, ki je pred ministrovanjem več kot dve desetletji delal v kontroverzni državni naftni družbi Socar, med drugim povezani z umorom malteške novinarke Daphne Caruana Galizia leta 2017. Globalna protikorupcijska organizacija Transparency International ponavlja pozive k reviziji pravil konferenc COP, kjer bi morali biti sklepi in ukrepi v skladu z javnim interesom, ne pa z interesom industrij, odgovornih za stanje. V znamenje protesta – zlasti proti ignoranci velikih industrijskih držav onesnaževalk – letos COP bojkotira Papua Nova Gvineja.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Politika
Še vedno vsi le za jedrsko elektrarno
Predsednik vlade Robert Golob je avgusta lani mimo ministrstva, pristojnega za energetiko, podelil projekt morebitne gradnje nove jedrske elektrarne novemu državnemu sekretarju v svojem kabinetu, ki ga je osebno izbral: gre za nekdanjega uslužbenca skupine Gen Danijela Levičarja. Poteza je bila že takrat nenavadna. A to je človek, ki je danes ob premieru Golobu najodgovornejši za sicer dobrodošel preklic že razpisanega referenduma o JEK 2. Levičarja, ki je usklajeval pripravljalne aktivnosti pri projektu JEK 2 in vodil to za slovenske razmere nenavadno nasilno promocijsko akcijo, so že ob napovedi preklica referenduma k odstopu pozvali nevladniki, ta ponedeljek pa so Goloba pozvali kar k ukinitvi Levičarjeve funkcije. A nenavadno je, da štiri politične stranke, ki so poenotene v podpori večmilijardnega projekta JEK 2 (Gibanje Svoboda, SDS in Nova Slovenija), odgovornost za referendumsko manipulacijo in tudi njen neuspeh pripisujejo vsem drugim razen Levičarju in Golobu. Zakaj tako ravnajo?
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Gen energija vodi pripravo zakona o JEK 2
Štirinajstega novembra lani se je tretjič sestala delovna skupina za JEK 2, ki jo vodi Golobov državni sekretar Danijel Levičar. V zapisniku seje je uradna zabeležka: »Iz družbe GEN energija so povedali, da so podpisali pogodbo z izvajalcem, ki bo pričel s pripravo posebnega zakona za JEK 2.« Zabeležka iz javno dostopnega zapisnika razkriva eno od največjih anomalij pri nas, ki je, da si interesne skupine, na primer velika podjetja, same pišejo zakone. Omenjeni najeti izvajalec je bil Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, s katerim je Gen energija 6. novembra podpisala pogodbo za 48.900 evrov.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Tri naselja za 4000–7500 delavcev
Ekonomska analiza JEK 2, ki jo je izdelala Gen energija, niza tudi vrsto stroškov, povezanih s pripravo lokacije v Krškem za gradnjo JEK 2; skupaj gre za od 1,1 do 1,5 milijarde evrov. Skoraj polovica teh stroškov (495–818 milijonov evrov) je povezana s tako imenovano seizmično nadgradnjo, torej prilagoditvami, ki so potrebne zaradi gradnje na potresnem območju. Zajeti so tudi drugi stroški, na primer pavšalnih 250 milijonov evrov naj bi stalo novo stikališče, torej objekt, ki povezuje elektrarno s preostalim električnim omrežjem, ki je potrebno, ker naj bi JEK 2 stal na mestu sedanjega stikališča, več kot 113 milijonov evrov naj bi šlo za odkupe zemljišč, več kot sto milijonov za prestavitve in graditve cest in tako naprej. Posebna postavka so tudi »ureditve za čas gradnje«, ki jih Gen ocenjuje na 184 milijonov evrov, v tem znesku pa je zajeta tudi gradnja treh »delavskih naselij« – Žadovinek, Celuloza in Črnile – za 32,7 milijona evrov. To je, za primerjavo, sedem milijonov evrov več, kot je bila letošnja dokapitalizacija Republiškega stanovanjskega sklada in kot je sklad julija na razpisu ponudil za sofinanciranje zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih in bivalnih enot za leti 2024 in 2025.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
»Za guvernerja Banke Slovenije sem predlagala kandidata, ki je izmed vseh prijavljenih izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov, ki jih je pridobil v Sloveniji in v tujini, in je najprimernejši kandidat,« je v sredo izbiro Toneta Ropa pojasnila predsednica države in poudarila, da je odločitev sprejela po pogovorih z vodji vseh poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti in po temeljitem premisleku. Rop v parlamentu potrebuje 46 glasov. Čeprav je koalicija še pred dnevi izražala podporo finančnici s finančnega ministrstva Saši Jazbec in je vladajoča Svoboda po predsedničini odločitvi za Ropa javno izrazila »presenečenje«, ni jasno, ali gre za spor ali za dogovorjeno politično igro. Presenečena je tudi SD. V naši politični realnosti je odločilna izvoljivost, ne primernost.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Banka Slovenije je objavila poročilo o tujih neposrednih naložbah, ki razkriva izvor lastništva podjetij v Sloveniji leta 2023. Izvora tujih naložb analitiki centralne banke ne spremljajo zgolj glede na državo, kjer ima sedež podjetje lastnika, ampak upoštevajo izvorno državo lastnika. Naj razložimo s primerom: formalna lastnica Gorenjske banke je ciprska družba Agri Europe Cyprus Limited, ta pa je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića; naložba se zato šteje za srbsko in ne ciprsko. Podobno je madžarska banka OTP kupila zdaj že nekdanjo NKBM (po novem OTP) prek svoje luksemburške družbe OTP Luxembourg S.A.R.L., kar se v statistikah izvora naložb ne upošteva kot luksemburška, ampak kot madžarska naložba.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
»Volivci pri nas nikoli niso bili bolj zlorabljeni, kot bodo z referendumom o JEK 2«
Gregor Golobič je bivši politik, ki je kot minister v vladi Boruta Pahorja in predsednik stranke Zares najglasneje in pravočasno opozarjal na problematičnost izgradnje šestega bloka termoelektrarne Šoštanj TEŠ 6. Slednji je stal 1,4 milijarde evrov, z naslednjim letom pa bo predčasno, po manj kot desetletju delovanja in stalnega ustvarjanja visokih izgub (od leta 2016 do lani 431 milijonov evrov neto) postal občinsko komunalno podjetje za oskrbo s toploto; z nadaljevanjem poslovanja mu sicer grozi bankrot, ogrožena je matična družba HSE. Z Golobičem smo se pogovarjali o vzporednicah med TEŠ 6 in aktualnim projektom JEK 2, zlasti pa o posvetovalnem referendumu, ki je sklican za 24. november in na katerem bomo odgovarjali na vprašanje: Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?
-
19. 10. 2024 | Politika
NPU zanimajo zvočni posnetki, predvajani v Tarči
»Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo dati odgovora. Potrdimo vam lahko le, da Nacionalni preiskovalni urad v zvezi z nedavnimi medijskimi objavami izvaja aktivnosti in preverja, ali so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Več podatkov vam zaradi varovanja postopka ne moremo posredovati.« Tako nam je Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete odgovoril na vprašanje, ali in zakaj policija od RTV Slovenije zahteva posnetke, predvajane v včerajšnji oddaji Tarča, ki razkrivajo dogovarjanje poslank in poslancev o referendumu o JEK2. Zgovornejša je voditeljica Tarče Erika Žnidaršič.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Ultimativni dokaz škodljivosti
»Zrak v Kanalu ob Soči je primerljiv z zrakom v Bohinju in Bovcu. Od 30 merilnih postaj v Sloveniji le dve izkazujeta boljšo kakovost zraka, kot je v okolici Salonita Anhovo,« je konec leta 2019 javnost prepričevala uprava avstrijsko-italijanskega Salonita, danes Alpacem Cementa, in zatrjevala: »Ni niti enega podatka, ki bi kazal na razloge za zaskrbljenost.« A ta podatek je zdaj prišel; z najnaprednejšimi metodami analizirani prašni delci PM10 v vasi Deskle ob cementarni-sosežigalnici rušijo te dolgoletne trditve kapitalske interesne skupine: cementarna pomembno slabša kakovost zraka in zdravja.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Svet
»Srbija bi na leto od projekta Rio Tinto zaslužila 17,4 milijona evrov, to je le 2,6 evra na prebivalca! Košarkarska kluba Crvena zvezda in Partizan imata večja letna proračuna!« Tako v protestniški iniciativi Kreni-promeni komentirajo ugotovitve odmevne, prejšnji teden objavljene raziskave štirih srbskih ekonomistov – med njimi bivšega guvernerja Narodne banke, ki so analizirali finančne učinke izkopavanja litija in bora v dolini Jadar na zahodu Srbije. Torej projekta, ki ga načrtuje avstralsko-britanska multinacionalka Rio Tinto in podpira EU. Ekonomisti ugotavljajo, da bo velike koristi imel le Rio Tinto, ne Srbija, in ugotavljajo: »Projekt ni upravičen in bi ga bilo treba ustaviti.« Priznani ekonomisti Zoran Drakulić, Boško Mijatović, Danica Popović in Dejan Šoškić, ki je bil tudi guverner Narodne banke Srbije, v študiji uvodoma poudarjajo, da so razprave o projektu Jadar povsem utemeljeno osredotočene na ekološke vidike, da pa je treba preveriti tudi domnevno »enormne pozitivne ekonomske učinke projekta na Srbijo«, ki jih ob družbi Rio Tinto stalno poudarjata predsednik Srbije Aleksandar Vučić in vlada.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
»Jedrska energija – ne, hvala!«
»Res, tako lepo je verjeti, da nas bo zaščitil in potešil našo energetsko žejo neki ’alfa samec’ na področju energetike,« je v predgovoru k novi knjigi dr. Dušana Pluta Jedrska energija – ne, hvala! zapisal fizik Andrej Detela. In zaključil: »Premalo smo predelali te skrivne, vendar že preživele mitološke arhetipe. Zato ni čudno, da je pretežni večini politike in jedrskih lobijev ideja močnega ’odrešitelja’ všeč – ne glede na finančne, okoljske in družbene posledice takega verovanja.«
