Monika Weiss
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Družba
Kdo leta 2024 še seka drevorede?
V občini Hoče - Slivnica, ki je soseda Maribora, je pod sedanjim županom Markom Soršakom pred leti na kmetijskih površinah zrasla lakirnica Magna. Zdaj župan stavi na nov projekt, to je »Ureditev tematske in pohodne poti ob Lipovem drevoredu«, za katerega mu je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana lani odobrilo 350 tisoč evrov evropskih sredstev. A jedro tega »turističnega projekta« je poleg ureditve pohodne poti posek drevoreda v Pivoli – tudi nekaterih zdravih dreves – ter zasaditev novega drevoreda, ki bi bil bolj odmaknjen od robov ceste. Potem ko je občina za projekt nedavno začela iskati izvajalca »gradbenih del«, je stranka Vesna ta teden na ministrstvo za gospodarstvo vložila zahtevo po obnovitvi postopka za dodelitev sredstev EU.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Politika
»Funkcionar katerekoli veje oblasti ne sme biti v strahu, da bo samo zaradi svoje strokovne odločitve izpostavljen sodnemu postopku, sproženem s strani nekoga, ki mu ta odločitev ne ustreza – praviloma, ker poseže v njegov zasebni interes,« na državnem odvetništvu komentirajo predlog novega zakona o funkcionarjih. Z njim bi tudi funkcionarji, tako kot javni uslužbenci, dobili pravico do plačane pravne pomoči, ko bi zaradi opravljanja funkcije pristali v postopkih. A predlog predvideva tudi unikum: v odškodninskih tožbah zoper funkcionarje v državnih organih, to je zoper sodnike, tožilce, ministre, predsednico državnega zbora, bi zastopanje po avtomatizmu prevzelo državno odvetništvo.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Avstrija po diplomatski poti pritiska na Slovenijo, naj omili marca sprejeto okoljsko zakonodajo, s katero je država po dolgoletnem boju prebivalcev Anhovega zaostrila pravila delovanja za sosežigalnice odpadkov, tudi za anhovsko cementarno Salonit z novim imenom Alpacem Cement. Posebej se je angažiral koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kaj in od koga želi glavar, ki so mu, kot poudarja njegov tiskovni predstavnik, »varstvo podnebja in okolja, trajnost in odgovornost do vnukov posebej pri srcu«? Ti diplomatski pritiski sicer prihajajo v pomembnem času, saj je v pripravi nov zakon o varstvu okolja (ZVO-3). Bodo marca uzakonjene zaostritve za sosežig v njem ostale?
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Poleg Blaža Brodnjaka, sina dolgoletnega člana uprave Mercatorja Stanislava Brodnjaka, ki zdaj vodi sprivatizirano NLB, in Mateja Rigelnika, sina politika in dolgoletnega direktorja ACH (Autocommercea) Hermana Rigelnika, ki se ukvarja z nepremičninami – oba se v javnosti bolj ali manj redno oglašata z neoliberalnimi stališči – se je pred dnevi pojavil še en sin. Časopisna hiša Delo, ki sodi v skupino Kolektor Stojana Petriča, je v podkastu Na robu prejšnji petek gostila Klemna Šešoka, sina gospodarstvenika Dušana Šešoka.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
V ljubljanskem Hotelu Slon so prejšnji torek podjetniki Igor Akrapovič (skupina Akrapovič), Jure Knez (Dewesoft) in Radko Luzar (L-Tek) predstavili Pobudo JEK 2 in z njo naznanili interes »gospodarstva«, da se aktivno vključi v »načrtovanje, nadzor in vlaganje« v gradnjo drugega bloka krške nuklearke. Podjetja bi pri investiciji v JEK 2 – ta je brez upoštevanja stroškov financiranja ocenjena na 9,3 do 15,3 milijarde evrov – prispevala 15 do 20 odstotkov. »To so ocene, vse bo seveda odvisno od pogojev vstopa,« je dejal Knez. Ob tem je kot zgled navedel finski model Mankala, s katerim podjetja sofinancirajo elektrarne in iz njih nato dobivajo elektriko po stroškovni ceni. Je ta finski model prenosljiv na JEK 2 in kako verodostojno se je pri njem sklicevati na nizko stroškovno ceno, ki jo dosega obstoječa krška nuklearka?
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Družba
Nekdanjemu novinarju Nova24TV pogojno pet mesecev zapora
Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je pred dnevi končal kazenski postopek na podlagi zasebne tožbe digitalnega umetnika Vuka Ćosića zoper Luko Perša, ustanovitelja in urednika spletnega medija Prava, ki se je pred tem novinarsko (s)kalil na portalu Nova24TV.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Družba
V prvem letošnjem četrtletju je bilo v Sloveniji skupno prodanih 2057 stanovanj in hiš, kar je pol toliko kot na vrhuncu sredi leta 2021 (4153 prodaj) in celo najmanj po tretjem četrtletju leta 2013, ko se je gospodarstvo spoprijemalo s kriznimi razmerami in varčevalnimi ukrepi, ugotavlja Banka Slovenije v zadnjem, ta mesec objavljenem Pregledu makroekonomskih gibanj. Predrag Todić, direktor podjetja Ljubljana nepremičnine, potrjuje, da je na trgu trenutno »nekakšen velik vakuum«; zaradi skromne ponudbe (pre)dragih rabljenih stanovanj se čaka na nov val novogradenj.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
»Davkoplačevalci ne bodo plačali ničesar,« je ena od trditev, ki so jo v državni energetiki,konkretno v Holdingu Slovenske elektrarne, in tako imenovani stroki vehementno ponavljali leta 2011, tik pred gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Trinajst let kasneje je realnost drugačna. »Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) se je zaostrilo do te mere, da ji brez ukrepanja države z letom 2025 grozi stečaj,« je prejšnji teden strnila STA. Sprejeta bosta interventni zakon in začasna rešitev, s katero se bo delovanje TEŠ in premogovnika Velenje omejilo na ogrevanje 35.000 prebivalcev Šaleške doline, ocenjeni strošek države pa naj bi bil v tem primeru približno 150 milijonov evrov na leto. So med projektoma TEŠ 6 in aktualno gradnjo drugega bloka krške nuklearke (JEK 2) vzporednice? Navajamo zgolj pet podrobnosti oziroma podobnosti.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Več fosilnih goriv, več denarja v proračunu
Trošarine, ki jih država pobira pri prodaji pogonskih goriv, zlasti dizla, so zelo pomemben proračunski vir. Lani se je s trošarinami na energente in električno energijo v državni proračun natekla milijarda evrov (1,06 milijarde evrov). Naj ponazorimo drugače: s temi prilivi država financira celotno proračunsko soudeležbo za pokojnine (lani 1,12 milijarde evrov). Trošarine so največji, a ne edini javnofinančni vir, vezan na prodajo fosilnih goriv. Fosilna goriva »poganjajo« naše javne blagajne, finančno ministrstvo kot skrbnik javnih financ pa tudi leta 2024 vztrajno sabotira predloge, ki bi lahko spremenili te visoke fosilne prilive. Aktualna dokaza sta predlog podnebnega zakona in zadnji popravek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Oba namreč ohranjata spodbude, ki jih daje država nekaterim uporabnikom ob porabi in nakupu fosilnih goriv.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Na letošnjem Blejskem strateškem forumu, ki je potekal na začetku tedna, je vlada sklenila novo partnerstvo. Konkretneje, gospodarski minister Matjaž Han (SD) je podpisal pismo o nameri s pobudo Slovenia Biotech Hills. Za kakšno pobudo gre?
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Podnebni zakon ne bo, kar je obetal, da bo
»Ni sprejemljivo, da bi zaradi podnebnih ciljev doživljali ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje,« je decembra po objavi prvega predloga podnebnega zakona razglasila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). »Podnebna nevtralnost ne sme ogroziti družbenoekonomskega razvoja,« je ponovno opozarjala pred tedni, ko je v javnost prišla nova, kot priznavajo v GZS, »za gospodarstvo sprejemljivejša« različica predloga.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Družba
Še ena tovarna onesnaževalka, ki s pomočjo odvetnice celo toži bližnje prebivalce
»Bolj kisel vonj, smrdi. Moteče je...Kako bi rekel, zapeče grlo,« je februarja letos za RTV Slovenija povedal sosed Vipapa Krško, upokojenec. »Spet smrdi, to je za ponoret,« je opisal drugi. Zdaj oba ob še eni krajanki toži Vipap, papirnica in sosežigalnica, prek odvetnice Romane Lemut Strle zaradi zaščite ugleda in dobrega imena. Vipap od trojice, od teh sta dva upokojenca, zahteva javno opravičilo, objavo sodbe v medijih in 1500 evrov oziroma 3000 evrov denarne odškodnine. Kako nizko se lahko spustijo slovenski odvetniki in odvetnice v sledenju željam naročnika, smo se v Mladini spraševali leta 2021 ob primeru odvetnice Salonita Nine Zidar Klemenčič, ki je prebivalcem v okolici Salonita »žugala« z odškodninskimi tožbami že ob vsakem izrekanju o svojem okolju in zdravju. A sedanji primer Vipapa kaže novo dno. Po mnenju več sogovornikov gre za značilen primer SLAPP-tožbe, katere glavna namena sta nadlegovanje in izčrpavanje »tarč«, da bi utišali kritične glasove in izrinjali civilne družbe iz vprašanj javnega interesa.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Družba
Milijarde za razgradnjo nuklearke
V nemški zvezni deželi Bavarski so pred dvema tednoma, 16. avgusta, porušili dva 143-metrska hladilna stolpa najstarejše nemške nuklearke Grafenrheinfeld, ki je bila zgrajena sočasno s krško nuklearko. Rušenje se je zavleklo za uro in pol zaradi projedrskega protestnika, ki se je znotraj območja detonacije privezal na električni drog 10 metrov nad tlemi. Rušitvena dela so stala okoli tri milijone evrov. To je seveda le fragment v dragem in dolgem procesu, ki šele sledi zaprtju nukleark in kjer ostaja globalno največji izziv, kam trajno z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Tudi za razgradnjo in »očiščenje« lokacije obstoječe jedrske elektrarne v Krškem, katere delovanje je bilo lani podaljšano do leta 2043, bomo potrebovali desetletja in več milijard – vsaj 2,2 milijarde evrov, kažejo že ocene iz leta 2018, ki so zdaj predmet revizije. V novi, še nepotrjeni reviziji, ki je ušla v javnost, pa se pojavlja tudi ideja, da se delovanje elektrarne podaljša še za dodatnih 20 let, do leta 2063.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Družba
Več kot 5.000 odklopov elektrike zaradi neplačil
Nedavno objavljeno poročilo državne Agencije za energijo razkriva, da je bilo lani iz oskrbe z električno energijo odklopljenih skoraj 7000 gospodinjstev (6968), od tega večina, krepko čez 5000, zaradi neplačil. Večina odklopljenih gospodinjstev je dolg do elektropodjetij poravnala v prvih nekaj tednih in bila priklopljena nazaj, saj brez elektrike danes pač ne moremo živeti. Pri tem je alarmantno, da lani že četrto leto zapored niti enemu gospodinjstvu ni bila odobrena tako imenovana nujna oskrba, torej zakonski ukrep, ki preloži odklop električne energije in naj bi bil namenjen ravno najranljivejšim odjemalcem. Na državni Agenciji za energijo potrebe po spremembah nujne oskrbe ne vidijo – med drugim tudi zato, ker naj bi pomoč najranljivejšim zagotavljale že humanitarne organizacije. Kako je mogoče, da stiske več tisoč gospodinjstev, povezanih z dostopom do ene od osnovnih dobrin – elektrike, že leta rešujejo zlasti humanitarne organizacije, državna uprava težave ne vidi, državna energetika pa to dobrino vidi le in samo kot tržno blago?
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Družba
Pred dnevi je v javnosti spet zakrožilo opozorilo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da je podražitev napotitev delavcev v tujino najbolj prizadela izvoznike gradbenih in tehničnih storitev, če bodo podjetja izpolnila grožnje s selitvijo v tujino, pa bo država ob 145 milijonov evrov.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Družba
Prejšnji teden so v Srbiji potekali množični protesti. Beograd je v soboto preplavilo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti odprtju rudnika litija v dolini Jadar. Dan kasneje je proti Riu Tintu, avstralski rudarski multinacionalki, skandirala množica na sprejemu olimpijcev, ki so se v Srbijo vrnili s tremi zlatimi ter po eno srebrno in bronasto medaljo. Vzklike »Rio Tinto, marš iz Srbije! Marš iz Srbije! Marš iz Srbije!« je slišati na posnetkih agencije Tanjug, »ni pa jih bilo v neposrednem prenosu sprejema olimpijcev na javni srbski TV«, je dejal Aleksandar Đukić. Z njim smo se v torek pogovarjali o protestih proti rudniku litija, ki so v Srbiji začeli združevati še nedavno nezdružljive, o delovanju predsednika Aleksandra Vučića kot »političnega trgovskega potnika« in o vlogi »lepe« EU, ki si pač zgolj želi litija.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Družba
»Slovenija je, upoštevajoč porabo naravnih virov, v EU med bolj potrošnimi državami, dinamika ekološkega odtisa Slovenije pa še v večji meri kot v EU kaže na veliko mero povezanosti gospodarske rasti in pritiskov na okolje,« je ena od zaključnih ugotovitev vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz posebne študije ekološkega odtisa, objavljene na začetku avgusta.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Politika
Kaj so proizvajalci streliva in mešetarji z njim želeli od ministra Hana
Konec julija se je na ministrstvu za gospodarstvo zglasilo več predstavnikov naše vojaške (formalno obrambne) industrije, konkretneje predstavniki šentjernejskih podjetij Arex in D Partner.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Družba
»Ni treba nekih hudih znanstvenih dokazov za to, da se populacija žuželk zmanjšuje«
Dušan Klenovšek (1962) je po izobrazbi učitelj biologije in kemije, zadnje desetletje zaposlen v Kozjanskem parku, prej leta na novomeški enoti zavoda za varstvo narave. Spremlja naravo zlasti v okolici Spodnje Save, s fotografskim objektivom beleži živali, rastline, pa tudi redne stranpoti človeka. Je avtor več knjig in prispevkov o naravi, s številnimi nagovarja tudi mlajše, o naravi in vrstah pogosto predava ter redno ozavešča tudi na družbenem omrežju.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Družba
Direktorji bi raje dizelski SUV
V Sloveniji je bilo leta 2023 registriranih skupaj 14.463 električnih vozil, kar je 52,2-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kot kažejo podatki iz letnega poročila Agencije za energijo o stanju energetike, v katerem spremlja tudi elektromobilnost. Kot leto prej je bil največji prirast lani pri baterijskih električnih vozilih (BEV); v kategoriji osebnih vozil se je njihovo število povečalo za 3859 ali medletno kar za 50 odstotkov. Sledijo priključni hibridi (PHEV), katerih število je med osebnimi vozili lani zraslo za 977 ali kar za 63 odstotkov.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Politika
Poslanka SDS Jelka Godec je zgolj v prvih treh tednih julija postavila 30 poslanskih vprašanj, v dobrih dveh letih od nastopa te vlade pa jih je spletno orodje Parlameter naštelo že 324. S tem je rekorderka med 90 poslankami in poslanci sedanjega sklica. Po Parlametru se z Jelko Godec lahko meri le njena strankarska kolegica Anja Bah Žibert s 311 vprašanji, nato pa ji s precejšnjim zaostankom sledijo strankarske kolegice in kolegi Karmen Furman, Andrej Kosi, Suzana Lep Šimenko, Alenka Helbl in Anton Šturbej.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Politika
Jedrska kampanja se je že začela
Referendum o drugem bloku krške nuklearke (JEK 2) je politično dogovorjen in napovedan za november, točen datum pa še ni znan. Državna družba Gen energija, ki je pristojna za pripravo projekta nove nuklearke, pa je v zadnjih mesecih sprožila že vrsto aktivnosti, s katerimi promovira projekt. Ena od njih so »road showi« oziroma terenske predstavitve projekta po različnih krajih po vsej Sloveniji. Že maja so odprli posebno spletno stran, tudi promocijski videi so se začeli že pojavljati na več kanalih YouTube, z nedavnim zakupom medijskega prostora pa je postalo jasno, da bodo zgolj za promocijske vsebine v medijih namenili 854.000 evrov. Da so se promocijske aktivnosti v mesecih pred napovedanim referendumom močno okrepile, seveda ni naključje. A formalno naj bi Gen energija pripravila projekt in pregledala njegovo smotrnost, ne pa zgolj brez zadržkov in z neomejenimi sredstvi navijala za projekt, za katerega je že zdaj jasno, da bi lahko brez upoštevanja stroškov financiranja presegel 15 milijard evrov. Je za tem odločitev vlade? Se je vlada neformalno odločila, da naloži družbi, naj izvaja to okrepljeno kampanjo?
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Politika
Kdo se boji civilnega nadzora nad JEK 2?
Premier Robert Golob in vlada že več kot pol leta ignorirata številne zahteve nevladnih organizacij, da bi se v delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti pri projektu JEK 2 vključili predstavniki okoljskih in drugih organizacij ter bi se vsaj tako vzpostavil javni civilni nadzor projekta. V skupini, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, so zdaj le predstavniki ministrstev, uprave za jedrsko varnost ter vodilni Gen energije, Elesa in Nuklearne elektrarne Krško.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Politika
Ko je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave kot strokovna institucija s področja naravovarstva koncertu v mestnem parku Tivoli, ki naj bi ga tam imel starosta slovenskega popa Robert Pešut - Magnifico, drugič rekel »ne«, je glasovalni stroj ljubljanskega župana Zorana Jankovića v mestnem svetu po hitrem postopku sprejel spremembo občinskega odloka. Z njim je državni zavod za varstvo narave preprosto izločil iz odločanja o prireditvah v Tivoliju. Med 24 svetniki in svetnicami, ki so podprli tako »rešitev«, so bili ob listi župana Zorana Jankovića tudi svetnik Klemen Žibert iz SD, čigar babica Julka Žibert je svetnica Jankovićeve liste, ter šest svetnic in svetnikov Gibanja Svoboda. Med njimi je bil tudi Marko Maver, visok uradnik ministrstva za naravne vire in prostor; torej ministrstva, ki je v postopku pritožbeni organ in utegne po vseh zapletih imeti končno besedo glede izvedbe koncerta konec avgusta. Uveljavitev spremenjenega odloka je namreč, kot kaže trenutno, ustavljena z referendumskimi zahtevami.
