Borut Mekina
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Svet Za naročnike
Kaj Trumpova zmaga pomeni za EU, za svet in za Slovenijo?
Trump je po uveljavljenih definicijah rasist, fašist, populist, lažnivec, je narcisoidna osebnost, sadist in egoist. A verjetnost, da ste se prejšnji konec tedna srečali s prijateljem, morda celo z družinskim članom, ki je bentil o politiki in bil navdušen nad njegovo izvolitvijo, ni majhna. Po javnomnenjskih anketah bi na ameriških volitvah več Slovencev podprlo Trumpa kot Kamalo Harris, izid zanj bi bil 43 proti 41. A zakaj pravzaprav? Tako kot v ZDA so tudi v Sloveniji gospodarski kazalci obrnjeni navzgor: plače rastejo, brezposelnost je nizka, po podatkih statističnega urada gremo za vse dlje časa na dopust in tudi srečnejši smo. Vaš znanec, ki ste ga pretekli konec tedna srečali, podpornik Trumpa, tudi ni lačen. Po svetovnih merilih spada v 10 odstotkov najpremožnejših Zemljanov. A kljub temu hlasta po svetovnem »resetu« in je globoko razočaran nad družbenopolitičnimi razmerami. Ne bi rad volil le opozicije, ampak kar skrajno opozicijo.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Ekonomija Za naročnike
Igor Feketija je v trenutnem vladnem ustroju na položaju državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, odgovoren za izvedbo pokojninske reforme. A Feketija je dejansko eden redkih slovenskih makroekonomistov, ki v nasprotju z uradno ekonomsko doktrino na svet financ gleda zelo široko. Ne samo to: je tudi edini makroekonomist na visokem položaju v tej vladi. V letih, preden je postal državni sekretar, je med drugim 18 let na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot zunanji sodelavec poučeval politično ekonomijo. Zaradi tega se z njim nismo pogovarjali o pokojninski reformi ali evidentiranju delovnega časa, ampak o tem, kam gre svet in kakšna bo Slovenija po krizi, ki prihaja.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Kdo bo zmagal? Javno zdravstvo ali zasebni interesi?
Javna razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti je končana, ministrstvo je prejelo več kot sto pripomb. V začetku novembra, torej čez dva tedna, naj bi čistopis zakona najprej sprejela vlada in nato naj bi šel v obravnavo v državni zbor. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko zakon, s katerim želi koalicija jasneje potegniti ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, začel veljati z začetkom leta 2025. Ali bo prinesel pričakovane učinke, torej okrepitev javnega zdravstva, pa ostaja odprto vprašanje. Upor zdravniških organizacij proti tej reformi je namreč silovit, nasprotujejo mu praktično vsa njihova združenja, pa tudi številni zdravniki ne sedijo križem rok, ampak iščejo poti, kako bi se izognili novi ureditvi. Nekateri njihovi načrti so tudi precej drzni, nekateri zdravniki in celo predstojniki oddelkov pa pozivajo svoje kolege kar h kolektivnim odpovedim delovnih razmerij, da bi tako bolnišnice prisilili k sprejemu njihovih pogojev.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Kdo bi gradil novo jedrsko elektrarno?
Za gradnjo nove nuklearke v Sloveniji si prizadevajo trije proizvajalci, s katerimi so v Gen energiji v rednih stikih. V ožjem izboru so za zdaj ameriški Westinghouse, korejski KHNP in francoski EDF, ob čemer imajo vse večjo prednost v zadnjem letu korejski ponudniki. Ta mesec smo iz Westinghousa dobili sporočilo, da se je Poljska odločila, da bo gradnjo skupine svojih prvih treh nukleark zaupala kanadsko-ameriškemu podjetju Westinghouse. Prvi od treh reaktorjev AP1000, moči 1100 megavatov, naj bi na severu države stal do leta 2033. Westinghouse, ki je zgradil krško nuklearko, ima sicer tudi med slovenskimi jedrskimi strokovnjaki in energetiki, pa tudi v vladi, največ podpornikov. Neuradno Westinghouse podpirajo zaposleni v Krškem ter več državnih sekretarjev po ministrstvih, z argumentom, da gre za tehnologijo, ki jo v Sloveniji že poznamo. V šali – zaradi očitkov, da je njihov »lobist« – državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca nekateri imenujejo kar »dr. Westinghouse«.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Zakaj privatizacija oftalmologije ni skrajšala čakalnih dob?
Dušana Kebra že nekaj časa bega ena od zdravstvenih statistik. In sicer so to najnovejši trendi na področju operacij sive mrene. Ko je bil med letoma 2000 in 2004 minister za zdravje, se je prvič srečal s tem primerom. Tedaj so do njega prišli podatki o naraščajočih čakalnih vrstah na operacijo sive mrene, zato so na ministrstvu v te storitve vložili več denarja. Leta 2003, ko se je število operacij začasno povečalo s 6000 na 10.000 na leto, se je čakalna doba res skrajšala, se spominja, in zadeva je bila zanj ad acta.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Politika
Skrajno desne stranke v Evropi imajo problem. Čeprav so močnejše kot kadarkoli prej, marsikje so celo najmočnejše politične sile v državi, ne morejo priti na oblast, ne morejo vladati in sklepati koalicij. Zakaj? Ker ne morejo najti partnerjev za sodelovanje. Pridejo celo do relativne zmage, a jim to ne pomaga. Ne morejo nazaj in ne morejo naprej. V politiki so namreč skrajno desne stranke podobne kriminalcem: kršijo pravila, ne ozirajo se na zakone, ustavo ali celo najosnovnejša pravila vljudnega obnašanja in tako profitirajo. A kriminalna združenja prav zaradi tega ne morejo zavladati družbi: ker kot kriminalec ali izdajalec lahko profitiraš le, če si v manjšini ali če prvi prekršiš pravilo. Če začnejo pravila kršiti vsi, izgubiš prednost. Potem se vse zruši.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Politika
Logar odgovarja / »Levica je antisistemska stranka, na ta način je tudi prišla v parlament«
Politični program Anžeta Logarja, ki namerava do konca leta ustanoviti novo stranko, je za zdaj precej kratek. Obljublja sodelovanje, želi prispevati k oblikovanju velike koalicije in podobno. Logarju smo pisno postavili nekaj vprašanj.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Politika
Anketa o avtonomnosti Logarjeve odločitve
Relativna večina vprašanih v anketi Ninamedie Anžetu Logarju verjame. Na vprašanje »Poslanec Anže Logar je v objavah na družbenih omrežjih potrdil, da se je odločil za politično pot izven SDS. Ali menite, da je bila to izključno njegova odločitev ali pa jo je izvedel v dogovoru s predsednikom SDS Janezom Janšo?« je namreč 46,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da se je za to potezo odločil sam, 37,7 pa, da se je o tem dogovoril z Janezom Janšo.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Pozitivni učinki odprave dopolnilnega zavarovanja
Ko je koalicija napovedala odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je v komercialnih zavarovalnicah završalo – do konca leta 2023 naj bi zaradi tega »v zdravstvenem sistemu primanjkovalo najmanj 200 milijonov evrov, glede na projekcije pa se bo znesek v prihodnjih letih zgolj povečeval,« so takrat sporočili iz zavarovalnic.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Svet
Minulo nedeljo so v Avstriji potekale volitve, na katerih so z 29 odstotki zmagali svobodnjaki (FPÖ), skrajno desna stranka, ki je v preteklosti na avstrijskem Koroškem nastala predvsem kot gibanje, usmerjeno proti Slovencem. FPÖ je dosegla rekordni izid zlasti na račun vladajoče konservativne Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), ki je izgubila 11 odstotnih točk in prejela 26,48-odstotno podporo, socialdemokrati (SPÖ) pa so ohranili svoje volilno telo.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Peter Kumer je ustanovitelj enega mlajših slovenskih elektroenergetskih podjetij, mariborskega Enerteca, ki je v zadnjih letih, zlasti po letu 2021, doživelo izjemno rast zaradi eksplozije gradenj sončnih elektrarn. Prihodki podjetja so se od leta 2019, ko so znašali 2,5 milijona evrov, lani povzpeli na 16 milijonov evrov, ob tem pa so ustvarili 856 tisoč evrov dobička. Njegova ekipa, ki šteje med 30 in 40 zaposlenih, je lani postavila kar 500 manjših in 50 večjih sončnih elektrarn, letos pa nameravajo dokončati še dodatnih 350 do 400 projektov, načrtovanih že lani. Vendar pa bo jeseni njihovo delo zastalo.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Pred evropskimi volitvami, maja, je predsednik vlade Robert Golob napovedal jasno ločitev javnega zdravstva od zasebnega. Zdravniki, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, naj dodatno delajo le še v drugih javnih zavodih ali v svojih matičnih organizacijah, nikakor pa ne pri zasebnikih, je napovedal. Spodbujati je treba dodatno delo zdravnikov v javnem sistemu, ne pa zunaj njih, je bilo sporočilo politike. Izhodišča za reformo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jih je vlada tedaj sprejela, so obetala korenite spremembe. V njih je pisalo: zaradi pomanjkanja kadra lahko »zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, z dovoljenjem direktorja opravlja zdravstvene storitve samo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu«.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Prvi sveženj davčnih sprememb, ki jih je vlada poslala v parlament, je sveženj sprememb sedmih zakonov, ki so nastale izključno na željo gospodarstvenikov. V predlaganih spremembah skorajda ni člena, ki ga ne bi želele ali zahtevale delodajalske organizacije. Natančneje so bila to podjetja, kot so Lek, podjetja z več hčerinskimi družbami, lizinške skupine, mali pivovarji, velike korporacije, zagonska podjetja …
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
Ne dovolimo, da bi o naši prihodnosti odločali tehnokrati
Čez dva meseca bomo imeli (prvi) posvetovalni referendum o gradnji nove nuklearke. Vprašanje se bo glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« Razen Levice so vse parlamentarne politične stranke poenotene. Vse, leve in desne, bolj ali manj podpirajo gradnjo druge nuklearke, katere eksistenca je tako rekoč zagotovljena. Ravno tako zagrete za nov objekt so številne nevladne organizacije, predvsem gospodarske in delodajalske. Gradnjo zagovarjajo mnogi elektroenergetski strokovnjaki, elektroenergetiki in fiziki ter posredno tudi njihove institucije, kot so Elektroinštitut Milan Vidmar, Institut Jožef Stefan ter ljubljanska in mariborska fakulteta za elektrotehniko. Zdi se, da novi nuklearki ne more nasprotovati nihče pri zdravi pameti.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Alenka Bratušek je bila prva predsednica slovenske vlade, in ko je leta 2013 prevzela to funkcijo, je Slovenija doživljala najhujšo gospodarsko in politično krizo. Potem je imela svojo stranko, en mandat je že bila ministrica za infrastrukturo, zdaj isto ministrstvo vodi drugič. Konkretno to pomeni, da je v vladi odgovorna predvsem za razvoj cestnega, železniškega in kolesarskega omrežja. Objektivno je odgovorna za vse cestne zastoje in redne kolapse v železniškem prometu – a kmalu bo bolje, pravi, nismo še tam, smo pa že blizu.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Zakaj tak vik in krik normirancev?
Normiranci so v Sloveniji samostojni podjetniki, katerih poslovanje je poenostavljeno. Dohodnine ne plačujejo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ampak se predpostavlja, da so imeli 80 odstotkov stroškov, tako da znaša pri njih dohodninska osnova le 20 odstotkov prometa. Konkretno to pomeni, da polni samostojni podjetniki normiranci za prihodke do 50.000 evrov na leto plačajo le štiri odstotke davka. Za primerjavo, redno zaposleni, ki sicer lahko ob tem tudi uveljavljajo olajšave, morajo za dohodke med 25.750 in 51.500 plačati 33 odstotkov davka.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Svet
Ta teden so bile v dveh nemških deželah regionalne volitve, v Turingiji in na Saškem. Gre za nekdanji vzhodnonemški deželi, ki sta v primerjavi z drugimi nemškimi deželami revni, Saška je celo najrevnejša med njimi. V Turingiji in na Saškem znaša BDP na prebivalca okoli 30 tisoč evrov, kar je približno toliko, kolikor je BDP v Sloveniji, le da je pri nas brezposelnost ali pa recimo stopnja revščine za tretjino nižja. Ta kontekst je pomemben za razumevanje, kaj se je v teh dveh deželah zgodilo. Imeli so volitve in v obeh deželah je slavila skrajno desna AfD, Alternativa za Nemčijo. V Turingiji, ki jo od leta 2014 vodi Levica (Die Linke), je AfD z 32,8-odstotno podporo dosegla zgodovinski izid. Prvič po drugi svetovni vojni je s tem v Nemčiji na nekih volitvah zmagala skrajno desna stranka.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Koalicija ima zadnjo priložnost, da izvede napovedane spremembe
Ta teden je vlada sprejela prvi sveženj davčnih sprememb, novele sedmih zakonov, s katerimi so se na finančnem ministrstvu s filigransko natančnostjo lotili optimizacije pravil. Ena od sprememb, ki so jih na ministrstvu začeli snovati na začetku leta, je na primer uvedba višje, 22-odstotne stopnje DDV na pijače z dodanim sladkorjem ali sladili. Ker takšne pijače niso zdrave, bodo odslej dražje. Druga pomembna sprememba bo doletela »ključne kadre«, kot jih imenujejo na finančnem ministrstvu. Kdor je star manj kot 40 let in v zadnjih dveh letih ali še več ni bil slovenski davčni rezident ter bi se v Sloveniji lahko zaposlil s plačo, ki je višja od dveh povprečnih, bo pet let prejemal za več kot 300 evrov višjo neto plačo. Država se bo v tem primeru odpovedala delu njegove dohodnine. S tem želi vlada v Slovenijo pritegniti strokovnjake, ki bi se domnevno lahko zaposlili v kateri drugi državi. V tem zadnjem svežnju mikro sprememb bo vlada zaostrila tudi pravila za normirane samostojne podjetnike, katerih status mnogi zlorabljajo.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Družba
»Letos in lani smo imeli v Sloveniji srečo, ker nismo imeli smrtnih žrtev«
Rok Fazarinc ima več kot 40 let delovnih izkušenj, pridobljenih pri vseh najpomembnejših projektih zagotavljanja protipoplavne varnosti ob slovenskih vodotokih. Zadnja desetletja je v živo spremljal in analiziral učinke vseh velikih poplav in drugih sorodnih dogodkov, kot so plazovi. Po lanskih poplavah je postal vodja sveta za vode pri ministrstvu za naravne vire, nato pa tudi član vladnega sveta za obnovo, to pomeni, da je vsak dan vpet v sprejemanje sanacijskih odločitev in tudi snovanje vizije, kako naprej.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Vladna stran je prepričana, da bodo pogajanja o novem plačnem sistemu do konca septembra končana, saj naj bi bila velika večina sindikatov zainteresirana za nov plačni sistem. Odprtih je sicer še kar nekaj vprašanj, med sindikalnimi skupinami so na primer z novo ureditvijo poleg policistov precej nezadovoljni zdravniki, ki se sicer pogajanj o novem plačnem sistemu niso udeleževali.
-
30. 8. 2024 | Politika
Kako daleč je zdravstvena reforma?
Ministrstvo za zdravje je pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel konec leta 2023 spisalo interventni zakon, s katerim so olajšali prihod tujim zdravnikom v Slovenijo, v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva so vključili koncesionarje oziroma specialiste, vlada je nato v začetku letošnjega leta sprejela uredbo o programih storitev, s katero so razširili ambulante družinske medicine in spremenili organizacijo urgentnih centrov. Zaradi teh ukrepov naj bi se čakalne dobe v zdravstvu že začele zniževati.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Družba
Bolnišnica za otroke v Šentvidu pri Stični je ena najmanjših slovenskih bolnišnic. Ker je namenjena zdravljenju kroničnih bolezni otrok in rehabilitaciji malih bolnikov, je tudi nekaj posebnega: otroci so pacienti posebne vrste, je razložila njena direktorica Tanja Smrekar. Potrebujejo več časa, da se privadijo na novo okolje, da začnejo zaupati zdravnikom, hkrati pa so lahko njihove težave tudi zelo zapletene. V bolnišnici zato spodbujajo samoiniciativnost in ustvarjalnost zaposlenih. Njihov način dela naj bi bil, tako direktorica, celosten in interdisciplinaren. Zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni sodelavci si recimo na srečanjih vsak dan izmenjujejo informacije o otrocih; kako se ti odzivajo na terapije, kako se njihovi izvidi razlikujejo od normalnih, kje se kažejo težave. »Ni namreč rečeno, da bo otrok zaupnika prepoznal v zdravniku. Lahko je to psiholog, psihoterapevt, kineziolog, delovni terapevt, dietetik ali pa novi prijatelj, ki ga je spoznal med obravnavo,« razlaga direktorica. Redno pri obravnavah sodelujejo z drugimi zdravstvenimi ustanovami, po potrebi pa tudi z vzgojno-izobraževalnimi in socialnimi ustanovami.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Politika
Pomagajmo vladi trošiti denar za obrambo
Vojaške vetrnice – 60 milijonov
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Politika
Ministrstvo za obrambo je organizacija, ki ima po mnenju marsikoga sladke skrbi: ukvarja se s tem, kako potrošiti denar, ki ga ima vedno več. Obrambni proračun se iz leta v leto povečuje, včasih celo iz meseca v mesec. Pred kratkim je bilo v proračunskih dokumentih vlade zapisano, da bo obrambno ministrstvo prihodnje leto dobilo 1,106 milijarde evrov – to je že tako ali tako veliko povečanje, saj je lani to ministrstvo porabilo 980 milijonov evrov. A v skladu z najnovejšimi načrti bo imelo še več denarja. Na začetku tega meseca je vlada na proračunski seji sklenila, da bo ministrstvo za obrambo dobilo še dodatnih 67 milijonov in nato leta 2026 še več, kar 1,2 milijarde evrov. Se še spomnite, ko je lani ob poplavah takrat še minister za obrambo Marjan Šarec dejal, da se je vojska odpovedala 250 milijonom evrov (znesek naj bi prispevala v sklad za obnovo po poplavah)? Te obljube so že pozabljene. Vojaško trošenje se je vrnilo v stare tirnice.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Politika
Devetdeseta leta so bila čas tako imenovane Slovenije kot zgodbe o uspehu, kot je sebe in državo v tistem času oglaševala vladajoča Liberalno-demokratska stranka (LDS). Ne sicer brez podlage: politične razmere so bile v državi stabilne, tedanje tri Drnovškove vlade so sledile nekakšni konservativni politiki ekonomskega gradualizma, ki je s svojimi gospodarskimi rezultati kljuboval tedaj prevladujočim neoliberalističnim težnjam v mednarodnem okolju. Slovenija je bila tedaj čudež na zemljevidu EU, bila je motnja v poplavi siceršnjih prepričanj, da sta zasebna iniciativa ali privatizacija izvor splošnega dobrega. Hkrati pa tudi ni bila država, ki bi jo morali v Bruslju posebej voditi in podučevati. Za to prvo obdobje sta bila značilna močno državno gospodarstvo in usklajenost delovanja med podjetji in politiko, med katerimi ni bilo prave ločnice. Da bi si kak predsednik uprave NLB privoščil ponavljati, kako zanič je vlada, je bilo v devetdesetih nepredstavljivo. Značilen trenutek, ki je dobro ponazoril tedanje razmere in je hkrati tudi napovedal začetek nove dobe, je bil skrivni posnetek pogovora tedanjega premiera Antona Ropa s predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem. »Politika te je nastavila, jaz sem te nastavil!« mu je zažugal.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Politika
Vlada / »Zagotovo smo zaslužni tudi mi.«
So dobri gospodarski rezultati le posledica mednarodnih okoliščin in sreče ali je k temu prispevala tudi vlada, smo vprašali ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo. Iz vlade so nam seveda odgovorili, da gre za kombinacijo obeh dejavnikov, »zagotovo pa so k ohranjanju gospodarske aktivnosti v Sloveniji kot tudi ekonomski uspešnosti države prispevali ukrepi vlade«, so poudarili. Že, že, a kako?
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Politika
Za plevel je to dobra novica: kaj se bo zgodilo s stavbo na Litijski, še ni jasno – in verjetno še vsaj nekaj let ne bo. Ministrstvo za pravosodje je stavbo prevzelo, jo zavarovalo in zaplombiralo, okolico so očistili igel, zdaj iščejo denar za sanacijo strehe, ki pušča. Ampak to bo bolj začasna rešitev. Kaj ali kdo bo tam bival ali delal, ni še nikomur jasno. Uradno je stavba v lasti Republike Slovenije, z njo pa upravlja ministrstvo za pravosodje; verjetno bo v naslednjem koraku ustanovljena delovna skupina, ki bo morala najti neko rešitev. Za zdaj so mogoči prav vsi scenariji; nekateri odgovorni za projekt, s katerimi smo govorili, zagovarjajo celo rušitev obstoječega objekta. A v vsakem primeru bo postopek dolgotrajen. Potem ko bodo vpleteni dobili neko idejo, kaj naj bi tam kdo počel, bo iz tega nastala investicijska dokumentacija, na podlagi investicijske dokumentacije pa bo nekoč v prihodnosti ministrstvo za pravosodje – ali katero drugo – lahko v napovedi proračuna rezerviralo denar.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Družba
Na splošno v Sloveniji živimo vse bolje in bolje. Gospodarska rast je pozitivna – Banka Slovenije je podatek o njej ta teden ponovno popravila navzgor – brezposelnost je nizka, ankete kažejo precej optimistično sliko. Odkar statistični urad spremlja podatke o kakovosti življenja, ta nenehno raste in zadnja leta je napredek še opaznejši. Leta 2005 si je počitnice recimo lahko privoščilo 65 odstotkov ljudi, v zadnjih treh letih je bilo takšnih že okoli 80 odstotkov. Od leta 2012 statistični urad meri tudi splošno samooceno zadovoljstva z življenjem, in ta se je zvišala s 7,1 na 7,7 točke od desetih, kar je občutno izboljšanje. Očitno je, da nam gre v gmotnem smislu vse bolje: pred desetimi leti si je manj ljudi lahko redno privoščilo nova oblačila, čevlje in prostočasne dejavnosti kot lani. Leta 2010 je imelo 26 odstotkov gospodinjstev sušilni stroj, leta 2022 pa že 43 odstotkov, leta 2014 se je 83 odstotkov Slovencev lahko vsaj enkrat na mesec družilo ob pijači ali jedači, leta 2022 že 93 odstotkov. Slovenci imamo radi avtomobile – prodaja je letos za 6,6 odstotka višja kot lani.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Politika
V državi mrgoli najrazličnejših zdravstvenih društev in združenj, a velika večina jih zastopa ozke, zasebne interese. Zdravniške organizacije, od zdravniške zbornice, zdravniškega društva do sindikata Fides, so večinoma stanovska združenja zdravnikov. Imamo tudi veliko društev bolnikov, a jih s takšnimi ali drugačnimi interesi financirajo ali podpirajo posamezna zdravstvena podjetja. V preteklosti so imeli o zdravstvu veliko povedati upokojenska društva in sindikati – in spet se je izkazalo, da so oboji imeli sklenjene sponzorske pogodbe z zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami. V Sloveniji imamo tudi množico različnih »specialnih« društev, katerih glavni namen pa ni razvoj neke medicinske discipline, ampak pretakanje denarja. Takšno je bilo Društvo za razvoj ortopedije – leta 2022 obsojeni zdravniki ortopedi so naročali medicinske pripomočke pri nekaterih podjetjih, ta pa so v zameno »donirala« denar njihovemu društvu.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
»Stroški so vse večji, velik problem je tudi dostopnost do stanovanj«
Sabina Lange je znanstvena sodelavka na Centru za mednarodne odnose, na Fakulteti za družbene vede, zadnjih 15 let pa je delala tudi na Evropskem inštitutu za javno administracijo (EIPA) v Maastrichtu. Tam je diplomate in uradnike držav članic EU usposabljala za predsedovanje EU, uradnike in diplomate, zaposlene v EU-institucijah, pa je učila o delovanju unije. Je torej ena naših najboljših poznavalk notranjega ustroja Evropske unije v vseh njenih odtenkih.
