Borut Mekina
-
Pred volitvami vlada načrtuje nova darila
Evropska komisija meri stanje digitalne razvitosti držav članic EU. Zadnje poročilo o naši državi je objavila prejšnji mesec. Sodeč po njem Slovenija na večini področij ostaja v povprečju, nekje je boljša, drugje slabša. Boljša je pri človeškem kapitalu, kjer je na 13. mestu v sedemindvajseterici, to pomeni, da ima nadpovprečno »število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike«, pa tudi število zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, presega povprečje EU.
-
Državni uradniki, pa tudi zaposleni v širšem javnem sektorju, v nekaterih centrih za socialno delo, v mestnih občinah, javnih agencijah, zaposleni na nekaterih sodiščih, upravnih enotah in seveda zaposleni v vladi, vladnih službah in na ministrstvih morajo odslej gorivo točiti na bencinskih servisih Mola, katerega največji posamični lastnik je madžarska država, in ne več na črpalkah slovenskega Petrola. Razlog za to je javno naročilo ministrstva za javno upravo, na katerem je zmagal Mol pred skupno ponudbo Petrola in OMV. Ponudil je za odtenek višje popuste. Pri litru 95-oktanskega goriva je bil za 3,3 centa cenejši od Petrola.
-
6. 1. 2022 | Politika Za naročnike
Državni uradniki, pa tudi zaposleni v širšem javnem sektorju, v nekaterih centrih za socialno delo, v mestnih občinah, javnih agencijah, zaposleni na nekaterih sodiščih, upravnih enotah in seveda zaposleni v vladi, vladnih službah in na ministrstvih morajo odslej gorivo točiti na bencinskih servisih Mola, katerega največji posamični lastnik je madžarska država, in ne več na črpalkah slovenskega Petrola. Razlog za to je javno naročilo ministrstva za javno upravo, na katerem je zmagal Mol pred skupno ponudbo Petrola in OMV. Ponudil je za odtenek višje popuste. Pri litru 95-oktanskega goriva je bil za 3,3 centa cenejši od Petrola. Vprašanje je sicer, ali se to državi res splača. Ekonomska logika, po kateri so na ministrstvu za javno upravo izbrali Molovo ponudbo, gotovo ni upoštevala širših razsežnosti tega dobrih 25 milijonov evrov vrednega posla, sklenjenega za dve leti. Govorimo o tem, da je država največji lastnik Petrola in da ji ta redno izplačuje dividende od dobička.
-
30. 12. 2021 | Politika Za naročnike
Nova evropska sramota: Janševa vlada zaradi Čeferina ni podprla Uefe
V začetku letaje izbruhnil eden največjih nogometnih škandalov zadnjega časa. Nekaj najbogatejših evropskih nogometnih klubov je napovedalo odcepitev od Uefe – od Združenja evropskih nogometnih zvez – s čimer so pod vprašaj postavili evropski model športa, v katerem bogati nogometni klubi solidarno podpirajo manjše klube, tudi slovenske. K sreči se načrt tako imenovane Superlige ni uresničil. Uprli so se navijači in takoj za tem skorajda vse EU države in Evropske institucije. Osrednja figura v tem boju je bil predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je ob tem dobil še dodatno politično težo v EU.
Ob konfliktu so ga sprejeli vsi voditelji EU institucij. In kot Čeferin razkriva v intervjuju, ki ga objavljamo v novi Mladini, bo zato Francija svoje predsedovanje Evropski uniji začela tudi s sodelovanjem pri skupnih projektih z Uefo. Slovenija, ki bi ta spor med Superligo in Uefo zaradi Čeferina lahko izkoristila med svojim predsedovanjem EU, pa ni le izpustila neverjetne priložnosti. Kot kaže primer, ki ga razkrivamo v nadaljevanju, so se pristojna slovenska ministrstva v sodnem sporu, ki je sledil škandalu, odločila, da Čeferina ne podprejo. In to kljub skoraj neverjetni pisni podpori ostalih EU držav. V nadaljevanju objavljamo pojasnila Radenka Mijatovića, predsednika Nogometne zveze Slovenije in odgovore dveh ministrstev, ki sta bili za primer pristojni. -
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
»Žal mi je, da ne morem Sloveniji pomagati, hkrati pa sem vesel, da s to oblastjo nimam nič«
Aleksander Čeferin je slovenski državljan, ki v mednarodni skupnosti zaseda najvišji položaj. Od leta 2016 je predsednik Uefe, Združenja evropskih nogometnih zvez, kar pomeni, da je vodja najbolj priljubljenega evropskega športa. Pri tem ne gre le za formalno vlogo, saj je Čeferin na tem položaju tudi zelo uspešen. Ni športnega komentatorja, ki mu ne bi priznaval velikih zaslug za rešitev nogometne zveze iz blata korupcijskih škandalov, ki so jo pretresali pred njegovo izvolitvijo. Lani pa je predvsem zaradi svojega angažiranja ob začetku epidemije postal tudi najpopularnejši potencialni politik v Sloveniji. Čeferin, ki je napovedal, da se bo leta 2023 potegoval za nov štiriletni mandat na čelu Uefe, se sicer v domačo politiko tako kmalu ne bo vrnil. Je pa v tem intervjuju napovedal, da tokrat ne bo ostal politično nevtralen.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Slovenija zaradi Čeferina ni podprla Uefe
Aprila je 15 najbogatejših evropskih nogometnih klubov napovedalo odcepitev od Združenja evropskih nogometnih zvez (Uefa). Čeprav je ta zamisel za tako imenovano Superligo zaradi upora angleških navijačev in umika šestih angleških klubov iz projekta propadla v zgolj 48 urah, je 12 klubov vendarle odločenih nadaljevati projekt. Maja so zato proti Uefi, ki jo vodi Aleksander Čeferin, vložili tožbo, češ da monopolizira evropski nogomet, omejuje prosto konkurenco v EU, krši evropska pravila notranjega trga in podobno. Z drugimi besedami, bogati nogometni klubi želijo doseči liberalizacijo nogometnega trga.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
V ponedeljek je parlament s 46 glasovi sprejel nov sveženj protikoronskih ukrepov, poimenovan PKP10. Uradno gre za zakon o ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic epidemije, vendar je koalicija med ukrepe, povezane z bojem proti virusu, kot so recimo podaljšanje veljavnosti bonov, lažje zaposlovanje tujih medicinskih sester, denarne odškodnine osebam, ki jim je zaradi cepljenja nastala škoda, ali pa pomoč pri nakupu antigenskih testov, primešala več vsiljenih ukrepov, potaknjencev, kakršnih samostojno ne bi mogla uveljaviti.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
Minuli teden, po interpelaciji proti okoljskemu ministru Andreju Vizjaku, smo lahko gledalci po naključju v živo videli, kako deluje oblast Janeza Janše. Šlo je za nastop poslanke NSi Ive Dimic. Dimičeva je na začetku, ko so jo kamere snemale v živo, predstavila stališča svoje poslanske skupine. Nastopila je neodvisno in kritično do Vizjaka. NSi je izgubila zaupanje vanj, NSi Vizjaka ne more podpreti, »ne uživa več naše podpore«, je ponavljala. Ob približno enih ponoči, ko je bilo konec razprave, po kateri so se poslanci NSi glasovanja vzdržali in s tem dejansko Vizjaka podprli, pa je Dimičeva verjetno mislila, da je kamere več ne snemajo. Tedaj je šla k ministru Vizjaku, ga prijela za roko, ga potrepljala in se z njim slikala. Vsak pozoren gledalec je po tem razumel, kako prazne in nepomembne so bile njene besede nekaj ur prej in kako lojalna ali satelitska je sama s poslansko skupino NSi dejansko do Vizjaka oziroma do Janeza Janše.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
»Pri nas je integriteta nadstandard«
Protikorupcijska komisija je minuli teden proti predsedniku vlade Janezu Janši uvedla preiskavo, v kateri bodo ugotavljali, ali je Janša letos poleti pri imenovanju svojega odvetnika Francija Matoza na čelo predsednika uprave slabe banke (DUTB) kršil protikorupcijsko zakonodajo. Natančneje, določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki urejajo nasprotje interesov. Je to le vrh ledene gore? Odgovarja dr. Robert Šumi, ki komisijo vodi od aprila lani. Pred tem je bil od leta 2007 zaposlen na generalni policijski upravi, kjer je v nekem drugem obdobju Slovenije vodil tudi delovno skupino za krepitev integritete policistov.
-
21. 12. 2021 | Politika
Ministrstvo je letos od Rajka Janše kupilo že 78 tisoč kulic
Kadarkoli se na oblast povzpne Janez Janša, začne v njegovi senci poslovne uspehe nizati njegov brat Rajko Janša, sicer preprodajalec poslovnih daril. Tokrat, v času tretje vlade Janeza Janše, ko brat Rajko poslovna darila preprodaja preko podjetja Empis, je ta še posebej uspešen. Eden največjih, celo neverjetnih poslov, ki je Rajkotu Janši uspel v letošnjem letu, je z ministrstvom za zunanje zadeve. Natančneje, pri prodaji kemičnih svinčnikov, torej kulic.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
»Naslednje volitve morajo biti podobne letošnjemu referendumu za čisto pitno vodo«
Zoran Janković se je že zapisal v zgodovino Ljubljane. Z letošnjim letom je postal župan mesta z najdaljšim stažem. Pred njim je imel ta rekord – 14 let županovanja – Ivan Hribar, ki je mesto vodil med letoma 1896 in 1910. Janković v intervjuju pojasnjuje, zakaj se je začasno umaknil iz javnosti in zakaj je mesto začelo vse glasneje nasprotovati vladnim ukrepom proti epidemiji.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Družba
Kriminalisti pri kriptopodjetnikih
Metoda, ki se uporablja pri PCR-testih, deluje kot ojačevalec. Virusno biološko snov po tej metodi pred testiranjem v več ciklih razmnožijo, zaradi česar je z njo teoretično mogoče zaznati že en sam virus, ki povzroča covid-19, in zaradi česar morajo v laboratorijih občutljivost testov omejevati. Hitri testi pa, nasprotno, delujejo na podlagi kemične reakcije z delci virusa, zaradi česar so učinkoviti le, če je v preiskovani snovi virusa dovolj.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Družba
»Z zunanjepolitičnega vidika si take vlade še naslednja štiri leta res ne moremo več privoščiti«
Dr. Zlatko Šabič je dolgoletni profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. Dejansko je danes eden od stebrov te vede v Sloveniji. Oktobra, ob vrhuncu našega predsedovanja EU, je katedra praznovala 60-letnico tega študija. Praznovanje vrhunca znanstvene discipline pa je sovpadlo z eno najnižjih točk, kamor je padel mednarodni ugled naše države. V praksi se bolj zdi, da je Slovenija država z eno najslabših zunanjih politik. Kaj je pri tem prenosu znanja v prakso šlo narobe in kaj moramo narediti, da se nam kaj takšnega nikoli več ne bo ponovilo?
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Mladi fideszovci v slovenskem nacionalnem interesu
Dvaindvajset delegatov mladinskega sveta, ki predstavljajo 11 nacionalnih mladinskih organizacij, od tabornikov, skavtov do podmladkov političnih strank, je ta teden v četrtek popoldne na svojem zboru odločalo o nenavadnem vprašanju – ali naj neki lokalni mladinski organizaciji – Pomurskemu madžarskemu mladinskemu društvu – podelijo status polnopravne članice ali ne.
-
8. 12. 2021 | Politika
Kupovanje glasov manjšinskega poslanca
Dvaindvajset delegatov mladinskega sveta, ki predstavljajo 11 nacionalnih mladinskih organizacij (od tabornikov, skavtov do podmladkov političnih strank), bo jutri na svojem zboru odločalo o nenavadnem vprašanju: Ali naj neki lokalni mladinski organizaciji – Pomurskemu madžarskemu mladinskemu društvu – podelijo status polnopravne članice ali ne?
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Družba
Sredi kriznih razmer želijo zdravniki izstopiti iz enotnega plačnega sistema
Med več kot 160 tisoč zaposlenimi v javnem sektorju imajo zdravniki daleč najvišje plače. Na prvih 50 mestih lestvice najbolje plačanih vsak mesec najdemo skorajda izključno zdravnike, ki prejemajo bruto izplačila od deset, 15 pa tja do več kot 20 tisoč evrov. Ko smo v Sloveniji pred dobrimi 15 leti dobili današnji sistem javnih plač, je ta temeljil na načelu, da morajo imeti najpomembnejši zaposleni v posameznih družbenih podskupinah primerljive osebne dohodke. Zdravniki, sodniki, tožilci, poslanci, ministri ali profesorji, recimo, so bili uvrščeni v podobne plačne razrede. A so se zdravniki zadnja leta, predvsem zaradi skrajševanja čakalnih dob in dodatnega nagrajevanja za nadurno delo, že oddaljili od drugih. Uspelo jim je, da so si priborili najrazličnejše dodatke, zato so njihovi dejanski dohodki danes med najvišjimi.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Politika
Tudi mladi Madžari hvaležni SDS
Kaj je Pomursko madžarsko mladinsko društvo? Telefonska številka, navedena pri registraciji društva, ne deluje. Elektronska pošta se vrača, spletne strani društvo nima. Predsednik Teodor Varga se na sporočilo, poslano na drug elektronski naslov, ki so ga posredovali iz Zavoda za kulturo madžarske skupnosti, ni odzval. Kako pomembno je to društvo in predvsem, koliko članov ima, kakšni so njegovi načrti za prihodnost in kakšne projekte je izpeljalo doslej, tako nismo mogli izvedeti.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Politika
Ko je posebna delegacija evropskega parlamenta pod vodstvom poslanke iz Nizozemske Sophie in ‘t Veld oktobra obiskala Slovenijo, je bilo prav ravnanje predsednika vlade Janeza Janše ključni dokaz in kazalnik stanja demokracije v naši državi. Kar so evropski poslanci dotlej poslušali iz druge roke, so oktobra občutili na svoji koži. Nikoli se še ni zgodilo, da najvišji politični predstavniki države ne bi sprejeli takšne delegacije – pa je Janša evropske poslance celo osebno povabil v državo. Za povrhu je premier goste med obiskom še blatil. Označil jih je za Soroseve lutke, torej za osebke brez lastne volje, katerih ravnanje naj bi iz ozadja vodil bogati Jud. Janševe izpade so obsodili vsi predsedniki institucij EU in številni drugi pomembni politiki EU, s katerimi se je tisti dan naš premier zapletel v še bolj žaljive besedne spopade.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Svet
Evropski parlament na plenarno sejo povabil le pisce, ki pišejo za spletne strani NSi
Pisarna evropskega parlamenta v Ljubljani je na razpravo o spoštovanju temeljnih načel EU in pravne države v Sloveniji povabila šest novinarjev. Poleg Igorja Pirkoviča s TV Slovenija bodo razpravo v živo spremljali še trije pisci spletne strani Domovina.je in pisca spletne strani Iskreni.net.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Politika
»Ni konec. Zdaj se šele začne.«
Roberta Goloba je ta teden politika, natančneje stranka SDS s podporo NSi, odstranila iz vodstva podjetja, ki ga je Golob sam pomagal ustanoviti. Odstranila ga je v trenutku, ko se je na izpraznjenem mednarodnem prizorišču temu slovenskemu podjetju, ki je že zdaj multinacionalka s tremi milijardami prometa, odprla velika priložnost. Ker lastniki Gen-I – to so državni nadzorniki pod vodstvom Cvetka Sršena (SDS) – niso bili zmožni imenovati nove uprave, predvsem zaradi nasprotovanja Gen energije (slovenskega dela nuklearke), bo zdaj verjetno novo upravo moralo imenovati sodišče. Golob v intervjuju med vrsticami namigne tudi, kdo po njegovem za tem stoji. Razumeti je, da misli na svetovalce SDS s poslovnimi zvezami v Bosni.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Politika
Zamenjave vodilnih v gospodarstvu, ki jih izvaja vlada Janeza Janše, se praviloma dogajajo v tišini. Pokorjene uprave odstopajo iz osebnih razlogov, pri čemer so največkrat deležne visokih odpravnin. Izjema v seriji teh zamenjav, predvsem v energetiki, je bil v začetku meseca krivdno odstavljeni predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki je na tiskovni konferenci razkril, kako ga je v odstop in prejem odpravnine poskušal prepričati kar generalni sekretar stranke SDS Borut Dolanc v prostorih poslanske skupine SDS v parlamentu. A kar je prejšnji teden, nekaj dni za tem, pripravil sedaj že bivši predsednik uprave Gen-I Robert Golob – tiskovno konferenco o političnih pritiskih na njegovo upravo v soju žarometov s profesionalnim vodenjem in prezentacijo v ozadju –, je bila višja, še ne videna razsežnost upora. Dogodek, ki smo mu bili priča z odstavljanjem Goloba, je marsikoga spomnil na način, kako je prva vlada Janeza Janše jeseni leta 2005 odstavila ravno tako samosvojega Zorana Jankovića s položaja predsednika uprave Mercatorja. Zaposleni so tedaj za Jankovićem jokali. Janković, ki se je zamenjavi prav tako uprl, si je tedaj zaslužil ogromno političnega kapitala. Smo bili prejšnji teden priča podobnemu dogodku?
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
Na afero »Glupi davki« se je z daljšim pojasnilom ta teden iz Glasgowa odzval okoljski minister Andrej Vizjak. Meni, da naj posnetki pogovora med njim in tajkunom Bojanom Petanom leta 2007, ko je bil Vizjak gospodarski minister v prvi vladi Janeza Janše in ki jih že nekaj tednov objavlja POP TV, ne bi dokazovali, da se je kot minister neprimerno vpletal v gospodarstvo, da je torej zlorabljal svoj položaj ali da je Petanu, danes najpomembnejšemu lastniku DZS, svetoval, kako se naj izogne plačilu davkov. V odgovoru minister Vizjak dokazuje, da se je boril proti tajkunskim prevzemom in proti oškodovanju države ter davkoplačevalcev.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
Odstavljeni dolgoletni direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki je zdaj prvi javno spregovoril, kako si v koaliciji politično podrejajo državna podjetja, je v svojem razkritju, kako je potekala menjava, javno povedal, da je moral na sestanek v parlament, v prostore poslanske skupine SDS, kjer ga je pričakal generalni sekretar stranke Borut Dolanc.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
V SDS razpolagajo z osebnimi podatki
To je sporazum o predčasnem prenehanju mandata, ki ga je generalni sekretar stranke SDS Borut Dolanc v prostorih poslanske skupine SDS v parlamentu ponudil zdaj že odstopljenemu predsedniku uprave Elektra Ljubljana Andreju Ribiču. V SDS so sestanek med Dolancem in Ribičem ocenili za »brezpomenski«, češ da ima »pravico za imenovanje kadrov v družbah, v katerih je država lastnica oz. zgolj vpletena v lastniško strukturo družbe, zgolj Slovenski državni holding in nadzorni sveti posameznih družb«. Toda iz dokumenta, ki ga objavljamo, lahko sklepamo tudi na kaznivo dejanje.
-
11. 11. 2021 | Politika
Robert Golob, predsednik uprave največjega slovenskega trgovca z energijo Gen-I, ki po intervenciji politike včeraj ni dobil novega mandata na čelu podjetja, je danes s sodelavci spregovoril o ozadju dogodkov, ki so se odvijali zadnje tedne. Eno največjih presenečenj na tiskovni konferenci je bil nastop Antona Krkoviča, nekdanjega brigadirja in zavzetega podpornika Janeza Janše, ki je sedaj zaposlen v podjetju Gen-I kot svetovalec uprave.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Svet
Konec septembra je v poljsko bolnišnico v Pszczyni, mestecu v bližini Katovic, zaradi iztekanja plodovnice prišla 30-letna ženska v 22. tednu nosečnosti. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se je plod zaradi pomanjkanja plodovnice napačno razvijal, bil je tudi deformiran in ni imel več možnosti preživetja. Kljub temu zdravniki splava niso opravili takoj, ampak so čakali, da je plodu nehalo biti srce, to pa je bilo za žensko prepozno. Uradno je umrla zaradi tako imenovanega septičnega šoka, dejansko pa zaradi poljske zakonodaje, ki prepoveduje splav.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Družba
Kje so naši zdravstveni milijoni?
V času epidemije smo se občani, če je to le bilo mogoče, na široko ognili zdravstvenim ustanovam. Če nas je bolel zob, smo raje potrpeli, kronični bolniki so raje ostajali doma in operacije prestavljali v nedoločeno prihodnost. Na drugi strani so zaradi epidemije tudi bolnišnice vse manj nujne posege potiskale v prihodnost, zdravstveni domovi pa so na najrazličnejše načine poskušali omejevati obiske. Posledica vsega tega je bilo seveda manj opravljenih storitev.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Družba
»Strah me je, da bo EU postala povsem nepomembna, da bo ostala brez vpliva in moči«
Janis Varufakis (1961) se je na svetovni oder postavil v času evropske oziroma grške finančne krize. Od januarja do junija 2015 je bil finančni minister v grški vladi pod vodstvom Aleksisa Ciprasa (Siriza). V tistih nekaj mesecih je v Evropi potekala ena od najusodnejših konfrontacij med majhno Grčijo in Evroskupino, kjer je imela glavno besedo Nemčija. Varufakis je tedaj zaslovel kot politik, ki je poudaril nekaj, o čemer drugi državniki niso hoteli govoriti. In sicer da so dolgovi, v katerih se je tedaj utapljala Grčija, pa tudi nekatere druge države, predvsem Italija, dejansko nevzdržni in da jih je iluzorno v neskončnost podaljševati in povečevati v zameno za še strožje varčevalne ukrepe. Dotlej je večina uveljavljenih mnenjskih voditeljev ponavljala, da nekatere države pač niso disciplinirane, Varufakis pa je poskušal dokazati, da ima sistem evra vgrajene napake, ki bodo razbile EU. Grčija z Varufakisom tedaj sicer tega oreha ni zmogla streti, Varufakis, ki je imel pred tem možnosti s seboj v brezno potegniti še Italijo, je odstopil s položaja, EU pa je nato Grčiji podelila novo gromozansko in očitno nevzdržno posojilo. Po tistem obdobju je Varufakis ustanovil evropsko politično gibanje DiEM25 (Demokracija v Evropi) in svojo progresivno politično stranko v Grčiji; oba na volitvah sicer nista dobila večje podpore. Kot profesor ekonomije in politik je napisal več knjig različnih žanrov, v katerih dokazuje, da kapitalizem v zadnjem obdobju, ki je dobilo pospešek v finančni krizi, propada. V pogovoru, ki ga je imel Varufakis pretekli teden s Slavojem Žižkom v sklopu festivala Indigo, je recimo dokazoval, da kapitalizma ni več. Oziroma da je sistem, kjer svet obvladujejo spletni giganti tipa Amazon, Facebook, Google ali Apple, bolj podoben nekdanjemu fevdalizmu kot kapitalizmu s svojimi prostimi trgi.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Družba
Franci Matoz, sicer najtesnejši zaupnik predsednika vlade Janeza Janše, se je v zadnjem letu izkazal za enega največjih multipraktikov, kar smo jih imeli čast spoznati v naši polpretekli zgodovini. Ne le da za Janeza Janšo še naprej opravlja odvetniške storitve, zelo dobro se spozna tudi na bančna vprašanja – avgusta je bil denimo imenovan za neizvršnega direktorja Slabe banke (DUTB). Je tudi strokovnjak za železnice – sedi v nadzornem svetu Slovenskih železnic kot namestnik predsednika in je tudi predsednik nadzornega sveta Luke Koper. Pa ne zgolj to. Blizu so mu jajca, žito in jabolka. Do letos poleti je bil recimo član nadzornega sveta kmetijskega podjetja Meja iz Šentjurja, ki se ukvarja s pridelavo omenjenih kmetijskih proizvodov.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
Nekaj naukov smo v našem, več kot intenzivnem odnosu z Brusljem v zadnjem letu in pol tukajšnje vladavine Janeza Janše že spoznali. Prvi in verjetno najpomembnejši je, da je EU s svojimi institucijami precej nemočna v dogajanju, kakršnemu smo priča tudi v Sloveniji. Govorimo o situacijah, v katerih začne lokalni avtokrat spodjedati demokracijo, neodvisne institucije, civilno družbo ali ko ruši ravnovesje med zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti ter omejuje ali spodjeda občutek svobode, ko svoj lojalnostni princip strankokracije kot virus širi po celotni, med seboj načrtno skregani družbi.
