Borut Mekina
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
V Sloveniji smo se srečali z veliko ljudmi in pri njih nisem dobila občutka, da bi bila nezaželena, seveda pa imate prav, res se nam je prvič zgodilo, da nas najvišji predstavniki vlade niso hoteli sprejeti. Bili smo na Slovaškem, v Bolgariji in drugod, vedno smo se srečali s predsedniki vlad. A to je pač osebna odločitev Janeza Janše. Lahko rečem zgolj, da je imel priložnost in da nam je žal, da se nismo srečali.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
Janez Janša se je v zadnjem letu večkrat obregnil ob Bruselj, a tokrat sta bila odziv in kritika voditeljev EU institucij veliko ostrejša kot doslej. Janšo so zaradi tvita, v katerem je delegacijo EU parlamenta označil za »lutke Sorosa v Evropskem parlamentu«, kritizirali predvsem zaradi njegovega antisemitskega tona. Kot pravi Brankica Petković, dolgoletna raziskovalka z Mirovnega inštituta, je antisemitizem seveda tudi slikanje namišljenih sovražnikov, kjer akterju pripisujemo nekakšen skrit manipulativen namen, njegovim lutkam, v tem primeru evroposlancem, pa recimo Janša s tem odreka zmožnosti neodvisnega, premišljenega delovanja. »Očitno seveda je, da v EU te vzorce hitreje prepoznajo. Celo mi, politični analitiki, dejansko danes v Sloveniji na takšne izpade nismo več občutljivi,« pravi Petkovićeva.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Afera Kurz: Kar počne Janša nekaznovano, v Avstriji preganjajo
Vse se je zgodilo s svetlobno hitrostjo, vsaj po slovenskih merilih. Prejšnji teden, ko je bil avstrijski kancler Sebastijan Kurz v gosteh pri Janezu Janši na Brdu pri Kranju, na vrhu EU-Zahodni Balkan, je avstrijsko specializirano tožilstvo opravilo hišne preiskave v njegovem uradu, na sedežu njegove ljudske stranke (ÖVP) in na finančnem ministrstvu. Nekaj dni za tem je Kurz, proti kateremu bo očitno vložena obtožnica zaradi korupcije, odstopil. Kaj mu očitajo in kako so mu kriminalisti prišli na sled?
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Družba
Zaposleni na Institutu Jožef Stefan nad informacijsko pooblaščenko
Urad informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, je v času vlade Janeza Janše ostal do nje kritičen in neodvisen organ, zaradi česar si je prislužil zvrhano mero oblastniških klofut. Nazadnje je na začetku tega meseca parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki ga vodi Branko Grims (SDS), celo zavrnil njegovo letno poročilo, česar ne bi smel, poleg tega je državni svet pred tem poročilo pohvalil. A Grims je brez posebne utemeljitve razsodil, da je poročilo pomanjkljivo. Zaradi te poteze, ki jo v uradu informacijske pooblaščenke razumejo kot »del političnega obračunavanja«, Mojca Prelesnik zdaj razmišlja, da bi o vsem skupaj obvestila pristojne mednarodne organe v Svetu Evrope in EU.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Novo povečanje izdatkov za vojsko in nova referendumska pobuda
Kje so časi, ko je stranka Levica ob napovedi vlade protestirala zaradi načrtovanih dodatnih 30 milijonov evrov za nakup orožja in opreme (septembra 2019)! Pod vlado Janeza Janše ti izdatki in načrti za prihodnja leta letijo v nebo; skorajda ni več niti dovolj časa za vsakokratne izraze ogorčenja.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Na prvi pogled se zdi, da mednarodnemu zavezništvu tako imenovanih iliberalnih sil na vzhodu Evrope, na čelu z Viktorjem Orbánom, ne kaže najbolje. Njegov zaveznik Sebastijan Kurz, avstrijski kancler, s katerim je šel slovenski premier Janez Janša nedavno na Triglav, je bil zaradi korupcijskega škandala ta vikend prisiljen odstopiti. Češki premier Andrej Babiš je pretekli vikend izgubil na parlamentarnih volitvah. Poljski vladajoči ultrakonservativni populisti pa so zaradi vse bolj radikalnih potez pod vse večjim mednarodnim in domačim pritiskom: po kontroverzni sodbi njihovega ustavnega sodišča glede statusa prava EU se je po poljskih mestih pretekli teden zbralo največje število protestnikov doslej.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Kultura
»Strah in pogum« je bilo vodilo letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica. In kot je v utemeljitvi istoimenske nagrade zapisala prevajalka Amalija Maček, je to tudi življenjsko vodilo letošnjega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja (1953).
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Politika
»Avstrijski mediji povzeli to, kar slovenski niso. Intervju z Janezom Janšo na Demografskem vrhu,« so minuli teden zapisali na Nova24. Temu je sledil povzetek pogovora, ki ga je imel predsednik vlade na Demografskem vrhu v Budimpešti in ki ga je v nemščini poobjavil portal Unser Mitteleuropa. A omenjeni portal dejansko ni avstrijski medij, ampak je eno od pomembnejših komunikacijskih središč evropskih skrajno desnih gibanj, ki jih s kampanjo lažnih novic posredno podpira tudi Rusija. Primer ne kaže le, kako globoko na desno je zašla SDS, ki zdaj že precej jasno služi tistemu, kar so v tej stranki pred leti označevali za rusko hibridno vojno proti Evropi, ampak tudi, zakaj želi vlada Janeza Janše oslabiti ali uničiti Slovensko tiskovno agencijo (STA).
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
Zdravniška zbornica Slovenije je še pred nekaj leti trdila, da je zdravnikov preveč
Računsko sodišče je zaradi številnih opozoril o pomanjkanju zdravnikov opravilo revizijo učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela, pri čemer je seveda ugotovilo, da na tem področju vlada kaos. Oziroma da ni mogoče ugotoviti dejanskih zdravniških kapacitet, torej kako obremenjeni so zdravniki po posameznih področjih, zaradi česar tudi ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih. Torej, koliko urologov, anesteziologov, zobozdravnikov in družinskih zdravnikov bomo dejansko potrebovali čez pet do deset let, kolikor v povprečju traja izobraževanje.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Politika
Bojan Veselinovič je prejšnji teden zaradi neuspešnih pogajanj z Uradom vlade za komuniciranje (UKOM) odstopil s položaja direktorja, seveda pa se tudi ni prijavil na novi razpis za direktorja STA. Če namreč ne bi odstopil, bi mu mandat potekel 31. decembra letos, zaradi česar so na STA v začetku septembra objavili razpis za novega direktorja. Na ta razpis pa se je prijavil le en kandidat, in sicer Igor Kadunc, ki je do aprila letos opravljal funkcijo generalnega direktorja RTV Slovenija. Če bo Kadunc izbran, bo funkcijo s petletnim mandatnim obdobjem nastopil 1. januarja prihodnje leto. Seveda, če bo STA tedaj še obstajala.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Politika
Čeprav se je predsednik naše vlade Janez Janša letos že vsaj petkrat uradno sešel z madžarskim kolegom Viktorjem Orbánom, se prejšnji teden ni mogel upreti skušnjavi in se je z njim sestal še enkrat. Namesto da bi v vlogi predsedujočega Svetu EU odšel na zasedanje generalne skupščine OZN, se je s predsednikom države Borutom Pahorjem dogovoril za zamenjavo, sam pa je spet odpotoval v Budimpešto, na že četrti demografski vrh, kjer je z drugimi politiki iz višegrajske koalicije razmišljal, kako ženske pripraviti do pogostejšega rojevanja.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Politika
Urad vlade za komuniciranje (Ukom) že več kot 270 dni ne najde denarja za financiranje javne službe STA, njegov direktor Uroš Urbanija pa na veliko troši celo za najobskurnejše, a politično jasno profilirane projekte. Za primerjavo, Ukom je v prvih devetih mesecih leta 2019 potrošil 1,2 milijona evrov (brez upoštevanja stroškov STA), letos pa je Urbanija brez upoštevanja STA porabil že kar tri milijone evrov. Zakaj takšna razlika?
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Politika
Predsednik države Borut Pahor se je decembra 2019 z enim od govorov zameril danes štirim opozicijskim strankam – LMŠ, SD, Levici in SAB. Čeprav je bila manjšinska vlada Marjana Šarca ves čas na robu zloma, je od njih zahteval odločne korake, daljnosežnejše reforme, četudi bi to pomenilo padec vlade. Ta je kasneje, na drugačen način, tudi sledil. Pod pritiskom Levice se je Šarčeva koalicija odločila odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zato se je od koalicije odmaknila stranka DeSUS, nato je odstopil finančni minister in čez nekaj dni še sam Šarec.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Janez Janša je lahko najbolj razvpit politik doma in v širši regiji, a njegova SDS državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitev prihodnje leto ne bo krojila. Predvolilna kampanja, ki jo je ta stranka začela že avgusta s strankarskimi in vladnimi obiski v regijah, s stojnicami na sejmih in zborovanjih, okrancljanih z moškimi pevskimi zbori, temelji na že preizkušeni propagandi. V Snoviku blizu Kamnika je recimo Janša ta mesec na zadnjem predvolilnem srečanju dejal, da se bo na prihajajočih volitvah »preprosto odločalo o dilemi med razvojem in nerazvojem, med tem, ali bomo gradili nove vrtce, športne dvorane, negovalne bolnišnice, domove za starejše«. Kot nasprotje tej poti je predstavil trošenje denarja za »tako imenovane« nevladne organizacije in za vse tisto, kar je v zadnjem času povezano s »tako imenovanim« protestnim kolesarjenjem po Ljubljani: »Na naslednjih volitvah se bo izbiralo med ustavno demokracijo in levim fašizmom.«
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Ima Janez Janša res prijatelje? Leta 2006 je nekdanji direktor Klime Petek Stanislav Petek v enem od intervjujev za lokalno mariborsko televizijsko postajo prostodušno dejal, da sta z Janezom Janšo »osebna, dobra prijatelja, zaupava drug drugemu. Hvala bogu, da sva zdaj, ko je postal predsednik vlade, ostala prijatelja. Če je komu od naju dolgčas, se pokličeva ali si pošljeva SMS. Vem, da je tam nekje nekdo, s katerim se dobro razumem.«
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Opozicijske stranke, združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), to so stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, so ta teden dokončno uskladile besedilo sporazuma o povolilnem sodelovanju – torej vsebino nekakšne predkoalicijske pogodbe, ki jo zato morajo v prihodnjih dneh potrditi še organi vseh štirih strank. Takšna zavezništva še pred volitvami navadno sklepajo stranke v državah z večinskim volilnim sistemom, v državah s proporcionalnim, kot je Slovenija, pa le redkokdaj. A tokrat naj bi bil sporazum potreben zaradi izjemnih okoliščin, torej vlade pod vodstvom Janeza Janše.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Na seji mestnega sveta občine Maribor je svetnica Barbara Glavič dala pobudo za postavitev doprsnega kipa mariborskemu pisatelju, pesniku, dramatiku Stanku Majcnu (1888– 1970). Glavičeva je v pogovoru pojasnila, da ji je pobudo posredoval pesnik Andrej Brvar, eden izmed mariborskih kulturnikov, ki so leta 2018 javno podprli kandidaturo župana Saša Arsenoviča.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Prihaja supervolilno leto 2022
1) Če se koalicija pod vodstvom Janeza Janše ne bo sesula že prej, ta verjetnost obstaja zaradi taktiziranja strank koalicije, ki se bodo verjetno poskusile pred koncem mandata vsaj navidezno oddaljiti od SDS, nas bodo prihodnje leto najprej čakale državnozborske volitve. Kot pojasnjujejo v državni volilni komisiji, lahko te predsednik države Borut Pahor razpiše najprej za nedeljo, 24. aprila, najkasneje pa za nedeljo, 5. junija. To pomeni, da bomo spomladi brez dvoma že imeli predvolilno kampanjo.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Slika se počasi sestavlja. V SDS so bili v zadnjih letih na videz srditi borci proti korupciji v zdravstvu. Opozarjali so predvsem na preplačila pri nakupih zdravil in medicinskih pripomočkov. Predsednik SDS Janez Janša je hotel na vsak način v to zgodbo vključiti tudi Mladino. Akcijo je kot vodja preiskovalne parlamentarne skupine o nakupu in prodaji žilnih opornic kasneje sicer vodila poslanka SDS Jelka Godec, a ofenzivo je začel Janez Janša, februarja leta 2016 na odboru za finance.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Kako Janševa vlada sistematično krepi zdravstvene lobije
Vladajoča koalicija, ki se je ob svojem nastanku lani spomladi v koalicijskih izhodiščih zavezala h krepitvi zasebnega zdravstva, ni posebej zavzeta borka za javno zdravstvo, niti nima velikega interesa za boj proti klientelizmu in korupciji v zdravstvu. Postavimo boj SDS za zniževanje cen medicinskih pripomočkov v kontekst. Če bi vse slovenske bolnišnice kupovale poceni srčno-žilne opornice, bi v enem letu prihranile 810.000 evrov, so leta 2017 izračunali na RTV Slovenija. Interesu, da se cene in marže znižujejo, ni mogoče ugovarjati – mogoče ga je le podpreti. A v slovenskem zdravstvu obstaja še večji odtok denarja, ki se je v času koronakrize še povečal in za zamašitev katerega vladajoča koalicija ni naredila nič.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Tudi Janševi madžarski kolegi na jahtah po Jadranu
Medtem ko je Janez Janša konec avgusta leta 2016 z družino dopustoval na krovu jahte v lasti poslovneža Andreja Marčiča, je na družbenih omrežjih kazal malce drugačno podobo. Janša je 26. avgusta 2016 na Twitterju recimo komentiral Mladinin intervju s Tanjo Fajon, češ: »Še ena, ki bi delila tisto, kar ustvarijo drugi. V rastlinskem svetu so to paraziti, v politiki pa socialisti.« A nekako je že prav značilno, da imajo največji borci za prvorazredne najraje največji luksuz, Janša se očitno tudi pri tem zgleduje pri svojih najboljših, madžarskih kolegih. Viktor Orbán o sebi rad pravi, da je človek ljudstva, impulzivno in spontano se odpravi med ljudi, na njihovih kmetijah obeduje, a ko gre za pravi oddih, je najraje z najbogatejšimi madžarskimi oligarhi.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Šest prašičev za osamosvojitelje
V skladu s tradicijo, ki jo je zahodna civilizacija prevzela od starih Grkov, naj bi bilo najvišje na lestvici človekovih vrlin opravljanje tako imenovanih junaških dejanj. Starogrška lestvica plemenitih dejanj ima neko logiko. Plemenitost ravnanja je denimo v obratnem sorazmerju s koristmi, ki jih človek pridobi v zameno za neko dejanje oziroma delovanje. Delo – fizično ali intelektualno – je bilo recimo v tej tradiciji vredno najmanj. Nekoč so bili sužnji tudi pisarji. Malce več je bilo vredno ustvarjanje, recimo kiparjenje ali pisanje pesmi. A težava s to dejavnostjo je bila, kot so opisovali grški filozofi, da za njo ostajajo materialne sledi. Kipar si pomaga s kamnom, pesnik ali pisatelj ubira bližnjice do slave z rabo papirja. Najbolj znan grški filozof Sokrat verjetno zaradi tega ni pisal, ampak je zgolj govoril.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Svet
Na sredini zgornje fotografije, narejene ob padcu Kabula, pozira talib. Oblečen je v svetlo rjava oblačila, v roki pa razkazuje kalašnikovko. Od kod jo je dobil? Zelo verjetno iz Slovenije. Kot nas je opozoril bralec, mož na fotografiji drži v rokah avtomatsko puško, kakršne smo nekoč proizvajali v Jugoslaviji, v Kragujevcu. Jugoslovanske kalašnikovke imajo v primerjavi z drugimi izvedenkami nekaj unikatnih značilnosti. Tam, kjer je talibova leva roka, imajo te puške tri zareze za zračenje, poleg tega imajo merek za streljanje s tromblonskimi minami, ki je na fotografiji preklopljen navzdol.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Politika
Kako vlada Janeza Janše ohranja podporo s podkupovanjem posameznih interesnih skupin
V skladu s tako imenovanim začasnim okvirom evropske komisije za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covid-19 lahko države EU med epidemijo izjemoma pomagajo posameznim družbam ali panogam. Državna pomoč, ki je bila v EU prej izjema kot pravilo, je v sedanji krizi postala redna praksa, kljub vsemu pa je treba vse ukrepe še naprej prijavljati evropski komisiji in dobiti njeno privolitev.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Politika
Podjetnik Jože Anderlič je leta 2009 v zameno za porušitev Kolizeja v Ljubljani, ki je bil zavarovan kot kulturni spomenik lokalnega pomena, moral plačati 750 tisoč evrov odškodnine, ki jih je ljubljanska občina porabila za gradnjo Cukrarne, hkrati pa se je še zavezal, da bo osrednji prostor v na novo zgrajenem kompleksu namenjen kulturni dejavnosti.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Družba
Dr. Peter Klepec je raziskovalec na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Je član kolektiva svetovno znane ljubljanske lacanovske šole. V zadnjem obdobju, ki ga je zaznamovala finančna kriza, je skozi psihoanalitično optiko analiziral sodobni kapitalizem. Pot ga je prek dveh monografij v zbirki »Kapitalizem in perverzija« privedla do proučevanja krize. Klepec, ki na inštitutu vodi raziskovalni projekt »Filozofija krize: ekonomija-politika-ekologija«, krizo – ki ima danes seveda obliko kovidkrize – primerja z nočno moro. Kar pa pomeni tudi, da se iz nje lahko zbudimo.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Politika
Afganistancem, ki so v domovini sodelovali z evropskimi institucijami in jih tam ogroža talibski režim, je pomoč prva ponudila španska vlada. Španija se je ponudila, da postane vstopna točka za begunce iz Afganistana v EU. Madrid jih namerava sprejeti več tisoč, začasno jih bodo namestili v begunskih centrih ali vojaških oporiščih, nato naj bi jih od tam preselili še v druge države EU. Poleg EU je Španija pomoč ponudila tudi ZDA oziroma »njihovim« beguncem iz Afganistana. Zaradi te odločitve v španski javnosti ni bilo hude krvi, ni zaslediti nobene resne panike, nobenih skrajnih političnih izgredov.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Slovenski neonacisti, pripadniki različnih skrajno desnih, rasističnih gibanj, ki so se v preteklosti skrivali pred javnostjo, pod vlado Janeza Janše dvigujejo glave. Vidimo jih lahko na provladnih protestih in drugih akcijah, nastopajo odkrito in brez sramu. Ni dvoma, zakaj. Povezav in simpatij med vladajočo SDS in skrajno desnico je veliko. Tako verjetno tudi ni presenetljivo, da slovenske uradne institucije, kot sta policija in obveščevalna služba, te nevarnosti ne vidijo. Ravno nasprotno, vladajoča SDS je namesto pregona desnih skrajnežev začela problematizirati tako imenovani levi ekstremizem in anarhizem. Pobuda SDS o prepovedi stranke Levica, ki jo razumejo kot skrajno levo in protiustavno, je znana. Manj znano pa je dejstvo, da slovenska vlada s podobnim programom dela nastopa tudi pri predsedovanju Evropski uniji.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
»Nekoč je bila skrajna desnica anatema, danes je to rutina,« piše v marca 2020 objavljeni analizi o skrajno desnih terorističnih napadih v Evropi. Analizo je opravil ameriški Center za strateške in mednarodne raziskave (CSIS) na podlagi 2241 terorističnih napadov v Evropi med letoma 2009 in 2020. Njegov komentar, da je skrajna desnica del vsakdana, se je navezoval na dejstvo, da se dandanes skrajno desne politične stranke v Evropi tudi v evropskem parlamentu združujejo v večjo skupino. Hkrati s tem pa so avtorji študije opazili tudi povečanje skrajno desnih terorističnih napadov. Ti, ugotavljajo, sovpadajo prav s protimigrantsko retoriko desnih politikov po letu 2015.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Družba
Bojan Veselinovič (1965) je novinarsko kariero začel leta 1988 kot radijski dopisnik iz Beograda. V devetdesetih je napredoval v urednika uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Radia Slovenija ter nato v odgovornega urednika informativnega programa. Z nastopom prve vlade Janeza Janše je doživel prvi pretres. Ker je takratni koaliciji uspelo sprejeti zakon o RTVS, je tudi na Radiu prišlo do politično motiviranih zamenjav, zato je leta 2006 odšel na Dnevnik, kjer je postal notranjepolitični urednik. Čez tri leta, leta 2009, je bil prvič izbran za direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA), nato še leta 2016.
