Borut Mekina
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Svet
Slovenska policija zanika vohunjenje prek mobilnih telefonov. Ji verjamete?
Kaj je vohunski program Pegasus? Najnazornejši je primer Francozinje Claude Mangin, žene zaprtega političnega aktivista iz Maroka. Analiza njenega telefona je pokazala tole: prejšnji mesec je Manginova na svoj iPhone 11 prejela kratko sporočilo. Telefon ga ni prikazal, ni zazvonil. Je pa sporočilo v njem potihoma namestilo vohunski program, ki ga izdeluje izraelsko podjetje NSO. Ko je bil program nameščen, je napadalcem zagotovil vse: dostop do elektronskih sporočil, kratkih sporočil, snemanje s kamero v telefonu ali z mikrofonom in ugotavljanje lokacije.
-
18. 7. 2021 | Družba
»Če je oblast pravična in dela v dobro ljudi, ji bodo ljudje sledili, sicer pač ne«
Tako na življenje gleda Renata Salecl, filozofinja ali psihoanalitičarka po specializaciji, v pogovoru za posebno poletno številko MLADINA INTERVJU. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je dejansko tako očitno, da ga skorajda ne vidimo. Da, imamo epidemijo, ki je tudi njo zadnje leto zaposlovala. Ampak zakaj v času, ko se je mogoče res o vsem informirat, ko so kvalitetne informacije na dosegu tipkovnice, zakaj ravno sedaj vse več ljudi – celo držav – raje izbere nevednost? Zakaj si raje lažemo, zanikamo, si delamo utvare? To je nek takšen detajl, tudi fenomen nove sorte.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
»Vse tiste, ki so bili politično nastavljeni, bo treba zamenjati«
Marjanu Šarcu (1977) številni zamerijo, ker je pred letom dni nepričakovano odstopil. Pred tem o tej svoji potezi ni obvestil niti svojih koalicijskih partnerjev, kar je bila v politični zgodovini Slovenije dotlej še nikoli videna odločitev, ki je presenetila druge, morda bolj preračunljive in pragmatične politike, vajene igre s pritiski in popuščanji. Karkoli si že o tej njegovi potezi mislimo, jo obsojamo ali razumemo, pa je verjetno dejstvo, da je danes politična slika v Sloveniji precej jasnejša. Mnogi miti, na katere so nekateri še prisegali pred letom dni, so se že razblinili.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
Skrivnostni sestanek z Ursulo von der Leyen
Na dan, ko je Slovenijo obiskala evropska komisija, in po tem, ko so si komisarji na Bledu ogledali predstavo Povodni mož, se je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen na Brdu pri Kranju srečala s predstavniki slovenskega novinarstva. Sestanka, ki je bil neuradne narave, so se po naših informacijah udeležili odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije (STA) Barbara Štrukelj, predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek in profesor Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
Finančni ministri skupine G20 so ta teden podprli globalno davčno reformo za pravičnejšo obdavčitev multinacionalnih podjetij. Devetnajst najbogatejših držav plus predstavniki Evropske unije so s tem podprli napovedano davčno reformo, ki so jo ZDA predlagale na nedavnem zasedanju voditeljev sedmih najbogatejših držav, torej skupine G7. Reforma je sestavljena iz dveh ukrepov, pri prvem gre za to, da bo najnižja davčna stopnja za multinacionalke znašala 15 odstotkov, drugi steber naj bi poskrbel, da bodo mednarodna podjetja več davkov plačevala tam, kjer ustvarjajo prihodke.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
»Nad našim predsedovanjem lebdi velik črn oblak, naša podoba v Bruslju je katastrofalna«
Socialni demokrati so v zadnjem desetletju v Evropi izgubljali podporo. Njihovi volivci so se selili k novim levim strankam, v Nemčiji recimo predvsem k Zelenim ali Levici, drugod celo k skrajno desnim, populističnim strankam, kot so v Avstriji Svobodnjaki. Podobno usodo so v Sloveniji doživeli tudi v SD, kjer pa se v zadnjem obdobju spet pobirajo. Stranka SD je danes, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, najmočnejša opozicijska stranka, Tanja Fajon, ki so jo za predsednico izvolili lani oktobra, pa možna prihodnja mandatarka.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Ruanda in Venezuela in Slovenija
Je Slovenija res neprijazna do podjetnikov? Ker je tu zanje domnevno preveč birokratskih ovir, namerava vlada poenostaviti pridobivanje gradbenih dovoljenj in uvesti socialno kapico, s katero bi najbolje plačanim zamrznili plačilo socialnih prispevkov. A ko so v Veliki Britaniji – na njihovem podjetniškem spletnem informacijskem portalu Businessfinancing – konec prejšnjega meseca primerjali ureditve po svetu, so ugotovili, da je Slovenija dejansko eno najprijaznejših okolij.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Madžarskemu premierju Viktorju Orbánu v zadnjem času zadeve uhajajo iz rok. Njegovi stranki Fidesz javnomnenjska podpora pada in je v tem trenutku izenačena pri dobrih tridesetih odstotkih s strankami združene madžarske opozicije. Te so maja napovedale, da bo njihov skupni kandidat na parlamentarnih volitvah naslednje leto liberalni župan Budimpešte Gergely Karacsony.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Geji in lezbijke kot grešni kozli
ILGA-Europe je evropska podružnica mednarodne lezbične in gejevske zveze International Lesbian & Gay Association (ILGA), ki združuje več kot 600 organizacij iz 54 držav, delujočih na področju spodbujanja pravic gejevske, lezbične, biseksualne in transseksualne skupnosti v Evropi in Srednji Aziji. Iz te organizacije so nam na vprašanje glede spoštovanja pravic pripadnikov LGBT v naši regiji odgovorili, da Viktor Orbán in poljski predsednik Andrzej Duda že kar nekaj časa zlorabljata LGBTI skupnost kot grešne kozle:
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
»Nastaja tip vladavine, ki spominja na Islamsko državo«
Robert Biedroń (1976) je poljski evroposlanec, član skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S & D). Med letoma 2011 in 2014 je bil poslanec v Poljskem Sejmu, do leta 2018 župan mesta Słupsk na severozahodu države s slabimi sto tisoč prebivalci, lani pa tudi kandidat na poljskih predsedniških volitvah. Na Poljskem je znan kot eden najpomembnejših borcev proti homofobiji, pri čemer ni neprizadet: je namreč odkrit gej, kar je lahko na Poljskem precej nevarno.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Politika
Kaj omogoča vzpon strank, kakršna je SDS?
Ker je bil Janez Janša na kongresu stranke vnovič izvoljen za predsednika, seveda ob 99-odstotni podpori delegatov, so številni komentatorji potegnili vzporednice z nekdanjimi komunisti ali s položajem, ki ga je tedaj imel Josip Broz Tito. Takšne primerjave so lahko zanimive, zlasti ker je v tej stranki precej nekdanjih komunistov, a zgrešijo naravo najmočnejše politične stranke v državi.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Politika
Zvito, Janševa vlada upokojencem obljubila pravice, ki jih mora financirati naslednja vlada
Ena zanimivejših zgodb vlade je povezana z dolgotrajno oskrbo starejših. Slovenija je ena redkih držav EU brez urejene dolgotrajne oskrbe, kar se je med epidemijo odražalo tudi v velikih žrtvah med varovanci domov za starejše, in reforma tega področja je pomemben projekt stranke DeSUS.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
Eldorado za organizirani kriminal
V obdobju vegradov, menedžerskih prevzemov, krepitve podalpskih oligarhov – to je pred približno desetimi leti – je bila javnost ogorčena nad neučinkovitostjo državnih organov. Menedžerji so prevzemali podjetja na kredit, mnogi so jih nato izčrpavali in celo namenoma potiskali v stečaj, odpuščali so delavce ter svoje kriminalno delo nadaljevali v vzporednih podjetjih. Drugi delavcem leta in leta niso plačevali socialnih prispevkov, tretji, recimo v Vegradu, so pred stečajem vsem na očeh uničevali dokumentacijo in premoženje prepisovali na sorodnike ali ga pošiljali v davčne oaze – zgodilo pa se ni nič.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
Namesto strokovnjaka simpatizerka SDS
Poleg uničevanja NPU in finančnega urada smo priča tudi precej nenavadnim posegom na uradu za preprečevanje pranja denarja, torej v še eni od instituciji, ki je pomembna pri boju proti organiziranemu kriminalu.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
Ne. Sicer sem podpisal aneks, ampak sem ga moral. Če ga ne bi, bi me premestili brez aneksa.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
Ivan Simič, direktor Fursa: »Pri vodenju države je najboljša kombinacija demokrata in avtokrata«
Posebno velikih pretresov na finančni upravi ni, ta deluje stabilno naprej kljub spremembam vodstva. Zakaj samo za pol leta? Prvič zato, ker menim, da delam dovolj hitro in bom v pol leta naredil, kar sem si zastavil. Drugič pa, ker na finančno upravo prihajam iz svojega davčnosvetovalnega podjetja in se želim tja vrniti, saj imam odgovornost do zaposlenih.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Družba
Ko je v bližini Postojne začela rasti tako imenovana turška vas, naselje zabojnikov za 450 turških gradbenih delavcev, ki bodo prihodnja leta gradili železniški tir med Koprom in Postojno, je pristojne prešinila strašljiva misel: Slovenci so v preteklosti s peticijami, protesti in civilnimi pobudami nasprotovali centru za huje in hudo duševno prizadete otroke ali ureditvi materinskih domov, kakšen halo bo šele nastal, ko bomo zraven vasi Orehek nastanili slovenskega prasovražnika, Turka, torej turške delavce. Tako je verjetno nastala dobro premišljena akcija pomiritve tamkajšnje javnosti.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Politika
Madžarsko življenje s političnimi sodniki
Madžarski mediji so lani objavili fotografije zunanjega ministra Pétra Szijjárta, ki so ga prikazovale med preživljanjem dopusta z družino na Jadranskem morju. A ne kjerkoli, v apartmaju ali hotelu na Hrvaškem, temveč na krovu 20 milijonov evrov vredne luksuzne jahte z rahlo pretencioznim imenom Lady Mrd.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Ekonomija
Ob novici, da je madžarska banka OTP od ameriškega sklada Apollo, natančneje od bančnega računa na Kajmanskih otokih, za 900 milijonov evrov kupila skupino NKBM, smo začeli na hitro računati.
-
3. 6. 2021 | Politika
Janšev sramotni non-paper uradno obstaja
Po tem, ko so bosanski mediji objavili sporni non-paper o spreminjanju meja na Balkanu, je novinar Dela Peter Žerjavič o njegovem obstoju vprašal Evropski svet. Dvanajstega aprila popoldne so mu odgovorili. Žerjavič ga je na Twitterju objavil in potrdil, kar je do takrat tudi neuradno krožilo: "V tiskovni službi predsednika evropskega sveta Charlesa Michela so potrdili, da so prejeli non-paper slovenskega premiera Janeza Janše o Zahodnem Balkanu. (Po naših neuradnih informacijah je bil poslan lani jeseni)."
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Zakaj si Janez Janša želi nasilja?
Predsednik vlade Janez Janša rad vsake toliko časa napiše kakšen odmevnejši programski dokument. Z njim preseneti javnost, pogosto jo ogorči, predvsem pa zbudi svoje sledilce, ki potem zapisane ideje ponavljajo v nedogled. Zadnji tak dokument je osnutek kongresne resolucije stranke SDS z naslovom »Za obrambo ustavnih temeljev slovenske države«, ki naj bi jo obravnavali naslednji mesec na svojem kongresu. V njej avtor poziva k prepovedi Levice in svari pred »obnovitvijo državljanske vojne«. Kot simptom prihajajoče državljanske vojne resolucija opozori na protestnike: »Nedavni ’naci-požig’ poslanskih stolov pred parlamentom napoveduje usodno zaostrovanje razmer, kar lahko vodi v obnovitev državljanske vojne!« Tako piše v dokumentu.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Policija je izgubila zaupanje ljudi
Na policiji vsake dve, tri leta izvedejo javnomnenjsko raziskavo o zadovoljstvu in zaupanju v svoje delo. Prvo so izvedli leta 2016, drugo leta 2018, zadnjo pa letos. Čeprav so na policiji raziskavo izvedli že marca, so rezultate predstavili šele prejšnji teden, na tiskovni konferenci pa je generalni direktor policije Anton Olaj rezultate poskušal zamegliti. Poročilo o javnomnenjski raziskavi so recimo združili s poročilom o delu policije za lani, glede zaupanja v delo policije je generalni direktor govoril o trendu, pri čemer je uporabljal težje razumljive izračune. Govoril je recimo o tem, da je povprečna ocena zaupanja v policijo padla s 3,67 leta 2018 na 2,67 letos, krivec za ta upad zaupanja pa naj ne bi bila prekomerna represija policije v času epidemije ali sporne kadrovske zamenjave, temveč negativno medijsko poročanje.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Na kamniškem okrajnem sodišču je potekala glavna obravnava v tožbi SDS proti profesorju ddr. Rudiju Rizmanu. Rizman je lani februarja na RTV izrekel kritiko v zvezi s tem, da se stranka SDS financira iz tujine. »Ko pride na čelo vlade stranka, ki jo financira seveda tuja stranka oziroma tuji režim, to mislim seveda na madžarskega, to dejstvo je seveda srhljivo. Dejstvo, da se neka stranka financira iz tujine,« je dejal, zaradi teh besed pa v SDS od njega zahtevajo 10.500 evrov odškodnine in preklic izjave.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Politika
Gledalci informativnih programov POP TV ali Kanala A lahko v zadnjem obdobju zaznavajo subtilne spremembe. Prispevki o politiki so po novem malce krajši in predvajani, če je to le mogoče, malce pozneje. Značilni poptevejevski ljudsko-šankovski vložki so že preteklost. Gregor Trebušak, voditelj oddaje Svet na Kanalu A, in pa na primer Jani Muhič, voditelj oddaje 24 ur, ne komentirata več prispevkov in tudi novinarji so za kakšno stopinjo hladnejši in celo bolj bledi. »Politične novice so že kakšno leto dni v ozadju. Novinarji pa smo bili opozorjeni, da ne smemo izražati svojega mnenja, kar vključuje recimo tudi, da ne smemo sklepati iz dejstev,« nam je dejal eden od njih.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
Kemijski inštitut je v Sloveniji utelešenje stroke, ena od elitnih znanstveno-raziskovalnih institucij. Organizacijo s skoraj štiristo zaposlenimi vodi biokemik Gregor Anderluh, ki je hkrati vodja koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS). Kemijski inštitut je trenutno najpomembnejša slovenska raziskovalna institucija v boju proti epidemiji. Če bi vse ostalo v Evropi in na svetu odpovedalo, bi še vedno imeli Kemijski inštitut, kjer so tudi začeli razvoj lastnega cepiva proti covidu in lastnih testov. S takšnimi institucijami, to bi zdaj že morali vedeti, se ne gre šaliti. Včasih na njih stoji ali pade suverenost vse države.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Družba
Bo Jambreku izjava, da so kolesarji fašisti, koristila?
Peter Jambrek ima problem. Med letoma 2004 in 2008 je kljub kritikam stroke in javnosti prišel do akreditacij in koncesij za svoje zasebne fakultete. Njegove Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za državne in evropske študije in Fakulteta za slovenske in mednarodne študije so na tej podlagi doslej od države dobile preko 20 milijonov evrov koncesij. A ta konstanten dotok denarja je pod vprašajem.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
Zakaj v Janševem kabinetu zbirajo imena posameznikov, ki so jih imenovale pretekle vlade?
Šestega aprila so iz kabineta predsednika vlade na vsa ministrstva poslali dopis – »Poziv vlade« –, v katerem ministrstva prosijo, naj jim posredujejo spisek vseh kadrovskih imenovanj te in preteklih dveh vlad, torej vlade Marjana Šarca in Mira Cerarja, v mednarodne organizacije, paradržavne institucije, kot so SDH ali slaba banka, ter v pomembnejše delovne skupine. Razumljivo je, da vlada potrebuje seznam trenutno aktivnih mandatov, a zakaj jo zanimajo imenovanja iz leta 2014, katerih mandat je večinoma že zdavnaj potekel?
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
Policija bi preiskovala Mladino
Februarja smo v Mladini pisali o slovenskem načrtu porabe evropskih sredstev, o pripravi tako imenovanega načrta za okrevanje in odpornost po epidemiji. Gre za izjemno pomemben načrt – evrokrati ga radi označujejo za reformni načrt desetletja, s katerim namerava Evropska unija pomagati celini pri ponovnem zagonu po epidemiji, pri tako imenovanem zelenem prehodu in digitalizaciji. Gre za načrt, s katerim bodo zaznamovani prihodnji rodovi.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
V času epidemije smo bili občani še posebej pazljivi. Če nas je bolel zob, smo raje potrpeli. Ekstremnih športov se večinoma nismo lotevali. Kronični bolniki so raje ostajali doma in operacije prestavljali v nedoločeno prihodnost. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo lani za 23,6 odstotka manj zobozdravstvenih pregledov, 13,5 odstotka manj specialističnih obravnav in 13,3 odstotka manj operacij kot leto prej. A vendarle smo državljani še vedno plačevali položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje z enakimi zneski kot prej.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Politika
Finančnemu ministru Andreju Širclju, ki želi z novo davčno reformo že petič zapored v zadnjih 15 letih znižati davke najpremožnejšim, ni lahko. Odkar v Sloveniji po letu 2006 znižujemo davke tistim z najvišjimi dohodki, recimo 17 tisoč prebivalcem, ki večino dohodkov dobijo iz dividend, ali tistim, ki živijo predvsem od nepremičninskih rent, je bil za snovalce teh zamisli vedno največji izziv, kako te poteze upravičiti pred širšo javnostjo. Seveda ni mogoče reči, najbogatejšim bomo dali še več. Pri tem je treba biti ustvarjalen. Vse bolj ustvarjalen.
