Borut Mekina
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Politika
»Če bo reforma sprejeta, bo povzročila dokončen zlom slovenskega javnega zdravstva, izobraževanja in sistemov socialne države. V prvem letu naj bi izpad nadomestilo (že zdaj enormno) zunanje zadolževanje države, potem pa to ne bo več mogoče. Klobasanje, da bodo enomilijardno zmanjšanje vsakoletnih javnih prihodkov nadomestili učinki povečane porabe in investiranja davčno razbremenjenih bogatašev, je ena najbolj plehkih hayekovskih floskul, ki so bile doslej v praksi še vedno povožene. Govorim o praksi peščice najbolj tragično razsutih banana republik svetovne periferije, saj se v vsaj nekoliko normalnih državah s čim tako destruktivnim pač ne upajo poigrati,« je oster.
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Družba
Galeta hoteli utišati s 50 tisoč evri
Verjetno se vsak od nas spomni nešteto primerov, ko večinoma ob menjavi vlade direktorji paradržavnih družb kot po tekočem traku odstopajo iz osebnih razlogov. Javna skrivnost je, da razlogi niso osebne narave, saj prizadeti pred odhodom dobijo v podpis dogovor o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja. V sporazumu piše, da takšen zaposleni prejme nekaj deset, celo sto tisoč evrov nagrade, zapišimo kar podkupnine, v zameno za to, da odide, pa tudi da molči, da ne kritizira, da se, konec koncev, novinarjem ne oglaša na telefon in da prepusti novim kadrom – pogosto brez izkušenj in v zadnjem času predvsem z izkazanim nagnjenjem k politični lojalnosti – proste roke.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Kako se pripraviti na četrto vlado Janeza Janše?
Tragično, a tudi komično je opazovati, kako se predsednik vlade Janez Janša, ki je za nekatere od svojih sledilcev najboljši in celo najlepši, že dobrih osem mesecev trudi odstaviti direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča. Janša je uporabil že skorajda vse prijeme iz svojega arzenala: blatenje, diskreditacijo, grožnje, izigravanje zakonodaje, celo finančno izčrpavanje. Njegov direktor urada za komuniciranje Uroš Urbanija mora na STA pošiljati najneumnejša vprašanja, češ, poglejte, Veselinovič ignorira naše uradne dopise. Že večkrat so objavili Veselinovičevo bruto plačo, češ, Veselinovič je prvorazredni. Nanj so poslali delovno inšpekcijo, policijo, vpregli svojega nadzornika, zdaj morajo, da bi ga zlomili, črno na belem kršiti sedmi protikoronski zakon. Še huje: Janez Janša si je izdelal celo poseben propagandni video, s katerim poskuša mednarodne kritike prepričati, da je žrtev Veselinoviča in STA dejansko on. Manjka še samo, da nad Veselinoviča pošlje oklepnike.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Ko kriza mine, pride sodba zgodovine
Islandija je ena izmed držav, ki je zaradi svetovne finančne krize skorajda bankrotirala. Šele na podlagi Wikileaksa so državljani ugotovili, da je tik pred islandsko krizo ena od njihovih največjih bank posodila ogromne vsote denarja lastnikom te banke, nato pa dolgove odpisala. Ko je islandska javna televizija hotela objaviti seznam teh lastnikov, je sodišče na podlagi pritožbe, češ da gre za bančno skrivnost, pet minut pred oddajo to preprečilo.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Po 15 letih eksperimentov z neodvisnim kadrovanjem in upravljanjem državnih podjetij
Kadrovski cunami v času prve vlade Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, najbolj primitivno politično kadrovanje po gospodarstvu, je bil za politiko in javnost tak šok, da je po njem prišla streznitev. Naslednja vlada Boruta Pahorja je obljubila, da bo poslej vse drugače. Pahor je tedanji ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs naložil, naj izdela nov način izbire nadzornikov in predsednikov uprav »državnih« podjetij. Krebsova se je pri tem zgledovala po tako imenovanem finskem modelu izbire neodvisnih strokovnjakov v nadzorne svete in uprave državnih podjetij. Osnovni princip finskega modela je, da vodstva podjetij sama v sodelovanju z lastniki izpeljejo natečajne postopke.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
»Janša je zahteval mojo zamenjavo. In Zdravko Počivalšek mu jo je tudi obljubil.«
Janja Sluga (1974) je doma iz Celja. Med letoma 2004 in 2014 je tam delala v kulturnih ustanovah. Bila je poslovna sekretarka na Zavodu za kulturne prireditve in potem v Slovenskem ljudskem gledališču. V času finančne in politične krize je postala jezna zaradi politike. Kot številne druge jo je navdušil njen profesor Miro Cerar, zaradi katerega se je priključila SMC in bila dvakrat izvoljena v parlament; drugič je postala tudi vodja njihove poslanske skupine. Ta njena pot se je prejšnji teden končala. Z Igorjem Zorčičem in Branislavom Rajićem je izstopila iz poslanske skupine SMC in skupaj z Jurijem Lepom, nekdanjim poslancem stranke DeSUS, ustanovila poslansko skupino nepovezanih, ki jo sedaj vodi. S stranko SMC se je torej dokončno razšla, tako pa je tudi nastopil trenutek za odkritejši pogovor o motivih, zaradi katerih so se v njeni bivši stranki sploh pridružili koaliciji SDS.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
Hitro, učinkovito in neuporabno
Kar nekaj predlaganih birokratskih poenostavitev v zakonu o debirokratizaciji ni vrednih tega naziva, ena od idej pa ima vsaj potencial. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je domislica revolucionarna. Gre za predlagan nov način vročanja pošiljk v upravnih in pravdnih postopkih. Sodeč po predlogu bi država uradno pošto lahko preusmerila tudi na elektronske naslove državljanov. Register stalnega prebivalstva bi tako poleg fizičnega naslova državljana vseboval še elektronski naslov, ki bi tako rekoč nadomestil hišno številko. Poleg elektronske pošte pa bi država uradno razpolagala še z mobilnimi številkami državljanov. Elektronski naslovi naj bi bili namenjeni vročanju, številka mobilnega telefona pa pošiljanju obvestil v zvezi z vročanjem.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
»Če bomo neodvisne institucije rušili eno za drugo, se nam bo streha zrušila«
Tomaž Vesel (53) je pravnik, specializiran za evropsko gospodarsko pravo. Svojo kariero je začel na centru vlade za informatiko, v državni revizijski komisiji, nato pa je presedlal na računsko sodišče, kjer je bil za predsednika izvoljen leta 2013. Veselu mandat poteče prihodnje leto. Verjetnosti, da bi ga v parlamentu ponovno potrdili, ni, ravno nasprotno, predvsem v SDS si želijo Veselovega odstopa, za povrh vsega so zdaj s pomočjo policije proti njemu sprožili še predkazenski postopek. Razlog je seveda očiten: Vesel je s poročilom o nabavi zaščitne opreme vladi pokvaril imidž. Tako pa njegov primer ni povezan le s poročilom, ampak je tudi ilustracija uničevanja neodvisnih institucij, kritičnih do politike, ki svoj način delovanja v Sloveniji širi daleč zunaj parlamenta.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
Neoperativna, neusklajena, neučinkovita vlada
Dolgo pričakovana revizija računskega sodišča o lanskih nabavah zaščitne opreme postavlja vladno različico dogodkov na laž: argumentirano, kolikor se da natančno, s citati iz dokumentov in elektronskih sporočil in navajanjem podatkov sodišče prikazuje, da vlada pri nabavah ni bila uspešna, niti če bi zamižali na eno oko, torej ob upoštevanju izrednih okoliščin. Še več, ne zgolj, da dve najodgovornejši osebi za projekt, to sta bila predsednik vlade Janez Janša in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, nista bila uspešna, na računskem sodišču so zaznali 13 primerov morebitnih sumov kaznivih dejanj, torej primerov, ko so bile »napake« morda storjene naklepno. Nekaj ugotovitev računskega sodišča, ki doslej še niso bile objavljene, navajamo spodaj.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Neodvisne institucije so branik pred janšizmom
Slovenska politična zmešnjava, nestabilnost, s katero mislimo politični razkol, kratek rok trajanja političnih strank, vse bolj zaznamovanih z osebnostmi, se časovno ujema z vključitvijo v EU. Če pogledamo nazaj, je treba slovenskemu sociologu in znanstveniku dr. Tomažu Mastnaku s stisnjenimi zobmi pritrditi: bil je edini, ki je ob evropski evforiji konec devetdesetih let zagovarjal mnenje, da bo slovenska vključitev v EU prinesla smrt politike. Ampak ta smrt, politična zmešnjava, nestabilnost, je prišla malo drugače, kot je predvideval Mastnak.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Sedel je tam, eden izmed pomembnejših funkcionarjev sedanje vlade in pomemben član stranke SMC, z odpetim suknjičem, malce utrujen. Iz njegovega tajništva so tik pred tem postregli z dvema ekspresoma. Potem je rekel nekaj, zaradi česar je med nama nastala konfuzna, nekoliko moreča tišina, podobna tisti, po kateri je nedavno zaslovela pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ko ni več vedela, kako se odzvati na vprašanje Marcela Štefančiča o upiranju predsedniku vlade. »Jaz te vlade ne podpiram,« je dejal sogovornik.
-
18. 3. 2021 | Politika
»Janševa vlada je bila neoperativna«
Računsko sodišče v danes objavljeni reviziji nabave zaščitne opreme ravnanje vlade opisuje z besedami: nesistematično, neenotno, nepravočasno, neusklajeno, neučinkovito. Vlada Janeza Janše je s svojim delom, vzporedno z razglasitvijo epidemije začela na videz izredno organizirano, po vojaško, z ustanovitvijo kriznega štaba, poročilo računskega sodišča pa razkriva dejanski kaos.
-
15. 3. 2021 | Politika
Protikorupcijska komisija zaključila postopek o Hojsovi parceli
Iz protikorupcijske komisije (KPK) so sporočili, da so postopek v zvezi s prodajo parcele na območju Kolombana v koprski občini, ki jo je med drugim kupil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs, zaključili. Glede na zbrane podatke, so zapisali na KPK, ni mogoče potrditi obstoja kršitev iz pristojnosti komisije, so pa zaznali »določena tveganja«, zaradi katerih so koprski občini tudi podali določena priporočila.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
»Pomiri se. Nisi več vodja kolonialne sile. Niti Slovenija ni Kongo.« To je tvit, ki bi ga Slovenija morala sporočiti evropski komisiji leta 2013, ko je ta na podlagi za lase privlečenih analiz o stanju slovenskega bančnega sistema zahtevala privatizacijo slovenskih bank in druge pomembne infrastrukture, kot je brniško letališče skupaj z bivšim letalskim prevoznikom ali kot so bila slovenska visokotehnološka podjetja, recimo Fotona. Da je Slovenija suverena, samostojna država, bi morali reči v trenutku, ko smo v imenu domnevnih evropskih pravil na zahtevo evropske komisije prodajali podjetja, kot je denimo Helios.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Kako bodo Janševi izpadi vplivali na predsedovanje EU?
Tokratno slovensko predsedovanje bo sicer manj zahtevno kot leta 2008. Po sprejetju Lizbonske pogodbe o EU ima namreč po novem unija stalnega predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika, ki unijo vodita na najvišji ravni in pri zunanjepolitičnih vprašanjih, to sta sedaj Charles Michel in Josep Borrell. Velik del vsebine našega predsedovanja je že določen s tako imenovano podedovano agendo. Ima pa predsedujoča v primerjavi s časom pred Lizbonsko pogodbo večjo vlogo v zakonodajnem postopku, kjer se v imenu Sveta, torej vseh držav članic, pogaja z evropskim parlamentom. Kljub novim pravilom in manjši vlogi predsedujoče države pa lahko Slovenija ob dobri pripravi in podpori ostalih držav članic vendarle vpliva na dolgoročne usmeritve unije in njene politike, pravi dr. Sabina Lange, Slovenka, ki je zaposlena pri Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA).
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Kakšen vtis so o Janši dobili tuji novinarji? Franziska Tschinderle, novinarka avstrijskega tednika Profil, je prejšnji teden objavila odmeven intervju s predsednikom Evropske ljudske stranke (EPP) Manfredom Webrom. Pogovarjala sta se tudi o Janši. Weber je bil v pogovoru vljuden in diplomatski, podprl je denimo idejo, da bi v Slovenijo prišla nekakšna komisija, ki bi preverila očitke, ki letijo na Janšev režim. Je pa Tschinderlova zaprosila tudi za intervju z Janšo. Odgovor pa jo je osupnil: »Janez Janša je pogovor z nami zavrnil, češ da se ne pogovarja z novinarji, ki so zmanipulirani od laži ekstremne levice. Nismo ravno razumeli, kaj naj bi ta odgovor pomenil. Profil je namreč tradicionalni avstrijski tednik.«
-
5. 3. 2021 | Svet
Skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, ki jo vodi poslanka Sophie in 't Veld (D66/Renew), je začela z nadzorom nad svoboščinami v Sloveniji. Danes je v EU parlamentu potekalo prva debata, na kateri so evropski poslanci lahko zastavljali vprašanja povabljenim, predvsem glede svobode tiska, javnega izražanja mnenj in spodkopavanja civilne družbe.
-
Danes nad več kot osem milijard evrov vrednim državnim premoženjem bdi več institucij. To so denimo SDH, Kapitalska družba, Zavod za pokojninsko zavarovanje (ZPIZ), Slaba banka … V vseh teh institucijah sta nadzor nad premoženjem in vpliv razpršena in različno urejena. V SDH, recimo, je s posebnimi določbami, ki so usklajene z OECD, urejeno kadriranje nadzornikov. V SDH so ti neodvisni strokovnjaki. V Kapitalski družbi (KAD) imajo pomemben vpliv upokojenska združenja. V Zpizu imajo posebno težo pri upravljanju premoženja sindikati, v Modri zavarovalnici javni uslužbenci, saj se tam kopiči dodatni denar za njihove pokojnine, v mnogih primerih so do mest pri upravljanju in nadzoru upravičeni še delavci – predstavniki zaposlenih ali zavarovancev.
-
Konec februarja, po neuspeli konstruktivni nezaupnici, so člani ljubljanskega mestnega odbora stranke DeSUS svojemu predsedniku Karlu Erjavcu napisali dolgo pismo o dosežkih stranke v času koalicije s SDS. V stranki so njihovi člani seveda razcepljeni, eni so razočarani, ker njihovi poslanci podpirajo vlado Janeza Janše, drugi, kot recimo člani ljubljanskega odbora, pa so prepričani, da je stranka v zadnjem letu dosegla zelo veliko. Da so izredno veliko naredili za upokojence.
-
V občini Moravče župan Balažic izplačal rekordne koronske dodatke
Januarja so javni uslužbenci prejeli kar 57 milijonov evrov dodatka za »nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije«. V povprečju so sicer največ koronskih dodatkov, to je od 1500 do 2000 evrov na zaposlenega, izplačali v bolnišnicah, centrih za zaščito in reševanje ter domovih za ostarele. So se pa tem tveganim okoljem, v katerih zaposleni pogosto delajo v skafandrih, pri plači za december najbolj približali v občini Moravče.
-
Avtokrati, nas uči zgodovina, s svojimi iluzijami o vsemoči prej ali slej prepričajo tudi sebe, začnejo gojiti kult osebnosti in postanejo nagnjeni k povzdigovanju svojega lika in dela. Ob tem seveda ne prenašajo kritikov, saj so popolnoma prepričani o svojem prav in o svoji genialnosti. O značilnosti diktatur – točno kdaj v njih zdrkne recimo demokracija – imajo politologi svoje razlage. Eden izmed bolj obstranskih, socioloških fenomenov ali opozorilnih znakov, da imamo pred seboj vladavino enega samega človeka, ki se na oblasti drži predvsem zaradi sejanja strahu, pa so tudi nenavadne, za racionalnega človeka smešne in včasih hudo poenostavljene rešitve in odločitve velikih voditeljev.
-
»Lojalna sem idejam, ne političnim strankam«
Jana Javornik Skrbinšek, ki sicer živi in dela v Veliki Britaniji, se je v Slovenijo začasno vrnila zaradi službe. Prišla je z Univerze v Leedsu, sodeluje pa predvsem s švedsko univerzo v Stockholmu. V preteklosti smo jo poznali tudi kot urednico slovenskih poročil o človekovem razvoju. Javornikova je tudi ena od treh generalnih direktoric na ministrtvu za visoko šolstvo, ki jo je ministrica, skupaj z državnim sekretarjem Juretom Gašparičem, prejšnji teden brez pojasnil odpustila. Odpuščena je bila na podlagi določbe, ki vladi v prvem letu dovoljuje odpuščanje politično nekompatibilnih kadrov. Kakšni kadri so torej nekompatibilni?
-
»V boju proti epidemiji lahko vidimo precejšnje izdatke, ki z epidemijo niso povezani«
Dr. Davorin Kračun (1950) je leta 2017 postal prvi predsednik fiskalnega sveta, neodvisne institucije, ki smo jo tudi v Sloveniji dobili po finančni krizi leta 2009 zato, da bi ta zavirala skušnjave vsakokratne vlade po velikem javnem trošenju. Sicer je ekonomist, na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti uči ekonomsko teorijo in politično ekonomijo, v devetdesetih pa je skočil še v politiko. Po letu 1992 je bil v vladah Janeza Drnovška za kratek čas minister za planiranje, minister za ekonomske odnose in kasneje, med letoma 2000 in 2004, veleposlanik v ZDA. Njegov fiskalni svet v svojih rednih poročilih počasi dviguje intonacijo. V zadnjem, januarskem je, kot pravi sam, vladi že prižgal rumeno luč.
-
Pekrski dogodki, kot danes imenujemo prvo konfrontacijo z JLA pred tridesetimi leti in ki je bila uvod v osamosvojitveno vojno, še vedno skrivajo zgodbo, ki jo poznajo predvsem domačini. Glavni del dogodkov je sicer lepo popisan v zgodovinskih dokumentih: 23. maja 1991 se je v učnem centru Teritorialne obrambe usposabljala prva generacija slovenskih nabornikov. Ker je JLA hotela preprečiti gradnjo Slovenske vojske, je proti učnemu centru poslala svoje izvidnike. Teritorialci so dva izmed njih za nekaj časa ujeli in ju nato izpustili, zaradi česar je prišlo do eskalacije. Vojska je prvič na ulice poslala oklepna vozila.
-
Sedanjega rektorja Univerze v Ljubljani izziva Igor Lukšič
Volitve rektorja ljubljanske univerze so navadno dolgočasne. Praviloma se fakultete, razdeljene na naravoslovni in družboslovni blok, vnaprej dogovorijo, koga bodo imenovale na vrh. Nepisano pravilo je, da univerzo štiri leta vodi predstavnik katere od naravoslovnih fakultet, sledi pa mu predstavnik katere od družboslovnih fakultet. Tako je bilo tudi pred štirimi leti, ko je bil za rektorja brez protikandidatov izvoljen Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo.
-
Propaganda SDS in NSi pri izobraževanju častnikov Slovenske vojske
Slovenska vojska naj bi bila nestrankarska, apolitična organizacija.
-
Zgodovinsko izgubljena priložnost
Zvonko Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in kohezijsko politiko EU, se je ta teden hotel pohvaliti. Na konferenci Zlati kamen, namenjeni županom in njihovemu črpanju sredstev EU, je omenil tudi pripravo na reformni plan desetletja – na snovanje slovenskega načrta za okrevanje po epidemiji. Voditelji EU so se julija lani odločili za novi Marshallov načrt, za evropski »New Deal«, kot nekateri pravijo ideji, da bi po koronski krizi z velikimi finančnimi vlaganji in reformami ponovno zagnali evropsko gospodarstvo. Denar, 1824 milijard evrov subvencij in kreditov, je že pripravljen, le države morajo do 30. aprila evropski komisiji poslati svoj načrt porabe. V skladu z dogovorom morajo biti reforme pretežno digitalne in zelene, namenjene pa morajo biti odpravljanju težav, na katere je komisija posamezne države opozarjala že v preteklosti. V primeru Slovenije je na prvem mestu staranje prebivalstva.
-
11. 2. 2021 | Politika
Objavljamo interne vladne dokumente
Konec decembra je vlada v Bruselj poslala slovenski osnutek načrta za okrevanje – plan, kako bo naša država v prihodnjih letih potrošila 5 milijard evrov evropskih subvencij in posojil. Končni načrt mora vlada Evropski komisiji poslati do 30. aprila. O slovenskem načrtu, ki je brez vizije ali rdeče niti in s katerim so nezadovoljni tudi v komisiji, pišemo v novi Mladini. Ostale EU države so osnutke svojih načrtov že objavile, slovenska vlada pa, čeprav je osnutek načrta že sprejela, dokumente skriva. Na njih je prilepila oznako interno.
-
Okuženi so pri nas nagrajeni, če simptome skrivajo
Na uredništvu Mladine smo pregledali 1049 ukrepov, ki so jih države EU, z Veliko Britanijo vred, sprejele v letu 2020 zaradi epidemije. Ukrepe zbira in vodi evropsko združenje fiskalnih svetov predvsem zato, ker želi oceniti njihovo učinkovitost. Velika večina je seveda generičnih: subvencioniranje čakanja na delo, najrazličnejša posojila in davčne prilagoditve ter večje ali manjše pomoči turizmu ali gostinstvu, torej sektorju, ki ga je epidemija najbolj prizadela. Nekateri ukrepi pa vendarle izstopajo in kažejo obraz posamezne države – na nekatere opozarjamo v okvirju.
-
Koliko alkohola smo popili in koliko cigaret smo pokadili v času epidemije? Najboljši kazalec porabe tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač so pobrane trošarine, te podatke pa zbirajo na ministrstvu za finance.
