Borut Mekina
-
Sedanjega rektorja Univerze v Ljubljani izziva Igor Lukšič
Volitve rektorja ljubljanske univerze so navadno dolgočasne. Praviloma se fakultete, razdeljene na naravoslovni in družboslovni blok, vnaprej dogovorijo, koga bodo imenovale na vrh. Nepisano pravilo je, da univerzo štiri leta vodi predstavnik katere od naravoslovnih fakultet, sledi pa mu predstavnik katere od družboslovnih fakultet. Tako je bilo tudi pred štirimi leti, ko je bil za rektorja brez protikandidatov izvoljen Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo.
-
Propaganda SDS in NSi pri izobraževanju častnikov Slovenske vojske
Slovenska vojska naj bi bila nestrankarska, apolitična organizacija.
-
Zgodovinsko izgubljena priložnost
Zvonko Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in kohezijsko politiko EU, se je ta teden hotel pohvaliti. Na konferenci Zlati kamen, namenjeni županom in njihovemu črpanju sredstev EU, je omenil tudi pripravo na reformni plan desetletja – na snovanje slovenskega načrta za okrevanje po epidemiji. Voditelji EU so se julija lani odločili za novi Marshallov načrt, za evropski »New Deal«, kot nekateri pravijo ideji, da bi po koronski krizi z velikimi finančnimi vlaganji in reformami ponovno zagnali evropsko gospodarstvo. Denar, 1824 milijard evrov subvencij in kreditov, je že pripravljen, le države morajo do 30. aprila evropski komisiji poslati svoj načrt porabe. V skladu z dogovorom morajo biti reforme pretežno digitalne in zelene, namenjene pa morajo biti odpravljanju težav, na katere je komisija posamezne države opozarjala že v preteklosti. V primeru Slovenije je na prvem mestu staranje prebivalstva.
-
11. 2. 2021 | Politika
Objavljamo interne vladne dokumente
Konec decembra je vlada v Bruselj poslala slovenski osnutek načrta za okrevanje – plan, kako bo naša država v prihodnjih letih potrošila 5 milijard evrov evropskih subvencij in posojil. Končni načrt mora vlada Evropski komisiji poslati do 30. aprila. O slovenskem načrtu, ki je brez vizije ali rdeče niti in s katerim so nezadovoljni tudi v komisiji, pišemo v novi Mladini. Ostale EU države so osnutke svojih načrtov že objavile, slovenska vlada pa, čeprav je osnutek načrta že sprejela, dokumente skriva. Na njih je prilepila oznako interno.
-
Okuženi so pri nas nagrajeni, če simptome skrivajo
Na uredništvu Mladine smo pregledali 1049 ukrepov, ki so jih države EU, z Veliko Britanijo vred, sprejele v letu 2020 zaradi epidemije. Ukrepe zbira in vodi evropsko združenje fiskalnih svetov predvsem zato, ker želi oceniti njihovo učinkovitost. Velika večina je seveda generičnih: subvencioniranje čakanja na delo, najrazličnejša posojila in davčne prilagoditve ter večje ali manjše pomoči turizmu ali gostinstvu, torej sektorju, ki ga je epidemija najbolj prizadela. Nekateri ukrepi pa vendarle izstopajo in kažejo obraz posamezne države – na nekatere opozarjamo v okvirju.
-
Koliko alkohola smo popili in koliko cigaret smo pokadili v času epidemije? Najboljši kazalec porabe tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač so pobrane trošarine, te podatke pa zbirajo na ministrstvu za finance.
-
Požareport je minuli teden objavil novico z bombastičnim naslovom: »EKSKLUZIVNO, DOKUMENTI: IVAN GALE VZEL PODKUPNINO – 6 TISOČ EVROV. ON PA TRDI: NISEM PREJEL PODKUPNINE.« Kaj več od naslova v novici ni bilo.
-
Od marca lani naša država veliko troši. Nadpovprečno veliko, če jo primerjamo z drugimi evropskimi državami. V primerjavi z izdatki držav evroobmočja rastejo naši izdatki trikrat hitreje, javnofinančni primanjkljaj in dolg pa se pri nas povečujeta enkrat hitreje kot v državah EU. Kljub temu Slovenija pri obvladovanju posledic koronske krize ni nič kaj uspešnejša od njih. Kljub velikemu trošenju je recimo rast brezposelnosti med mladimi pri nas najhitrejša v EU; V EU je med januarjem 2020 in oktobrom 2020 brezposelnost mladih zrasla za 15 odstotkov, v Sloveniji pa kar za 35. Vsaj v tem segmentu, kdove zakaj, vladni ukrepi niso delovali. Zelo verjetno zato, ker so protikoronski ukrepi osredotočeni predvsem na redno zaposlene.
-
Matej Lahovnik je v torek zvečer nastopil v oddaji Odmevi na TV Slovenija in v njej govoril o osmem in devetem protikoronskem svežnju, pred tem pa je ocenil učinkovitost dosedanjih ukrepov. Rekel je, da pri nas ukrepi delujejo, »Slovenija je med tistimi državami EU in evroobmočja, kjer se je nezaposlenost najmanj povečala v tej krizi, BDP pa najmanj padel«.
-
Revirni gozdar: 5348 evrov dodatka zaradi epidemije
Institucija, v kateri so novembra, če ne štejemo zdravstva, socialnega varstva in policije, izplačali največ dodatkov zaradi epidemije, je Zavod za gozdove Slovenije. V njem so zaposleni predvsem gozdni delavci, revirni gozdarji, ki večino nalog izvajajo na terenu. Dejansko delajo na svežem zraku, zaradi česar je še toliko presenetljiveje, da so v zavodu 12. novembra 794 zaposlenim v povprečju izplačali 1501 evro dodatka za delo v tveganih razmerah v času epidemije. Gre za povprečje, nekateri zaposleni so dobili veliko višja izplačila. Rekorder, vodja brežiške enote zavoda, je denimo dobil 5348,42 evra dodatka zaradi epidemije, vodja sektorja Centralna enota na sedežu zavoda je prejel 4363,91 evra dodatka, vodja območne enote Maribor pa 3959,70 evra. Skupen znesek izplačila zaposlenim je znašal več kot milijon evrov.
-
Že kakšnih 20 ali 30 let med slovenskimi obramboslovci in strokovnjaki za letalstvo teče razprava, kakšne letalske zmogljivosti naša država potrebuje. Vprašanja niso preprosta. Odgovori so odvisni recimo od tega, ali bomo v Sloveniji še naprej imeli nacionalnega letalskega prevoznika. Od tega, katero letališče bomo razvijali. Pa od tega, ali bo država razvijala nacionalno obrambo ali obrambo v tesnejšem sodelovanju z Natom.
-
Podjetje Majbert Pharm danes seveda že vsi poznamo, člani komisije ministrstva za zdravje, ki so to podjetje izbrali za dobavitelja hitrih testov za covid-19, pa so se od sramu zavili v molk. Vse skupaj je bilo iz njihove perspektive videti kot skrita kamera ali neki družbeni eksperiment. Ko je ministrstvo podjetje Majbert Pharm izbralo na razpisu za dobavitelja, so namreč lastniki podjetja naredili vse, česar ne bi smeli: v času karantene so organizirali žurko v Mehiki, se nastavljali pred najetim zasebnim letalom, eden izmed njih, Luka Lah, pa se je že takoj na Instagramu pohvalil, da so sklenili »bolan posel«.
-
Vlada uspešno razklala policiste
Notranji minister Aleš Hojs je pred napovedano policijsko stavko objavil poimenski seznam bruto plač 8694 zaposlenih na policiji, z vsemi dodatki, razen dodatka za prehrano, prevoznih stroškov in stroškov službenih poti.
-
Drugega oktobra lani je specializirano državno tožilstvo zaradi tako imenovanega primera Trenta proti predsedniku vlade Janezu Janši vložilo obtožnico. Pustimo zdaj ob strani standard, ki je nekoč veljal, da mora politik, proti kateremu je vložena obtožnica, zapustiti položaj. Osredotočimo se na dejstvo, da je sodna preiskava trajala pet let. In da se je zgodba o Janševi parceli v Trenti dejansko prvič pojavila pred desetimi leti. S tem se ne želimo zmrdovati nad delom pravosodnih organov, tožilcev. Ravno nasprotno. Primer Trenta kaže, s kakšnimi mukami se prvorazredne afere v Sloveniji pomikajo proti epilogu in koliko državotvornega truda morajo uradne institucije, kot so tožilstvo, sodstvo, protikorupcijska komisija ali računsko sodišče, vlagati v to, da pod njimi potegnejo črto.
-
Kdo bo novi minister za zdravje
Ministrstvo za zdravje vodi Janez Janša – resor je prevzel takoj po odstopu Tomaža Gantarja. Ker gre za enega najzahtevnejših ministrstev, Janša dolgo ne bo ministroval, kot vse kaže, bo novega kandidata predlagal po razpletu glasovanja o nezaupnici.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Nekateri koncepti so za človekove možgane nepredstavljivi. Naj kot primer navedemo koncept neskončnosti. Matematiki pravijo, da neskončnost obstaja, a ko si jo želijo naši možgani predstavljati, ne gre. Ob poskusu se tok misli za kratek čas zaustavi – kot da bi zablokirali. Še huje je, če si predstavljamo koncept neskončnosti deljen s konceptom neskončnosti, ki da rezultat ena. Ali celoto, pravijo matematiki. Možgani poskušajo, a zablokirajo, javijo napako in kot da se znova zaženejo, resetirajo.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Tragikomičnost govorov velikega vodje
Slovenija je seveda najboljša. Ni pa to bila vedno, če smo natančni. V zadnjem obdobju je najboljša postala na začetku marca letos. Pred tem je bila ena zadnjih držav, kot je rad ponavljal Janez Janša, v katerih je imela vso oblast komunistična kontinuiteta. Marca smo potem postali najboljša država na svetu. Že kmalu smo prvi na svetu razglasili zmago nad covidom.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Kultura
Zadnja leta je Muzej novejše zgodovine doživel preobrazbo. V njem so pri postavljanju razstav začeli uporabljati nove tehnologije. Fokus razstav so premaknili s predmetov na zgodbe in zbujanje občutij. Muzej, ki se je nekoč imenoval Muzej revolucije, je začel tudi tesneje sodelovati s šolami: prenovil je pedagoški del programa za osnovne in srednje šole in se tesneje povezal s sorodnimi institucijami.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Stari mački, izurjeni politiki, preračunljivci, realisti, raznorazni wannabe botri, politični »realisti« in strankarski veljaki letos kar niso mogli verjeti, da je kaj takšnega mogoče. Da lahko neki človek zastonj, brez plačila, ne da bi od tega imel kakršnokoli korist, zgolj zaradi nečesa takšnega, kot je pekoča vest ali morala in etika, storil kaj takšnega, kot je storil Ivan Gale.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Oktobra je madžarska medijska družba TV2 Media postala lastnica televizije Planet TV. Za televizijski kanal so Telekomu plačali pet milijonov evrov. Mreža TV2, na Madžarskem druga največja zasebna televizijska mreža, je povsem orbanovska. TV2 je nekoč bila v nemški lasti, v lasti televizijskega podjetja Pro7, dokler je ni leta 2015 kupil Orbánov podpornik, producent Andy Vajna, ki je bil kasneje tudi komisar madžarske vlade za filmsko industrijo. Ko je Vajna januarja 2019 umrl, je televizijsko mrežo s 14 TV-programi prevzel madžarski bogataš József Vida – še en novi, vzpenjajoči se podjetnik, ki mu posli uspevajo s pomočjo dobrih političnih povezav s stranko Fidesz.
-
23. 12. 2020 | Politika
Danes v parlamentu žurka – Kučana protestno ne bo
Vlada je v ponedeljek sprejela pravila, ki se jih moramo državljani držati med prihajajočimi prazniki. V času božiča, od 24. decembra od 12. ure pa do 25. decembra do 20. ure ter na silvestrovo od 31. decembra od 12. ure pa do 1. januarja do 20. ure, bo dovoljeno gibanje tudi med občinami, v zasebnih prostorih pa se bo lahko zbralo do največ šest odraslih iz največ dveh gospodinjstev.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
Malo streljanja v prazno, malo pa v koleno
V zadnjem, sedmem svežnju protikoronskih ukrepov (PKP7) je vlada predvidela zvrhan kup pomoči različnim kategorijam prebivalstva, posejane brez kakršnegakoli koncepta. Ukrepi so sicer všečni, do 300 evrov enkratne pomoči bodo dobili upokojenci z nizkimi pokojninami, do 200 evrov velike družine … Toda zakaj? V primerjavi z drugimi državami EU je v Sloveniji koronska kriza najbolj prizadela mlade, ki so bili ujeti v prekarnih delovnih razmerjih. Povečanje brezposelnosti med mladimi do 25 let je pri nas med največjimi v uniji. Poleg njih je kriza seveda najbolj udarila kulturnike, pri katerih se je združilo več negativnih posledic. To so povečini prekarci, odvisni od projektnega dela, hkrati pa je država med epidemijo kulturne dejavnosti prepovedala. A eden največjih stroškov sedmega svežnja protikoronskih ukrepov bo pomoč zaposlenim – ti bodo spet dobili 200 evrov.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
Pred dobrim letom smo v Mladini objavili dokumente in dokaze, ki so jih slovenski kriminalisti leta 2016 zasegli v Banki Slovenije med preiskavo sanacije bank leta 2013. Med dokumenti denimo najdemo elektronska sporočila predstavnikov evropske komisije, v katerih so ti slovenski strani svetovali, naj država bančne uredbe in zakone piše bolj površno in nekako v smeri, da bo banke laže spravila v stečaj. Najdemo metodologijo vrednotenja nepremičnin v Sloveniji, ki so jo uradniki komisije vsiljevali naši državi. Po mnenju več slovenskih institucij je bila napačna in nezakonita. Kljub temu so jo v Bruslju zahtevali. Nazadnje najdemo še kopico elektronskih sporočil vpletenih iz Slovenije, zaposlenih v Banki Slovenije, NLB, na ministrstvu za finance, iz katerih izhaja, da so se vsi po vrsti zavedali, da so izračuni bančne luknje v nasprotju z veljavno metodologijo in zakonodajo in da bodo velike težave s »knjiženjem rezultatov«. Zato so iskali načine, kako legalizirati nezakonito početje – če povzamemo.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Politika
Še pet mesecev mora miniti – vmes bo zima in prišla bo pomlad –, da bo šestim nadzornikom naše največje naftne družbe, Petrola, potekel mandat. To se bo zgodilo sredi aprila daljnega leta 2021. Kdo ve, kaj nas do takrat še vse čaka. V normalnih okoliščinah, s čimer ne mislimo na epidemijo, ampak na upravljalca državnega premoženja in vlado, bi v Petrolu skupščino, tako kot vsako leto, sklicali aprila prihodnje leto. Ker pa očitno okoliščine niso normalne, bo dejansko država skupščino organizirala na vrat na nos sredi božično-novoletnih praznikov, 28. decembra. Na dan, ko bomo državljani osredotočeni na novo zaprtje javnega življenja, bo vlada z mislimi pri novem rokohitrskem političnem kadrovanju v gospodarstvu.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Janšev skrivni sestanek: E-vinjete, železnice in Petrol v zameno za Pop TV
V devetdesetih letih, do finančne krize leta 2007, so bili največji zasebni mediji v večini srednje- in vzhodnoevropskih držav v lasti velikih zahodnoevropskih založnikov. Sodeč po različnih raziskavah je bilo 85 odstotkov zasebnih medijev v tuji lasti; tri četrtine naj bi bilo na primer nemških. To so bila velika podjetja, kot so angleški Maxwell, avstrijska Styria, švicarski Ringier, finska Sanoma, nemški WAZ ali ponekod, kjer je to bilo dovoljeno, kar nemški Telekom. Njihovi interesi so bili večinoma finančni: želeli so pač visoke dobičke.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Družba
SDS nogometnim zvezam pošilja »čudna« vprašanja o predsedniku Uefe
Ena izmed večjih evropskih nogometnih zvez je prejšnji teden prejela precej nenavadno novinarsko vprašanje iz Slovenije. »V imenu tednika Demokracija,« je zapisal avtor, »vas prosimo za stališče glede naslednjega vprašanja. Ali se lahko predsednik UEFA vplete v politične boje znotraj svoje domovine? To vas sprašujemo zato, ker obstajajo določena medijska poročila, da si on (Aleksander Čeferin, op. a.) aktivno prizadeva za strmoglavljenje sedanje slovenske desnosredinske vlade.«
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Osumljeni vodja vladne službe za zakonodajo
Kdo je človek, ki je odgovoren za največjo pravno blamažo vlade? Kdo je tisti, ki bi moral skrbeti, da vlada s svojimi dejanji spoštuje ustavo? Vladno službo za zakonodajo, službo torej, ki bi morala skrbeti za zakonito delo vlade, vodi dr. Miha Pogačnik. Pogačnik je sicer pravnik, a strokovnjak na področju mednarodnega prava, ki je od vseh disciplin od nje najbolj oddaljeno. Ustave v mednarodni skupnosti recimo ni, nadomešča jo domneva o splošno uveljavljenih normah, ravno tako v mednarodni skupnosti ne obstaja »uradni list« – temu se kvečjemu približa depozitarij Organizacije združenih narodov (OZN).
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Je zaradi epidemije in škode, ki jo ta povzroča gospodarstvu, treba zamrzniti minimalno plačo? Tako menijo v vladi. Kot je razvidno iz osnutka sedmega protikoronskega zakona (PKP7), ki je prišel v javnost, želi vlada vanj vključiti tudi določbo, po kateri nova formula za izračun minimalne plače ne bo uveljavljena 1. januarja, ampak šele 1. aprila. Zvišanje pa naj bi šlo do konca septembra v breme države.
-
4. 12. 2020 | Politika
DOKUMENTI: Kako vlada šikanira STA
V novi številki Mladine odgovorni urednik Grega Repovž (Svoboda po madžarsko) opisuje dogodke – mestoma doživeto, ker jim je bil tudi sam priča –, ki kažejo na transformacijo naše države v nekakšen orbanistan. Torej v obliko vladavine, v kateri ni več pravne predvidljivosti in kjer vas utegnejo policijski specialci po ulicah loviti tudi zato, ker ste ugriznili v trikotnik pice. Če je že konzumacija pice na javnem kraju danes »living on the edge« izredno tvegano dejanje, pa si seveda lahko bralec predstavlja, kako mora biti v koži kakšnega medijskega direktorja, ki ni po godu predsedniku vlade. Eden izmed njih je direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojan Veselinovič.
