Borut Mekina
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Ekonomija
Koronakriza je podjetnike različno prizadela. Gradbeništvo hujšega šoka recimo ni doživelo, v družbi Lumar, kjer so takoj po razglasitvi epidemije od 78 zaposlenih večino poslali na čakanje, proizvodnje niso zaustavili, ker ne bi imeli naročil, ampak ker niso dobili dovolj gradbenih dovoljenj. Zdaj so bolj optimistični: »Stanje pri pridobivanju gradbenih dovoljenj se je izboljšalo in jih ponovno dobivamo. Pozitivno je tudi vzdušje, klima med ljudmi in potencialnimi kupci.« Največji problem, s katerim se sedaj spopadajo, pa je, kako aktivirati sodelavce, ki imajo šoloobvezne otroke od 4. razreda. »Imamo težavo z zagotavljanjem njihovega varstva,« odgovarjajo.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Xan-maX, d. o. o., je eno izmed celjskih mikropodjetij. Leta 2018 je imelo 89 tisoč evrov prihodkov in 615 evrov izgube, kar ni sicer nič posebnega za družbo, ki posluje na nišnem trgu prehranskih dopolnil. Ukvarja se predvsem s prodajo naravnih sokov iz mangostina, ki ga na Tajskem, v Indiji in Filipinih najpogosteje uporabljajo proti driski in infekcijam oziroma proti različnim želodčnim težavam. Je pa Xan-maX tudi eno izmed najmanjših, če ne najmanjše podjetje, s katerim je zavod za blagovne rezerve v zadnjem mesecu sklenil milijonsko pogodbo o dobavi zaščitne opreme. Xan-maX je na petem mestu lestvice tistih, ki jim je država nameravala plačati največ.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Ivan Gale (INTERVJU): »Na SDS sedaj gledam drugače, je del problema«
Na začetku aprila, 7. 4. 2020, sem prejel zgolj elektronsko pošto o tem primeru, češ da je ponudba dobavitelja popolna. Vso korespondenco sem prejel šele kasneje, ko sem direktorja Zakrajška vprašal, kaj je minister Počivalšek mislil s tem, ko je na koordinacijskem sestanku na ministrstvu 13. 3. 2020 pred vsemi rekel, da ta posel ne bi smel biti sklenjen in da gre za Zakrajškov posel. Kasneje sem poskušal ministru odgovoriti na vprašanje, zakaj je zavod podpisal pogodbo za dva milijona kirurških mask po ceni 0,90 evra brez DDV, potem ko je bilo na skupni koordinaciji podano mnenje, da razmere v državi niso več alarmantne in da se je nabave zaščitne opreme treba lotiti bolj strateško in premišljeno. Dobavitelj je ponujal maske tipa IIR, po katerih je bilo največje povpraševanje, saj te za razmeroma ugodno ceno zagotavljajo po nekaterih raziskavah visoko stopnjo zaščite. Odločitev za nakup s tega vidika verjetno ni bila sporna. Tudi gledano cenovno so maske recimo cenejše od mask enakega tipa, ki jih je dva dni kasneje,
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Zakaj ventilator iz »posla SDS« ni primeren?
Vlada Janeza Janše je ob prevzemu oblasti ustanovila krizni štab in vanj imenovala infektologinjo Bojano Beović, ta pa je za enega od svojih svetovalcev imenovala kardiologa Marka Noča. Noč, ki je postal pristojen za koordinacijo intenzivnih enot za covid-19 v Sloveniji, je kmalu za tem začel dobivati različne ponudbe za ventilatorje, ki jih je v začetku večinoma pošiljala poslanka SDS Jelka Godec. Zaradi tega je Noč ustanovil novo neformalno strokovno skupino, katere člana sta bila poleg njega še zdravnika Primož Gradišek in Rihard Knafelj iz ljubljanskega kliničnega centra.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Jelka Godec ujeta s prsti v marmeladi
Aleš Šarec, direktor kranjskega podjetja Seti, je na začetku epidemije slovenskim podjetjem ponudil štirislojni tako imenovani airlaid material, primeren tudi za izdelavo zaščitnih mask. Po naših informacijah je material za eno masko podjetjem prodal po ceni 0,0524 evra. V podjetju Zaščita Lukač so na Setijeve serviete zgolj namestili gumice. Kljub temu je zavod za blagovne rezerve Lukačeve maske odkupil po ceni 0,8 evra za kos. Za material so plačali nekaj več kot 30 tisoč evrov in 600 tisoč mask prodali za 480 tisočakov. Kako jim je to uspelo?
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Anton Zakrajšek, zdaj že bivši direktor zavoda za blagovne rezerve, je bil do leta 2018 dolgoletni župan Velikih Lašč. Na državnozborskih volitvah leta 2004, kjer je Janez Janša slavil veliko zmago, je bil član NSi, nato pa je presedlal k SDS. In to konkretno. Leta 2006 si je recimo ob svojem 47. rojstnem dnevu dal postaviti čebelnjak, ki ga krasijo prav posebne panjske končnice. Na njih so upodobljeni največji slovenski sinovi in najpomembnejše slovenske insignije: Triglav, knežji kamen, Primož Trubar, France Prešeren, Jože Pučnik, Lojze Peterle in pa seveda Anton Krkovič ter Janez Janša. Kasneje je bil Zakrajšek promotor nekakšne mini sprave v svoji občini: leta 2015 je v občini postavil spominsko znamenje v spomin na padle v NOB, talce in internirance ter hkrati tudi padle domobrance. Pri čemer nobeden od svojcev padlih v NOB ni dal soglasja k temu.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Maske s strankarskim certifikatom
Ko je vlada Janeza Janše 13. marca prevzela oblast, so udeleženci na prvem sestanku kriznega štaba razpravljali, kako organizirati urgentni nakup nujno potrebne medicinske opreme. Razmeroma hitro so se namreč na vlado obrnili številni poslovneži, velika podjetja ali tisti s poznanstvi v tujini, ki so želeli državi kar se da hitro pomagati. Vladi so pošiljali vzorce blaga, ki je bilo na voljo, in predlagali najrazličnejše rešitve. Strokovne službe – sekretariat štaba, civilna zaščita in zavod za blagovne rezerve – so predlagale, da nabavo prevzame Uprava RS za zaščito in reševanje, ki je imela s kriznim zagotavljanjem materiala največ logističnih izkušenj, na primer iz časa poplav in žleda. Tako bi bilo recimo mogoče uporabiti celo znotraj Nata zakupljene zmogljivosti transportnega letala Antonov 124, kot jih je denimo Češka, ki je tako iz Kitajske pripeljala kar 106 ton medicinske opreme.
-
24. 4. 2020 | Politika
Tonin zaskrbljen, Počivalšek s čisto vestjo
Prvak NSi Matej Tonin in vodja SMC Zdravko Počivalšek sta se včerajšnjemu soočenju na Tarči, na kateri so novinarji RTV Slovenija razkrili malverzacije pri nakupih zaščitne opreme, tik pred zdajci odpovedala. Počivalšek je na današnji vladni tiskovni konferenci povedal, da se soočenja ni udeležil, ker so v LMŠ proti njemu napovedali interpelacijo, nakar je sodelovanje na soočenju odpovedal tudi Tonin.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Ob umirjanju epidemije si pozivi k rahljanju omejitev sledijo drug za drugim. V Levici vlado pozivajo, naj nemudoma odpravi prepoved gibanja med občinami – o čemer mora zdaj dokončno odločiti ustavno sodišče. Poslanca Socialnih demokratov Samo Bevk in Matjaž Nemec sta ta teden vlado pozvala, naj sprosti omejevalne ukrepe v kulturi in ponovno omogoči odprtje knjižnic, muzejev ali knjigarn, njihov poslanec Jani Prednik pa si prizadeva za ponovno zagotavljanje terapij za otroke in odrasle s posebnimi potrebami v času epidemije.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Slovenska vlada je uvedla prakso, ki je v tujini nezakonita
V Nemčiji je v začetku tega meseca izbruhnil spor med informacijskim pooblaščencem v deželi Spodnja Saška in policijo oziroma ministrstvom za zdravje. Informacijski pooblaščenec je namreč ugotovil, da je v enem od primerov deželno ministrstvo za zdravje policiji posredovalo podatke o karanteni enega od obolelih za koronavirusom. »To je nezakonito,« je odločila informacijska pooblaščenka Barbara Thiel, »takšna izmenjava podatkov se mora nemudoma ustaviti.«
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Naslednja tarča: RTV Slovenija
V demokracijah oblast izvira iz ljudstva. Legitimnost vsakokratne oblasti je odvisna od njene naklonjenosti ljudstvu, politiki pa se za naklonjenost ljudstvu borijo z razumnimi argumenti in prepričevanjem. Takšna je vsaj idealna podoba sodobne demokracije. Res je, da so jo v zadnjem stoletju pokvarile najrazličnejše metode ekonomskega marketinga, kot so kupovanje oglasov, televizijski in radijski nagovori in zdaj na koncu še družbena omrežja, na katerih je oblika včasih pomembnejša od vsebine. Je pa tudi res, da so te metode za zakonodajalca ostale le na pol legitimne, močno regulirane ali na meji sprejemljivega.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Politika
Premier Janez Janša je, odkar je prevzel vodenje vlade, na družbenih omrežjih večkrat delil novice januarja ustanovljene organizacije Višegrad24. Ta se na spletu predstavlja kot portal novic višegrajske četverice, torej Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, a 6. aprila je Janša presegel celo ta format. Delil je namreč eno izmed njihovih vizionarskih sporočil. Besedilu »Mi imamo sanje« je bil pripet zemljevid držav, očitno potencialnih članic višegrajske skupine, kjer smo lahko poleg Slovenije našli še Hrvaško, BiH, Ukrajino in Belorusijo. Skratka, zazrli smo se lahko v vizijo prihodnjih mednarodnih odnosov, kot si jih predstavlja naš predsednik vlade in v kateri bomo pridruženi nekdanjim državam varšavskega pakta.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
Janša: »Tako imenovana stroka«
Predsednik vlade Janez Janša je ta teden, v spremstvu kamere televizije SDS Nova24TV, obiskal ljubljanski klinični center. Po obisku infekcijske enote se je v odgovoru na uprizorjeno vprašanje svojih novinarjev obregnil ob epidemiologe. Na vprašanje, ali njegova vlada upošteva mnenje stroke, je dejal, da so bila priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) protislovna. Pred nekaj dnevi je celo tvitnil, da bi sam WHO postavil pred mednarodno kazensko sodišče, tokrat pa je priznal, da napotkov slovenskih strokovnjakov oziroma »tako imenovanih strokovnjakov«, kot se je izrazil, njegova vlada ne upošteva, ker ti ne upoštevajo zahtev časa, zato se vlada bolj zanaša na »zdravo kmečko pamet«.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
Pravljica o mega protikoronskem paketu
V Pekarni Pečjak, kjer dela 385 delavcev, izdelujejo predvsem zamrznjene pekovske izdelke in pa izdelke, ki jih je treba dopeči. Direktor Silvo Pečjak, ki to družinsko podjetje vodi, razlaga, da jim je zadnji teden marca prodaja padla za 42 odstotkov glede na povprečje v preteklih tednih, zaradi česar je, kot mnogi drugi podjetniki, tudi sam računal na državne ukrepe, ki bi omilili šok in preprečili večja odpuščanja zaposlenih.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Politika
Kot da bi uradni govorec Jelko Kacin slutil, kaj namerava vlada sporočiti zvečer, je prejšnjo soboto že zjutraj ob deseti uri javnost posvaril, da si privošči preveč. V Ljubljani je bilo tedaj namerjenih pet stopinj Celzija, Kacin pa je že vedel, da se pari po klopcah stiskajo: »Virusa ne bomo zajezili s stiskanjem na klopcah v parkih ali na Rožniku,« je opozoril. In dodal: »Pamet v roke in hormone za nekaj časa na stran, časa za stiskanje na klopcah bo še dovolj.« Navdihnjeni z idejo so tako mnogi posamezniki na spletnih omrežjih, pa tudi novinarji, začeli iskati objestne stiskače po vsej Slovenij; nekateri so kršitve ilustrirali celo z arhivskimi posnetki. Zla slutnja se je tako kmalu tudi samouresničila. Ker bi naj prebivalci kršili pravila karantene in epidemijo zlorabljali za kratkočasne dejavnosti – uživajo! –, se je v soboto zvečer vlada odločila poostriti nadzor. Ministri so urgentno prekinili sejo o protikoronskem zakonu in sprejeli nov odlok.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Politika
Kaj nas čaka v tem letu, je težko napovedati. Vladni urad za makroekonomske analize (UMAR) meni, da bo v naslednjih dveh mesecih slovenski BDP padel za od šest do osem odstotkov, kar je primerljivo z največjim gospodarskim prostim padom v času zadnje ekonomske krize, to je leta 2009, ko je družbeni produkt zgrmel za 7,8 odstotka in ko je bilo brezposelnih kar 120 tisoč oseb. Ekonomist Jože P. Damijan pa svari, da bi se lahko gospodarstvo skrčilo tudi do 14 odstotkov, če se država ne bo odzvala dovolj odločno.
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Politika
Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem kliničnem centru (UKCLJ). Je takorekoč prva v bojni črti vojne proti novemu koronavirusu in ena izmed najbolj izkušenih slovenskih infektologinj.. Tatjana Lejko Zupanc je bila še nedavno tudi članica sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), a jo je vlada Janeza Janše ta teden, v torek opoldan, na dopisni seji ekspeditivno nepričakovano zamenjala. Sredi krize, sredi bitke. S kom so jo nadomestili? Zamenjali so jo z javnosti doslej neznano Matejo Lesar, podpornico DeSUS, ki je bila zadnja leta zaposlena v njihovi poslanski skupini v parlamentu. Tam ni bila pristojna za pandemije, ampak je »kot strokovna sodelavka skrbela za pripravo gradiv, podzakonskih aktov, poslanskih vprašanj in pobud«, so nam odgovorili z ministrstva za zdravje, sicer pa je po poklicu diplomirana socialna delavka.
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Politika
Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla
Na dan, ko je prisegla vlada Janeza Janše, je iz Levice – iz stranke in poslanske skupine – izstopil Franc Trček. Kot je povedal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, so se v njej pred glasovanjem o tretji vladi Janeza Janše odločili, da postopka ne bodo zavlačevali z dodatno obrazložitvijo svojih mnenj. Trček nato te odločitve ni spoštoval in naj bi bil zlorabil čas, ki ga je imel za obrazložitev glasu. Osebno mnenje naj bi bil predstavil, kot da govori o celotni poslanski skupini, pri čemer pa mnenja večine poslancev menda ni predstavil primerno. Videti je namreč bilo, kot da v Levici upajo na sodelovanje z Janezom Janšo.
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Politika
Noam Chomsky je eden najprepoznavnejših ameriških intelektualcev. Je svetovno znan lingvist, filozof, zgodovinar in aktivist. Je avtor več kot 100 knjig iz lingvistike, mirovništva ali politike. Poleg tega je tudi prijatelj slovenskega sociologa Rudija Rizmana. Rizman in Chomsky sta se spoznala v času protestov proti vojni v Vietnamu, med letoma 1969 in 1972, ko je Rizman poučeval na oddelku za sociologijo univerze v Harvardu. Od tedaj sta prijatelja in si občasno tudi dopisujeta.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Politika
Eden izmed tistih v SDS, ki so najbolj zagreti za ponovno uvedbo naborništva, je poslanec Žan Mahnič. Čeprav sam (še) ni izkusil vseh sladkosti vojaškega življenja – budnice ob 4.30, sklec na mokrem asfaltu ob 5.00 in potem pozornega čakanja v pripravljenosti na sovražnika do 18.00, ko sledi večerja – je prepričan, da slovenski fantje (morda tudi kakšno dekle) to potrebujejo. »Naborništvo pomeni odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja, krepitev narodne zavesti in boljše psihofizično stanje državljanov in državljank,« je povedal januarja ob predstavitvi zakona o ponovni uvedbi naborništva, ki so ga v stranki v preteklosti seveda omenjali skupaj s tako imenovanimi migrantskimi grožnjami.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Politika
Tik pred ključnim glasovanjem v parlamentu o tretji vladi pod vodstvom Janeza Janše – pri tem »moralnem polomu slovenske politike«, kot je proces označila bivša predsednica NSi Ljudmila Novak – je v SMC ponovno počilo. Bivši predsednik stranke in njen ustanovitelj Miro Cerar je po srečanju z novim predsednikom Zdravkom Počivalškom izstopil iz stranke. V izjavi za javnost in kasneje na družbenih omrežjih je sporočil, da SMC ni več stranka, ki jo je sam postavil na noge, dejal je, da je postala neverodostojna pri uresničevanju svojih ustanovnih, liberalnih vrednot in da so njeni aktualni predstavniki osredotočeni le še na svoje zasebne interese.
-
Univerzalni otroški dodatek, postopna uvedba naborništva, dvig sredstev za občine, učinkovito varovanje državne meje, gradnja najemniških stanovanj, domov za ostarele, stanovanjska shema za mlade družine, brezplačni vrtec za drugega in vse ostale otroke … Koalicijske pogodbe, tudi ta, ki so jo ta teden podpisale stranke nove koalicije pod vodstvom Janeza Janše, so seveda napisane všečno javnosti. V njih lahko najdemo visokoleteče zaveze, predvsem v preambulah. Tudi nova koalicija bo delovala »za blaginjo Slovenije« in bo seveda »širila prostor svobode, miru, spoštovanja človekovih pravic in varnosti«. A eno je besedilo, namenjeno objavi, drugo pa je vsebina pogovorov, ki so jih imeli strankarski pogajalci zadnji teden za zaprtimi vrati in iz katerih je mogoče sklepati precej več o spremembah, ki jih bo prinesel politični preobrat.
-
Leta 2004 je John Perkins, nekoč glavni ekonomist pri ameriškem svetovalnem podjetju Main, objavil avtobiografsko knjigo z naslovom Izpovedi ekonomskega morilca. V knjigi, ki je kmalu postala svetovna uspešnica, je opisal metode, s katerimi so si v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih ameriške korporacije v sodelovanju z domačo državno administracijo podjarmile nerazvite države – od Indonezije do Paname. Scenarij je bil vsepovsod podoben: velika ameriška podjetja, korporacije, kot so Bechtel, Halliburton, Chevron, so si sprva za cilj izbrala nemočno državo iz tretjega sveta, bogato z naravnimi viri. Tej državi so ameriške banke, ali še bolje Svetovna banka, odobrile ogromna »razvojna« posojila. Ta pa niso bila izplačana neposredno državi, ampak ameriškim korporacijam, ki so tam začele graditi infrastrukturo.
-
Za zdravje ne skrbijo le zdravniki, ampak še številni drugi zaposleni v zdravstvu; med njimi so to predvsem medicinske sestre, katerih predlogi in ideje pa so bili v zadnjih letih preslišani. Njihova glasnica v Sloveniji je dr. Brigita Skela Savič, goreča zagovornica uveljavitve zdravstvene nege kot samostojne stroke. Leta 2006 je bila med ustanovitelji Fakultete za zdravstvo, ki je bila nato na njeno pobudo poimenovana po prvi formalno izobraženi medicinski sestri pri nas, Angeli Boškin. Brigita Skela Savič je danes predstojnica Inštituta Angele Boškin za raziskave v zdravstvenih vedah, predstojnica katedre za zdravstvene vede na fakulteti, predvsem pa je strokovnjakinja s področja zdravstvenega menedžmenta, dolgožive družbe, promocije zdravja in profesionalizacije zdravstvene nege. Ima zanimiv predlog: težav z zdravstvom zdravniki, četudi se njihovo število podvoji, sami ne bodo zmogli rešiti. Če ne bodo na pomoč poklicali medicinskih sester.
-
Reforma, zaradi katere politiki padajo
V petek, 24. januarja, na dan, ko je Marjan Šarec sprejel odločitev o umiku s funkcije predsednika vlade, je v njegov kabinet prišlo pismo s finančnega ministrstva. Pod malce nenavadni dopis, ki je že izkazoval porušeno zaupanje med premierom in njegovim finančnim ministrom, so se poleg Andreja Bertonclja v protestni maniri podpisali vsi državni sekretarji. Zapisali so, da ministrstvo za finance nasprotuje uzakonitvi t. i. bianco menice, določbe v noveli zakona o zdravstvenem zavarovanju, v skladu s katero bi morebitno pomanjkanje denarja v javni zdravstveni blagajni moral pokriti državni proračun.
-
Marjan Šarec: »Jastoge smo dali na mizo, pojedli jih pa bodo drugi«
Razlogov za padec vlade ni, sem rekel pred štirinajstimi dnevi. Razlogov ni, če bomo delali tako, kot je treba. A že na začetku mandata sem imel težave s stranko SAB, ko je šlo za pokojnine, in že takrat je bilo vprašanje, ali nas bo 43 ali 38. Potem pa so bile ves čas takšne in drugačne turbulence. Vprašanje obstoja te vlade je bilo ves čas v zraku, kar pa za manjšinsko vlado ni najbolje, ker je takšna vlada že v osnovi šibka.
-
Luka Mesec: »Nasproti nam je stala stara politika, ki ji je bilo figo mar za dogovore«
Ta vlada se je sesula sama vase, ker so Šarca začeli zapuščati njegovi ministri, na čelu z Bertoncljem. Takoj za njim je odšel Šarec. Trditve, da naj bi k njegovemu odstopu prispevalo to, da sem mu pred kratkim na povabilo za kavo odgovoril, da se moramo v stranki pogovoriti, kako naprej, in da se oglasim v kratkem, nihče ne more jemati resno.
-
Dejan Židan: »Naši dosežki bodo kot zrelo jabolko padli v roke drugi politični opciji«
Imam tudi izkušnjo s Pahorjem in Bratuškovo kot predsednikom in predsednico vlade. Vsak od njih je bil drugačen, nobeden pa ni s predsedniki koalicijskih strank komuniciral ali se z njimi usklajeval tako malo kot Šarec.
-
Poslanci, nehajte se sprenevedati
Velika in pomembna politična vprašanja navadno razcepijo slovensko družbo. Za že 16 let trajajoče odpravljanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa to ne velja. Pri tem so volivci že precej poenoteni, veliko bolj kot denimo politične stranke. Agencija Ninamedia je prejšnji teden opravila telefonsko anketo in v njej 700 anketirancev vprašala, ali podpirajo vladni predlog, da se dopolnilno zavarovanje prenese nazaj na javno zdravstveno blagajno. Kar 66,2 odstotka jih je odgovorilo, da predlog podpirajo, le 16,4 odstotka pa se z zamislijo ni strinjalo.
-
Andrej Trampuž je eden od v tujini najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov. Kmalu po specializaciji v Ljubljani je 15 let delal v Švici, nato je bil tri leta zaposlen na kliniki Mayo v ZDA, zadnja leta pa vodi infekcijski oddelek v največji in najprestižnejši evropski bolnišnici Charité v Berlinu in svojo fundacijo Pro-Implant, prek katere svetuje drugim zdravnikom pri zapletih z implantati. Trampuž ob obiskih v Sloveniji pogosto opisuje svoje izkušnje z različnimi zdravstvenimi sistemi po svetu. Te so sedaj spet aktualne, saj naj bi slovenski poslanci konec tega meseca končno ukinili komercialno, dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zaradi česar pa se krepijo tudi nasprotne pobude. Tako je denimo minuli teden NSi v sodelovanju z zdravniško zbornico v parlamentarni postopek vložila »interventni« zakon, s katerim bi izenačili javne in zasebne izvajalce zdravstvenih storitev. Trampuž je prepričan, da je to napačna pot.
