Borut Mekina
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Politika
V koalicijskih SMC in DeSUS obupali
Zaradi skrbi, da v nekaterih državah EU, kot sta Madžarska in Poljska, kršijo načela pravne države, je nova evropska komisija članice EU letos pozvala, naj ji pošljejo poročila o vladavini prava, na podlagi katerih bo pripravila letno poročilo o razmerah v uniji. Tako je naša država 4. maja v Bruselj poslala razmeroma suhoparno, 36 strani dolgo poročilo, usklajeno med številnimi resorji. Zunanji minister Anže Logar pa mu je dodal še svoj »osebni dopis«, v katerem je zapisal, da je v Sloveniji kazenski pregon neučinkovit, da načelo nepristranskosti po njegovem mnenju ni spoštovano, da nekateri sodniki uporabljajo totalitarne simbole, da je redno sodstvo obsodilo nekatere opozicijske politike in podobno.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Politika
Organizirani kriminal nad kriminaliste
Mediji so prejšnji teden poročali o nenavadnih dopisih, ki ju je državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler poslal policiji. Čeprav se funkcionarji na notranjem ministrstvu ne bi smeli vpletati v konkretno delo kriminalistov, je Kangler storil prav to. V. d. generalnega direktorja policije Andreju Juriču, sicer svojemu znancu iz Maribora, je sporočil, da je prejel dopis občana, ki ga je seznanil »o nekaterih nepravilnostih na NPU«. Nato pa je zahteval ukrepanje.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Politika
»Teran je avtohtono hrvaško vino«
Kakšna je razlika med refoškom in teranom? Eno prvih znanstvenih raziskav o kraškem teranu je leta 1910 naredil avstro-ogrski nadzornik pri kmetijskem poskuševalcu v Gorici Maksimilijan Ripper. Teran so seveda omenjali že mnogi pisci in pivci pred tem, zgodovinarji zapise o njem zasledijo že v rimskih časih, se je pa Ripper kot eden prvih lotil kemične analize te tekočine.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Politika Za naročnike
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na Blejskem strateškem forumu ta teden dejal, da je vedno dobro biti del kluba. Češ, če si sam, se v tem krutem svetu iz tebe še celo norčujejo – kot so se domnevno na zahodu Evrope iz njega, ko je menil, da EU na pandemijo covid-19 ni pripravljena, zdaj, ko ima za seboj zaveznike, pa se mu nihče več ne smeji. To je seveda res. Dobro je, če sklepamo zavezništva. Dobro je imeti prijatelje. Dobro je biti solidaren. Še pred leti je bila Slovenija sama. Ni hotela ne na Balkan, ne k tedanji Vzhodni Evropi, niti tedaj ne, ko so jo vodile zgodovinske osebnosti – od češkega predsednika Vaclava Havla do poljskega Lecha Wałęse, zaradi česar je bila tudi v mednarodnem okolju, recimo pri vključevanju v OECD, neuspešna. Načeloma je seveda prav pogledati prek plank.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Politika
Zadnje mesece so imeli na finančni upravi (Furs) precej dela. Veliko je bilo novih projektov, pri katerih bi se lahko marsikaj zalomilo. Tako so morali uresničiti vladne interventne ukrepe na področju plač in prispevkov zaradi epidemije, kasneje je prišel na vrsto še projekt turističnih vavčerjev. Od zaposlenih na Fursu smo slišali, da je bilo to zanje izjemno težavno obdobje, a so ga uspešno preživeli.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Referendum o vojski, da ali ne?
Na podlagi koalicijskega predloga zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v Slovensko vojsko bi do leta 2026 potrošili 408 milijonov evrov za oklepnike, 128 milijonov evrov za nakup transportnega letala in dveh helikopterjev, 65 milijonov evrov za nakup protioklepnih raket in raket za zračno obrambo, 40 milijonov evrov za posodobljen radijski sistem ter še kakšnih 139 milijonov evrov za najrazličnejšo oborožitev in logistiko, skupaj 780 milijonov evrov.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Prejšnjo madžarsko veleposlanico v Sloveniji Edit Szilágyiné Bátorfi si bomo zapomnili kot gorečo zagovornico idej in zamisli madžarskega premiera Viktorja Orbána. Morda je razumljivo, da Orbán v Budimpešti obuja spomine na veliko Madžarsko, od madžarskega veleposlanika v Ljubljani pa je netaktno, če se v Sloveniji slika pred zemljevidom velike Madžarske, kot je to storila Bátorfijeva marca 2015 med intervjujem za madžarski program RTV Slovenija, torej takoj prvi mesec, ko je zasedla veleposlaniški položaj. Kasneje se je odzvala tudi na kritike Orbána. Ko je Mladina lani objavila naslovnico z njegovo karikaturo, je Bátorfijeva na slovensko zunanje ministrstvo poslala noto, v kateri je zaradi politično neodgovorne naslovnice ministrstvo zaprosila za pomoč »pri preprečevanju podobnih incidentov v prihodnosti«.
-
29. 8. 2020 | Politika
Opozorilo iz Alpbacha: Slovenija po poti Madžarske
V Sloveniji imamo Blejski strateški forum, letno konferenco namenjeno razpravam o najpomembnejših zunanjepolitičnih vprašanjih, v Avstriji pa vsako leto organizirajo Evropski forum v Alpbachu. Katero temo so odprli letos v Avstriji?
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Oviranje najboljših kriminalistov
Minulo sredo, 19. avgusta, štiri dni po prazniku Marijinega vnebovzetje, je na ljubljansko Litostrojsko ulico, v prostore Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), v spremstvu bivšega generalnega direktorja policije Antona Travnerja vkorakala četica inšpektorjev za notranje zadeve. To so bili Alja Jančar, Lavra Bezovnik in Vojko Kos. V začetku julija je namreč notranji minister Aleš Hojs za v. d. vodje inšpektorata za notranje zadeve imenoval Severina Peka. Severin Pek sicer nima omembe vrednih izkušenj z inšpekcijskimi nadzori ali kriminalistiko – zadnjih osem let je bil namreč vodja splošne službe pri mariborskih gasilcih, ima pa drugo kvaliteto, ki očitno po novem šteje več: je osebni prijatelj državnega sekretarja Franca Kanglerja. In tako je Pek že takoj po nastopu funkcije in očitno po diktatu svojega prijatelja odredil »izredni nadzor nad varovanjem in obravnavanjem tajnih podatkov v NPU«, s katerim naj bi ministrstvo ugotovilo, kot so nam pojasnili, ali zaposleni v NPU ravnajo s tajnimi podatki v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Varuh: Policija očitno presegla svoja pooblastila
Že kmalu po prvih protivladnih protestih je policija uporabila nekatere sporne metode. Hitela je s postavljanjem ograj in omejevanjem gibanja, ki ni bilo videti utemeljeno, z vlečenjem transparentov iz rok protestnikov, izdajanjem glob zaradi domnevnih najrazličnejših prekrškov, kot je risanje s kredo po tleh, ter z uvedbo predkazenskih postopkov zoper protestnike, ki so v rokah držali transparent z napisom Smrt janšizmu.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Politika
Po prvem valu epidemije, v začetku junija, je avstrijski minister za zdravje na tiskovni konferenci predstavil podatke o umrlih. Tretjina vseh je v Avstriji umrla v domovih za ostarele, je dejal in nato poudaril, da so bile ponekod razmere še bolj tragične. V Nemčiji naj bi recimo v domovih za ostarele umrlo 40 odstotkov vseh okuženih, v nekaterih drugih državah pa naj bi se ta številka povzpela kar na 60 odstotkov. A avstrijski minister za zdravje očitno ni imel na voljo podatkov iz Slovenije. Če bi, bi se lahko pohvalil, kako dobro so se dejansko v Avstriji odrezali. Kako dobro imajo tam urejen sistem. V Sloveniji je po podatkih NIJZ v domovih za ostarele umrlo kar 80 odstotkov vseh okuženih. Vse kaže, da je naša dežela v tej primerjavi neslavna evropska rekorderka.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Družba
»Šele ko sem prišel v Slovenijo, sem postal Srb«
Goran Injac je Srb, ki ne govori slovensko, za povrhu pa je še umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki kritizira Slovenijo. Ali še drugače: Goran Injac je pravi človek na pravem mestu. S svojim delom je nekakšen lakmusov papir družbenih sprememb v naši državi in širši regiji: v Sloveniji, kjer so mu lani v Delu očitali preveč »radikalen politični angažma«, na Češkem, kjer je leto prej predstavo SMG prekinila skupina skrajnih desničarjev, ali na Poljskem, od koder se je umaknil. Umetniško vodstvo SMG je prevzel leta 2015. V Slovenijo je prišel iz gledališča Narodowy Stary Teatr v Krakovu na Poljskem, kjer je delal 15 let. Pogovor z njim smo zato začeli prav s Poljsko. Nedavno je namreč tamkajšnji pravosodni minister napovedal umik države iz istanbulske konvencije – mednarodne pogodbe o boju proti družinskemu nasilju.
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
Starostniki, prepuščeni multinacionalkam
Se še spomnite leta 2010 in Mladinine peticije za odpravo vojske? V njej smo predlagali temeljito reformo vojske tako, da bi del osebja »prekvalificirali v socialne delavce, ki skrbijo za starostnike«. Danes, deset let kasneje, smo spet tam, vrtimo se v krogu: vlada načrtuje nove nakupe osemkolesnikov, največjo naložbo v obrambne sile po osamosvojitvi, med največjo zdravstveno krizo pa se je izkazalo, da je bilo več kot 80 odstotkov žrtev epidemije v domovih za ostarele.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Politika
Talka SDS je zdaj poleg policije in pravosodja postala še zunanja politika
Nedavno je Nova24 objavila svoje lansko finančno poročilo. Iz njega lahko razberemo, da je ta medij SDS samo lani za propagandno delovanje porabil 1,5 milijona evrov, od svoje ustanovitve pa že več milijonov evrov. Od kod izvira denar, s katerim člani in podporniki SDS financirajo svojo propagando – Novo24 – več kot deset lokalnih spletnih strani in s tem drage predvolilne kampanje? Nova24 kajpak nima naročnikov, ki bi prostovoljno plačevali za njene vsebine.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Politika
Celo uradni tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltán Kovács, Orbánov predstavnik za medije, je pred časom za Mladino dejal, da Janša in Orbán nista zgolj zaveznika, ampak je med njima celo »kemija«. Primerov, ko sta si prijateljsko pomagala, je več. Tako je leta 2017 Orbán Janši na Madžarskem izdal recimo madžarski prevod knjige Okopi. Nedavno pa je Orbán Janši pomagal tudi iz zagate, v katero so vlado spravili sporni nakupi kitajskih ventilatorjev prek podjetja GenePlanet, so ta teden razkrili na portalu Necenzurirano.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Politika
Borut Pahor: »Bilo bi dobro, če bi obstajala jasnejša alternativa sedanji vladi«
S predsednikom republike Borutom Pahorjem smo se pogovarjali dan po slovesnostih v Italiji. Ob stoti obletnici fašističnega požiga Narodnega doma je italijanski predsednik Sergio Mattarella s Pahorjem podpisal dokument o prenosu lastništva zgradbe v roke slovenske manjšine. Še pred slovesnostjo v Trstu pa sta oba predsednika položila venca k spomeniku bazoviškim junakom – simbolu fašističnega nasilja nad Slovenci, in k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi – simbolu povojnega nasilja nad Italijani.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Politika
Strokovnjak za trženje banan na čelo Darsa
Kdo je Valentin Hajdinjak? Hajdinjak je politik z dušo in srcem.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Politika
Mladina je na podlagi zakona o dostopu do javnih informacij pridobila elektronska sporočila, ki sta si jih na začetku aprila izmenjala Bojan Nastav, tedanji generalni direktor statističnega urada (Surs), in ekonomist ter član tako imenovane Lahovnikove skupine Sašo Polanec.
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Politika
Dan po razkritjih v Tarči je Ivan Gale odšel na Nacionalni preiskovalni urad. Tja je šel s svojim računalnikom, ki ga je želel izročiti. Ker so policisti imeli nekaj težav z zasegom njegovega poštnega strežnika, jim je računalnik pustil za skoraj teden dni. Kasneje so sicer kriminalisti zasegli še elektronsko pošto nekaterih drugih zaposlenih na zavodu za blagovne rezerve – toda informacije o sumu kaznivih dejanj pri nabavi zaščitne medicinske opreme so na policiji očitno imeli že pred tem, ves čas pa je bilo v središču njihove pozornosti podjetje GenePlanet. To dokazuje tudi nenavaden klic, ki ga je Gale v zvezi z GenePlanetom prejel od tedanjega generalnega direktorja policije Antona Travnerja – ta je poskušal Galeta prepričati, naj odneha.
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Družba
Nacifašiste, skrite za rumenimi jopiči, je spodbudila vladajoča politika
Ena danes ikoničnih upodobitev vzpona fašizma v tridesetih letih prejšnjega stoletja je uspela režiserju filma Cabaret (1979) v zaključnem prizoru. Če so bili na začetku filma odkriti nacisti še pregnani iz mestnega kluba, je zadnji prizor posnet na deželi, kjer so domačini ob pitju piva priča spontani predstavi svetlolasega fanta, pripadnika Hitlerjeve mladine, ki se dvigne ob petju pesmi Prihodnost pripada meni. Pesem govori o lepotah narave, o mladosti. Kamera počasi drsi in pokaže njegovo svastiko, kmalu vsi pivci piva na vrtu vstanejo – le tu in tam kdo nerodno obsedi – in začno soglasno peti pesem o očetnjavi, domovini, o družini, o otrocih in ozelenelih lipah. Kdor se s to idilično sliko ne strinja, lahko odide. Zdaj še lahko. Prizor daje slutiti, da bo že kmalu drugače.
-
1. 7. 2020 | Politika
Razkriti neonacisti v rumenih jopičih
»Vojsko na meje«, »Za Slovenijo«, »Pičke antifašistične« in »Ukinimo RTV« je le nekaj sloganov, ki so jih minulo sredo na Prešernovem trgu vzklikali protestniki, odeti v rumene jopiče. Zbrali so se, kot je dejal eden izmed njih, ker »Ljubljana ni levičarsko mesto« in seveda zato, ker se je tedaj več civilno-družbenih skupin udeležilo protesta proti enoumni državni proslavi. Toda minulo sredo v centru mesta vlade niso podprli simpatizerji evropskega gibanja rumenih jopičev.
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Politika Za naročnike
V vladi še vedno sedi minister, ki na sestankih in pred pričami prostodušno razlaga, katera politična stranka je izpeljala katerega od poslov pri nabavi zaščitne medicinske opreme. In za zdaj očitno to počne tudi brez strahu, da bi ga o podrobnostih povprašali kriminalisti vsaj na kakšnem informativnem pogovoru. Ali v državi še delujejo mehanizmi, s katerimi je morebitne odklone, sume kaznivih dejanj, mogoče vsaj raziskati in se na njih odzvati?
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Politika
Kdo so bili največji posredniki, ki so zaslužili več deset milijonov evrov?
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Politika
Del javnosti je prepričan, da je Janez Janša zelo operativen premier, ki zmore nadzorovati široko paleto zadev. Številni menijo, da se zna hitro odzivati, celo da je njegov avtoritarni stil vodenja učinkovit, še posebej v izrednih razmerah. Toda v preteklosti smo bili zaradi Janševe samovolje in izključevanja stroke ter širše javnosti nemalokrat priča velikim napakam, ki smo jih drago plačali. Recimo pri davčni reformi v času njegove prve vlade, najbolj usodno pa leta 2012, ko je Janša zaradi utrjevanja svojega položaja začel kritikom groziti, da bo državi v kratkem zmanjkalo denarja za plače in pokojnine. Tudi zaradi takšnih vzporednih sporočil je nato Evropska komisija izgubila zaupanje v uradna zagotovila Banke Slovenije in je kmalu zahtevala poglobljeni pregled bančnega sistema. Vse to je vodilo k predragim dokapitalizacijam, prisilnim privatizacijam in razprodaji državnega premoženja prek Slabe banke.
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Politika
Zaradi zdravstvene krize – denar za vojsko
Institucija, ki je bila med epidemijo koronavirusa najbolj obremenjena, je bila ljubljanska infekcijska klinika. V njej so zdravili večino kritično bolnih. A tudi najstarejši bolniki, ki so jo obiskali, so verjetno doživeli deja vu. Klinika, ki se nahaja v 120 let stari stavbi, bolnike z nalezljivimi boleznimi neprekinjeno zdravi že od druge svetovne vojne. Kot je konec aprila za Delo povedal njen nekdanji predstojnik dr. Franc Strle, so največje pomanjkljivosti infekcijske klinike za sodobno zdravljenje premalo prostora, slaba funkcionalnost in pomanjkanje nujno potrebne podtlačne sobe za okužbe, ki se širijo kot aerosol; na meji dotrajanosti je celo električna napeljava. Te težave so še bolj opazne vsako leto ob izbruhu gripe, ko morajo bolnike zdraviti po hodnikih.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Politika
Civilna Iniciativa Modro Nebo (CIMN) je slovensko združenje tistih, ki so prepričani v najrazličnejše teorije zarot. Številni podporniki društva verjamejo, da svetovna elita s pomočjo letal po ljudeh praši strupe in z laserskim orožjem neti požare, da nam želijo korporacije z omrežjem 5G uničiti možgane ipd. V društvu nasprotujejo obveznemu cepljenju, ne verjamejo v globalno segrevanje planeta, poleg tega pa menijo, da je zemlja ploščata ter da so bili vsi sprehodi po vesolju posneti v Hollywoodu.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
Arheolog dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik je izredni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti. Minuli petek sta se z ženo na kolesih peljala proti središču Ljubljane, na proteste, ko ju je pri nekdanji trgovini Astra za Bežigradom ustavila policijska patrulja. Te so zdaj že tradicionalno postavljene ob vpadnicah v mesto. »Policistka je kar oživela, ko me je videla od daleč,« opisuje svoje srečanje, čeprav mu sprva ni bilo jasno, kaj naj bi zagrešil. Morda ni imel na kolesu luči? Je med vožnjo uporabljal mobilni telefon? Ga je sumljivo zanašalo? Ne, zagrešil je verbalni delikt, mu je kmalu postalo jasno. Na svoje kolo je namreč pritrdil do vlade kritičen plakat, na katerem je ob upodobljeni sliki Janeza Janše pisalo: Živel Stal(JJ)in.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Ventilator je ključni del medicinske opreme pri spoprijemanju z epidemijo koronavirusne bolezni. Ni ključen le zato, ker najbolj prizadetim pomaga pri predihavanju, ampak predvsem zato, ker omogoča diagnozo značilnih zapletov. Pri bolnikih s koronavirusno boleznijo se pljuča zaradi vode v njih lahko sesedejo. Z dobrimi, primernimi ventilatorji je mogoče oceniti stanje pljuč in omogočajo »odpiranje« tega organa. Zato bi seveda od države že pri pripravah na epidemijo pričakovali, da razpolaga z natančnim podatkom o številu ventilatorjev, primernih za bolnike s koronavirusno boleznijo, in s podatkom, koliko bi jih v državi predvidoma potrebovali.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Vojaki postajajo vardisti – in obratno
V petek, 8. maja, sta v gozdu pri Kozini dva sprehajalca doživela precej neprijetno srečanje. Kot je minuli teden poročal Primorski dnevnik, sta fant in dekle dopoldne, med 10. in 11. uro, kot že ničkolikokrat hodila na obmejnem območju. V bližini vasi Mihele se je fant malce oddaljil od punce, v tistem trenutku je k njemu pritekla oseba v vojaški uniformi. V angleškem jeziku naj bi mu zaukazala, da se ustavi in poklekne. Kot v kakšnem hollywoodskem filmu je moral dati roke na zatilje, mož v vojaški uniformi pa je od zadaj v njegovo glavo meril z avtomatsko puško. Šele ko je fant po prvotnem šoku v slovenskem jeziku vprašal, kaj se dogaja, je vojak, presenečen, da njegova ujetnika govorita slovensko, orožje umaknil in jima pojasnil, da s kolegom patruljirata po obmejnem področju in iščeta migrante. Svoja ujetnika sta nato hitro zapustila, eden od uniformirancev pa naj bi pred odhodom fantu še prišepnil: »Če opazite tiste črne, pokličite 113.«
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Bojana Nastava, zdaj že nekdanjega generalnega direktorja državnega statističnega urada (Surs), so prejšnji torek iz kabineta predsednika vlade poklicali na sestanek. Na njem je vpričo nekaterih ministrov, Zdravka Počivalška, Tomaža Gantarja, Andreja Širclja in tudi Mateja Tonina, ki sicer uradno na sestanek menda ni bil povabljen, predstavil statistične podatke, iz katerih je bilo mogoče sklepati o posledicah epidemije. Sestanek, neke vrste koalicijsko srečanje, naj bi minil v pozitivnem razpoloženju. Čez dva dni pa je prijatelj Nastavu poslal spletno bližnjico do vladnega odloka, po katerem sodeč ga je vlada na dopisni seji razrešila s položaja in zamenjala s Tomažem Smrekarjem.
