Borut Mekina
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Privatizator radiologije ostaja šef
Del radioloških storitev je v Sloveniji že privatiziran. Večino ambulantne slikovne diagnostike danes opravljajo podjetja, kot je v Ljubljani Medilab ali v Mariboru Fontana. Pogosto v njih popoldne delajo radiologi, ki so sicer zaposleni v javnem zdravstvu. A slikovni del radiologije – interpretacija posnetkov – je razmeroma poceni, za posamezno storitev javna zavarovalnica odšteje okoli 200 evrov. Med približno 300 slovenskimi radiologi, skupaj s specializanti, pa imamo v državi tudi nekaj deset intervencijskih radiologov, ki se ukvarjajo s terapevtskim delom discipline, ta pa je zaradi zahtevnosti, rabe posebno dragih materialov, opreme in sodelovanja s širšo ekipo veliko dražji.
-
5. 12. 2024 | Družba Za naročnike
Privatizator radiologije ostaja šef
Del radioloških storitev je v Sloveniji že privatiziran. Večino ambulantne slikovne diagnostike danes opravljajo podjetja, kot je v Ljubljani Medilab ali v Mariboru Fontana. Pogosto v njih popoldne delajo radiologi, ki so sicer zaposleni v javnem zdravstvu. A slikovni del radiologije – interpretacija posnetkov – je razmeroma poceni, za posamezno storitev javna zavarovalnica odšteje okoli 200 evrov. Med približno 300 slovenskimi radiologi, skupaj s specializanti, pa imamo v državi tudi nekaj deset intervencijskih radiologov, ki se ukvarjajo s terapevtskim delom discipline, ta pa je zaradi zahtevnosti, rabe posebno dragih materialov, opreme in sodelovanja s širšo ekipo veliko dražji.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Svet
Zakaj je na volitvah v Romuniji v prvem krogu zmagal ultranacionalist?
Nanočipi pridejo v kri s pitjem pepsikole. Rojstvo s carskim rezom pomeni, da se pretrga sveta vez. Edina znanost na tem svetu je Jezus Kristus. Koronavirusa ni, ker ga še nihče ni videl. Vse to so trditve nove romunske politične zvezde, Călina Georgesca, ki je v prvem krogu predsedniških volitev zbral 22,94 odstotka glasov in šokiral svet in romunsko javnost.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Na Ravnah na Koroškem stoji nov blok, v katerem ima enote republiški stanovanjski sklad. Vsaj tri njegove enote samevajo. Bralka, ki nas je o tem obvestila, je do lanskega novembra še imela sosede, petčlansko družino, ki pa se je odselila. »Čakam na nove sosede, mine mesec, dva, trije, leto. Takšna stiska s stanovanji, tu pa je že eno leto prazno stanovanje!« je opisala svojo jezo. Stanovanja so prazna, ker naj bi jih obnavljali. »Blok je dokaj nov, malo več kot deset let, oni že eno leto „obnavljajo“.« Obnova, pri kateri se nič ne zgodi, ni normalna, odgovorni pa so ji pojasnili, da je stanovanjski sklad »zavezan k predpisanim postopkom, ki so pretežno dolgotrajni«.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
Letos za orožje »le« 200 milijonov, prihodnje leto skoraj 400
Jeseni so v koaliciji pri pripravi proračuna sklenili kompromis. Odločili so se, da bo država za vojsko v prihodnjih letih namenila več kot doslej, a bo denar potrošila za nakup opreme za »dvojno rabo«, vojaško in civilno. V preteklosti so bili tipičen primer takšnega nakupa helikopterji, ki jih vojska lahko uporablja za nujno medicinsko pomoč. A ker imamo zdaj helikopterjev dovolj, so prišle na vrsto nove zamisli. Jeseni so z obrambnega ministrstva sporočili, da bodo v Ljubljani poleg Bolnišnice Petra Držaja zgradili vojaško bolnišnico, nov Nacionalni zdravstveni center za izredne razmere, v katerem bo 50 postelj.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Novi obračun omrežnine za telebane
Janeza N. zadnje dni skrbi povišanje cen elektrike. Gleda TV, posluša radio, spremlja politične dvoboje o tem, v katerih se opozicijski in pozicijski politiki borijo za njega, za malega človeka, in so ogorčeni nad novim načinom obračunavanja omrežnine. Zato ga skrbi in poskuša razumeti, za kaj gre. Ve, da imamo še vedno cenejši nočni in dražji dnevni tok ter da smo s tem mesecem dobili še pet novih časovnih blokov za obračun omrežnine. Potrpljenja, da bi se poglobil v nov sistem in ugotovil, kaj to pomeni, nima. Kaj sploh je omrežnina? In priključna moč? Kaj je presežek priključne moči? Kakšna je pri tem razlika med vati in vati na uro? A še najbolj od vsega ga zanima, kdaj naj po novem lika, kuha in pere. Le ob polnoči in ob koncu tedna? In če se bo pregrešil, koliko ga bo to stalo? Pa mu pomagajmo!
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Svet
Kaj Trumpova zmaga pomeni za EU, za svet in za Slovenijo?
Trump je po uveljavljenih definicijah rasist, fašist, populist, lažnivec, je narcisoidna osebnost, sadist in egoist. A verjetnost, da ste se prejšnji konec tedna srečali s prijateljem, morda celo z družinskim članom, ki je bentil o politiki in bil navdušen nad njegovo izvolitvijo, ni majhna. Po javnomnenjskih anketah bi na ameriških volitvah več Slovencev podprlo Trumpa kot Kamalo Harris, izid zanj bi bil 43 proti 41. A zakaj pravzaprav? Tako kot v ZDA so tudi v Sloveniji gospodarski kazalci obrnjeni navzgor: plače rastejo, brezposelnost je nizka, po podatkih statističnega urada gremo za vse dlje časa na dopust in tudi srečnejši smo. Vaš znanec, ki ste ga pretekli konec tedna srečali, podpornik Trumpa, tudi ni lačen. Po svetovnih merilih spada v 10 odstotkov najpremožnejših Zemljanov. A kljub temu hlasta po svetovnem »resetu« in je globoko razočaran nad družbenopolitičnimi razmerami. Ne bi rad volil le opozicije, ampak kar skrajno opozicijo.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Ekonomija
Igor Feketija je v trenutnem vladnem ustroju na položaju državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, odgovoren za izvedbo pokojninske reforme. A Feketija je dejansko eden redkih slovenskih makroekonomistov, ki v nasprotju z uradno ekonomsko doktrino na svet financ gleda zelo široko. Ne samo to: je tudi edini makroekonomist na visokem položaju v tej vladi. V letih, preden je postal državni sekretar, je med drugim 18 let na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot zunanji sodelavec poučeval politično ekonomijo. Zaradi tega se z njim nismo pogovarjali o pokojninski reformi ali evidentiranju delovnega časa, ampak o tem, kam gre svet in kakšna bo Slovenija po krizi, ki prihaja.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Kdo bo zmagal? Javno zdravstvo ali zasebni interesi?
Javna razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti je končana, ministrstvo je prejelo več kot sto pripomb. V začetku novembra, torej čez dva tedna, naj bi čistopis zakona najprej sprejela vlada in nato naj bi šel v obravnavo v državni zbor. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko zakon, s katerim želi koalicija jasneje potegniti ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, začel veljati z začetkom leta 2025. Ali bo prinesel pričakovane učinke, torej okrepitev javnega zdravstva, pa ostaja odprto vprašanje. Upor zdravniških organizacij proti tej reformi je namreč silovit, nasprotujejo mu praktično vsa njihova združenja, pa tudi številni zdravniki ne sedijo križem rok, ampak iščejo poti, kako bi se izognili novi ureditvi. Nekateri njihovi načrti so tudi precej drzni, nekateri zdravniki in celo predstojniki oddelkov pa pozivajo svoje kolege kar h kolektivnim odpovedim delovnih razmerij, da bi tako bolnišnice prisilili k sprejemu njihovih pogojev.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Kdo bi gradil novo jedrsko elektrarno?
Za gradnjo nove nuklearke v Sloveniji si prizadevajo trije proizvajalci, s katerimi so v Gen energiji v rednih stikih. V ožjem izboru so za zdaj ameriški Westinghouse, korejski KHNP in francoski EDF, ob čemer imajo vse večjo prednost v zadnjem letu korejski ponudniki. Ta mesec smo iz Westinghousa dobili sporočilo, da se je Poljska odločila, da bo gradnjo skupine svojih prvih treh nukleark zaupala kanadsko-ameriškemu podjetju Westinghouse. Prvi od treh reaktorjev AP1000, moči 1100 megavatov, naj bi na severu države stal do leta 2033. Westinghouse, ki je zgradil krško nuklearko, ima sicer tudi med slovenskimi jedrskimi strokovnjaki in energetiki, pa tudi v vladi, največ podpornikov. Neuradno Westinghouse podpirajo zaposleni v Krškem ter več državnih sekretarjev po ministrstvih, z argumentom, da gre za tehnologijo, ki jo v Sloveniji že poznamo. V šali – zaradi očitkov, da je njihov »lobist« – državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca nekateri imenujejo kar »dr. Westinghouse«.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Zakaj privatizacija oftalmologije ni skrajšala čakalnih dob?
Dušana Kebra že nekaj časa bega ena od zdravstvenih statistik. In sicer so to najnovejši trendi na področju operacij sive mrene. Ko je bil med letoma 2000 in 2004 minister za zdravje, se je prvič srečal s tem primerom. Tedaj so do njega prišli podatki o naraščajočih čakalnih vrstah na operacijo sive mrene, zato so na ministrstvu v te storitve vložili več denarja. Leta 2003, ko se je število operacij začasno povečalo s 6000 na 10.000 na leto, se je čakalna doba res skrajšala, se spominja, in zadeva je bila zanj ad acta.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Politika
Skrajno desne stranke v Evropi imajo problem. Čeprav so močnejše kot kadarkoli prej, marsikje so celo najmočnejše politične sile v državi, ne morejo priti na oblast, ne morejo vladati in sklepati koalicij. Zakaj? Ker ne morejo najti partnerjev za sodelovanje. Pridejo celo do relativne zmage, a jim to ne pomaga. Ne morejo nazaj in ne morejo naprej. V politiki so namreč skrajno desne stranke podobne kriminalcem: kršijo pravila, ne ozirajo se na zakone, ustavo ali celo najosnovnejša pravila vljudnega obnašanja in tako profitirajo. A kriminalna združenja prav zaradi tega ne morejo zavladati družbi: ker kot kriminalec ali izdajalec lahko profitiraš le, če si v manjšini ali če prvi prekršiš pravilo. Če začnejo pravila kršiti vsi, izgubiš prednost. Potem se vse zruši.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Politika
Logar odgovarja / »Levica je antisistemska stranka, na ta način je tudi prišla v parlament«
Politični program Anžeta Logarja, ki namerava do konca leta ustanoviti novo stranko, je za zdaj precej kratek. Obljublja sodelovanje, želi prispevati k oblikovanju velike koalicije in podobno. Logarju smo pisno postavili nekaj vprašanj.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Politika
Anketa o avtonomnosti Logarjeve odločitve
Relativna večina vprašanih v anketi Ninamedie Anžetu Logarju verjame. Na vprašanje »Poslanec Anže Logar je v objavah na družbenih omrežjih potrdil, da se je odločil za politično pot izven SDS. Ali menite, da je bila to izključno njegova odločitev ali pa jo je izvedel v dogovoru s predsednikom SDS Janezom Janšo?« je namreč 46,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da se je za to potezo odločil sam, 37,7 pa, da se je o tem dogovoril z Janezom Janšo.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Pozitivni učinki odprave dopolnilnega zavarovanja
Ko je koalicija napovedala odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je v komercialnih zavarovalnicah završalo – do konca leta 2023 naj bi zaradi tega »v zdravstvenem sistemu primanjkovalo najmanj 200 milijonov evrov, glede na projekcije pa se bo znesek v prihodnjih letih zgolj povečeval,« so takrat sporočili iz zavarovalnic.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Svet
Minulo nedeljo so v Avstriji potekale volitve, na katerih so z 29 odstotki zmagali svobodnjaki (FPÖ), skrajno desna stranka, ki je v preteklosti na avstrijskem Koroškem nastala predvsem kot gibanje, usmerjeno proti Slovencem. FPÖ je dosegla rekordni izid zlasti na račun vladajoče konservativne Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), ki je izgubila 11 odstotnih točk in prejela 26,48-odstotno podporo, socialdemokrati (SPÖ) pa so ohranili svoje volilno telo.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Peter Kumer je ustanovitelj enega mlajših slovenskih elektroenergetskih podjetij, mariborskega Enerteca, ki je v zadnjih letih, zlasti po letu 2021, doživelo izjemno rast zaradi eksplozije gradenj sončnih elektrarn. Prihodki podjetja so se od leta 2019, ko so znašali 2,5 milijona evrov, lani povzpeli na 16 milijonov evrov, ob tem pa so ustvarili 856 tisoč evrov dobička. Njegova ekipa, ki šteje med 30 in 40 zaposlenih, je lani postavila kar 500 manjših in 50 večjih sončnih elektrarn, letos pa nameravajo dokončati še dodatnih 350 do 400 projektov, načrtovanih že lani. Vendar pa bo jeseni njihovo delo zastalo.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Pred evropskimi volitvami, maja, je predsednik vlade Robert Golob napovedal jasno ločitev javnega zdravstva od zasebnega. Zdravniki, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, naj dodatno delajo le še v drugih javnih zavodih ali v svojih matičnih organizacijah, nikakor pa ne pri zasebnikih, je napovedal. Spodbujati je treba dodatno delo zdravnikov v javnem sistemu, ne pa zunaj njih, je bilo sporočilo politike. Izhodišča za reformo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jih je vlada tedaj sprejela, so obetala korenite spremembe. V njih je pisalo: zaradi pomanjkanja kadra lahko »zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, z dovoljenjem direktorja opravlja zdravstvene storitve samo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu«.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Prvi sveženj davčnih sprememb, ki jih je vlada poslala v parlament, je sveženj sprememb sedmih zakonov, ki so nastale izključno na željo gospodarstvenikov. V predlaganih spremembah skorajda ni člena, ki ga ne bi želele ali zahtevale delodajalske organizacije. Natančneje so bila to podjetja, kot so Lek, podjetja z več hčerinskimi družbami, lizinške skupine, mali pivovarji, velike korporacije, zagonska podjetja …
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
Ne dovolimo, da bi o naši prihodnosti odločali tehnokrati
Čez dva meseca bomo imeli (prvi) posvetovalni referendum o gradnji nove nuklearke. Vprašanje se bo glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« Razen Levice so vse parlamentarne politične stranke poenotene. Vse, leve in desne, bolj ali manj podpirajo gradnjo druge nuklearke, katere eksistenca je tako rekoč zagotovljena. Ravno tako zagrete za nov objekt so številne nevladne organizacije, predvsem gospodarske in delodajalske. Gradnjo zagovarjajo mnogi elektroenergetski strokovnjaki, elektroenergetiki in fiziki ter posredno tudi njihove institucije, kot so Elektroinštitut Milan Vidmar, Institut Jožef Stefan ter ljubljanska in mariborska fakulteta za elektrotehniko. Zdi se, da novi nuklearki ne more nasprotovati nihče pri zdravi pameti.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Alenka Bratušek je bila prva predsednica slovenske vlade, in ko je leta 2013 prevzela to funkcijo, je Slovenija doživljala najhujšo gospodarsko in politično krizo. Potem je imela svojo stranko, en mandat je že bila ministrica za infrastrukturo, zdaj isto ministrstvo vodi drugič. Konkretno to pomeni, da je v vladi odgovorna predvsem za razvoj cestnega, železniškega in kolesarskega omrežja. Objektivno je odgovorna za vse cestne zastoje in redne kolapse v železniškem prometu – a kmalu bo bolje, pravi, nismo še tam, smo pa že blizu.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Zakaj tak vik in krik normirancev?
Normiranci so v Sloveniji samostojni podjetniki, katerih poslovanje je poenostavljeno. Dohodnine ne plačujejo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ampak se predpostavlja, da so imeli 80 odstotkov stroškov, tako da znaša pri njih dohodninska osnova le 20 odstotkov prometa. Konkretno to pomeni, da polni samostojni podjetniki normiranci za prihodke do 50.000 evrov na leto plačajo le štiri odstotke davka. Za primerjavo, redno zaposleni, ki sicer lahko ob tem tudi uveljavljajo olajšave, morajo za dohodke med 25.750 in 51.500 plačati 33 odstotkov davka.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Svet
Ta teden so bile v dveh nemških deželah regionalne volitve, v Turingiji in na Saškem. Gre za nekdanji vzhodnonemški deželi, ki sta v primerjavi z drugimi nemškimi deželami revni, Saška je celo najrevnejša med njimi. V Turingiji in na Saškem znaša BDP na prebivalca okoli 30 tisoč evrov, kar je približno toliko, kolikor je BDP v Sloveniji, le da je pri nas brezposelnost ali pa recimo stopnja revščine za tretjino nižja. Ta kontekst je pomemben za razumevanje, kaj se je v teh dveh deželah zgodilo. Imeli so volitve in v obeh deželah je slavila skrajno desna AfD, Alternativa za Nemčijo. V Turingiji, ki jo od leta 2014 vodi Levica (Die Linke), je AfD z 32,8-odstotno podporo dosegla zgodovinski izid. Prvič po drugi svetovni vojni je s tem v Nemčiji na nekih volitvah zmagala skrajno desna stranka.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Koalicija ima zadnjo priložnost, da izvede napovedane spremembe
Ta teden je vlada sprejela prvi sveženj davčnih sprememb, novele sedmih zakonov, s katerimi so se na finančnem ministrstvu s filigransko natančnostjo lotili optimizacije pravil. Ena od sprememb, ki so jih na ministrstvu začeli snovati na začetku leta, je na primer uvedba višje, 22-odstotne stopnje DDV na pijače z dodanim sladkorjem ali sladili. Ker takšne pijače niso zdrave, bodo odslej dražje. Druga pomembna sprememba bo doletela »ključne kadre«, kot jih imenujejo na finančnem ministrstvu. Kdor je star manj kot 40 let in v zadnjih dveh letih ali še več ni bil slovenski davčni rezident ter bi se v Sloveniji lahko zaposlil s plačo, ki je višja od dveh povprečnih, bo pet let prejemal za več kot 300 evrov višjo neto plačo. Država se bo v tem primeru odpovedala delu njegove dohodnine. S tem želi vlada v Slovenijo pritegniti strokovnjake, ki bi se domnevno lahko zaposlili v kateri drugi državi. V tem zadnjem svežnju mikro sprememb bo vlada zaostrila tudi pravila za normirane samostojne podjetnike, katerih status mnogi zlorabljajo.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Družba
»Letos in lani smo imeli v Sloveniji srečo, ker nismo imeli smrtnih žrtev«
Rok Fazarinc ima več kot 40 let delovnih izkušenj, pridobljenih pri vseh najpomembnejših projektih zagotavljanja protipoplavne varnosti ob slovenskih vodotokih. Zadnja desetletja je v živo spremljal in analiziral učinke vseh velikih poplav in drugih sorodnih dogodkov, kot so plazovi. Po lanskih poplavah je postal vodja sveta za vode pri ministrstvu za naravne vire, nato pa tudi član vladnega sveta za obnovo, to pomeni, da je vsak dan vpet v sprejemanje sanacijskih odločitev in tudi snovanje vizije, kako naprej.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Vladna stran je prepričana, da bodo pogajanja o novem plačnem sistemu do konca septembra končana, saj naj bi bila velika večina sindikatov zainteresirana za nov plačni sistem. Odprtih je sicer še kar nekaj vprašanj, med sindikalnimi skupinami so na primer z novo ureditvijo poleg policistov precej nezadovoljni zdravniki, ki se sicer pogajanj o novem plačnem sistemu niso udeleževali.
-
30. 8. 2024 | Politika
Kako daleč je zdravstvena reforma?
Ministrstvo za zdravje je pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel konec leta 2023 spisalo interventni zakon, s katerim so olajšali prihod tujim zdravnikom v Slovenijo, v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva so vključili koncesionarje oziroma specialiste, vlada je nato v začetku letošnjega leta sprejela uredbo o programih storitev, s katero so razširili ambulante družinske medicine in spremenili organizacijo urgentnih centrov. Zaradi teh ukrepov naj bi se čakalne dobe v zdravstvu že začele zniževati.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Družba
Bolnišnica za otroke v Šentvidu pri Stični je ena najmanjših slovenskih bolnišnic. Ker je namenjena zdravljenju kroničnih bolezni otrok in rehabilitaciji malih bolnikov, je tudi nekaj posebnega: otroci so pacienti posebne vrste, je razložila njena direktorica Tanja Smrekar. Potrebujejo več časa, da se privadijo na novo okolje, da začnejo zaupati zdravnikom, hkrati pa so lahko njihove težave tudi zelo zapletene. V bolnišnici zato spodbujajo samoiniciativnost in ustvarjalnost zaposlenih. Njihov način dela naj bi bil, tako direktorica, celosten in interdisciplinaren. Zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni sodelavci si recimo na srečanjih vsak dan izmenjujejo informacije o otrocih; kako se ti odzivajo na terapije, kako se njihovi izvidi razlikujejo od normalnih, kje se kažejo težave. »Ni namreč rečeno, da bo otrok zaupnika prepoznal v zdravniku. Lahko je to psiholog, psihoterapevt, kineziolog, delovni terapevt, dietetik ali pa novi prijatelj, ki ga je spoznal med obravnavo,« razlaga direktorica. Redno pri obravnavah sodelujejo z drugimi zdravstvenimi ustanovami, po potrebi pa tudi z vzgojno-izobraževalnimi in socialnimi ustanovami.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Politika
Pomagajmo vladi trošiti denar za obrambo
Vojaške vetrnice – 60 milijonov
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Politika
Ministrstvo za obrambo je organizacija, ki ima po mnenju marsikoga sladke skrbi: ukvarja se s tem, kako potrošiti denar, ki ga ima vedno več. Obrambni proračun se iz leta v leto povečuje, včasih celo iz meseca v mesec. Pred kratkim je bilo v proračunskih dokumentih vlade zapisano, da bo obrambno ministrstvo prihodnje leto dobilo 1,106 milijarde evrov – to je že tako ali tako veliko povečanje, saj je lani to ministrstvo porabilo 980 milijonov evrov. A v skladu z najnovejšimi načrti bo imelo še več denarja. Na začetku tega meseca je vlada na proračunski seji sklenila, da bo ministrstvo za obrambo dobilo še dodatnih 67 milijonov in nato leta 2026 še več, kar 1,2 milijarde evrov. Se še spomnite, ko je lani ob poplavah takrat še minister za obrambo Marjan Šarec dejal, da se je vojska odpovedala 250 milijonom evrov (znesek naj bi prispevala v sklad za obnovo po poplavah)? Te obljube so že pozabljene. Vojaško trošenje se je vrnilo v stare tirnice.
