Borut Mekina
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Najodvratnejši plakat kampanje pred EU-volitvami so po mnenju nemškega časopisa Bild izdelali avstrijski svobodnjaki (FPÖ). Na sredini tega izdelka je slogan »Ustavimo EU norijo«, v ozadju se v črno-beli tehniki objemata predsednica komisije EU Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, mimo njiju letijo rakete in slogani: »vojno hujskaštvo«, »korona kaos«, »eko komunizem«, »azilna kriza«. »Evropa je projekt miru, Avstrijci pa smo glasovali za vsakogar, za vsako stranko, ki je napadala EU. Avstrijci smo glasovali za vojno,« je razočarano ugotovil eden od komentatorjev avstrijskega tednika Falter, zgrožen nad zgodovinsko zmago te skrajno desne stranke FPÖ. Njeni predstavniki so se namreč v zadnjem letu spremenili v nekakšne mirovnike, še nedavno pa so bili veliki navdušenci nad vojaško močjo in suverenostjo Vladimirja Putina in so se mu hodili klanjat. Sedaj pa za gospodarske posledice vojne v Ukrajini, kot je inflacija ali energetska draginja, krivijo priročno žrtev – Ukrajince. Kar je pravzaprav tudi argument Putina pri njegovih verbalnih napadih na EU.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je ta teden končno zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja. Pod njegovim vodstvom je urad leta 2021 na podlagi anonimnih prijav začel s pregledovanjem množice precej zasebnih podatkov, ki so razvidni iz bančnih računov. Podatke je Žugelj od bank zahteval celo na USB ključkih in ne po zavarovani povezavi. Na uradu, kjer so za ta namen zaposlili večinoma neizkušen novi kader, člane SDS, so oblikovali celo posebno skupino, ki se je s tem ukvarjala.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Obstajata dve razlagi medčloveških odnosov. Ena je optimistična, druga je pesimistična. Sledimo jima lahko v filozofiji in teoriji o tem, kako naj bi se človeški rod politično organiziral. Najbolj priljubljena in razširjena je pesimistična razlaga, ta pravi, da človek na koncu razume le prisilo in da so pomembni zgolj interesi. Teorija, ki ustreza tej razlagi na ravni odnosov med državami, se imenuje realizem. Države živijo v kaosu, pravi ta razlaga, v njih ni nobenih pravil, nobene vrhovne avtoritete in te razmere ustrezajo nekakšnemu naravnemu, primordialnemu človekovemu stanju. Kakšen je človek v tem stanju brez policije ali države? Angleški filozof Thomas Hobbes je rekel: Homo homini lupus ali: Človek človeku volk. Tako so si Angleži nekoč predstavljali barbare. Napredek in civilizacija, so dodali, prideta šele s policijsko prisilo, vojsko in vsemi drugimi institucijami.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Koliko evropskih poslancev bi dobil kdo?
Na grafu je predstavljena ocena, koliko evropskih poslancev bi na volitvah v tem trenutku dobila posamezna evropska politična skupina. Graf je izdelan na podlagi raziskav javnega mnenja v posamezni državi, iz teh izsledkov nato na portalu Politico izračunajo število poslancev. Ocena je seveda približna in ni odvisna le od javnega mnenja, ampak tudi od spreminjajočega se članstva posameznih nacionalnih političnih strank v evropskih političnih skupinah, za povrhu pa ne tako redko politične skupine v Bruslju nekatere poslance tudi izključijo ali pa pridobijo nove. Iz grafa je razvidno, da je v EU največja politična skupina Evropska ljudska stranka EPP (svetlo modra), sledijo ji socialisti (S & D). Rumena barva predstavlja liberalce (Renew), zelena pa Evropske zelene. Poleg teh treh »koalicijskih« političnih skupin črna barva predstavlja skrajno desno skupino Identiteta (ID), temno modra pa manj skrajno desno skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere člani so predvsem poslanci poljske stranke Zakon in pravičnost. Temno rdeča barva na drugi strani političnega pola predstavlja skupino Evropska levica, katere članica je tudi slovenska Levica. Drugi poslanci niso vključeni v skupine.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Samovoljni župan in Titova ulica
Oktobra 2011 je ustavno sodišče sprejelo presenetljiv sklep in z njim razveljavilo odlok, s katerim je ljubljanska občina novo ulico, ki se vije v okolici Stožic, poimenovala Titova. Večina ustavnih sodnikov se je strinjala s tezo, da ime Josipa Broza - Tita simbolizira totalitarni režim, zato naj bi bilo novo poimenovanje ulic njemu v čast in v spomin razumljeno kot podpora nekdanjemu režimu. Takšno pojmovanje zgodovine je rokohitrsko, a odločitve ustavnega sodišča se pač upoštevajo. Ljubljana je nato novo vpadnico preimenovala v Štajersko cesto. Ta odločitev ustavnega sodišča ne velja za stara poimenovanja cest in trgov, v Mariboru je tako še vedno Titova cesta, prav tako v Senovem in Slovenski Bistrici, v Velenju, Postojni in Kopru pa imajo Titov trg.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Vladimir Prebilič je dolgoletni župan Kočevja, diplomirani geograf in zgodovinar, doktor obramboslovja, bil je že kandidat za predsednika republike, bivši član SD, ustanovitelj županske stranke Gibanje za Slovenijo in odslej po političnem prepričanju prvi kandidat zelene stranke Vesna za evropskega poslanca. Zakaj bomo v Mladini pred EU-volitvami v intervjujih predstavili le Prebiliča? Stranka Vesna na tokratnih volitvah izstopa. Po javnomnenjskih raziskavah se ji obeta izvolitev vsaj enega od kandidatov. Stranka Vesna je tudi nekaj posebnega, je združenje trmastih ekologov, na čelu z nagrajencem za okoljski aktivizem Urošem Macerlom.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Spoštovani minister Klemen Boštjančič, spoštovana državna sekretarka Katja Božič, pri Mladini imamo še vedno redno zaposlene novinarje in urednike. Če bi po zgledu marsikatere druge medijske hiše ali v skladu s podjetniškimi usmeritvami naši novinarji in uredniki redno službo zamenjali za status samostojnega podjetnika, bi se naši osebni dohodki zvišali za kakšno tretjino. Z vidika delovnopravne zakonodaje bi bilo s tem vse po črki zakona. Vsak novinar bi potreboval svoj prenosni računalnik, ne službenega. Ob tem, se dobro zavedamo, bi bili deležni še številnih drugih podjetniških bonitet.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Politika
Prvega zdravnika, samostojnega podjetnika, smo v Sloveniji dobili jeseni 1991. To je bil travmatolog in kirurg Franc Koglot, ki ga starejše prebivalke in prebivalci poznajo kot znamenitega zdravnika jugoslovanske smučarske reprezentance. Za seboj ima res bogato kariero. Šestinpetdeset let dela v medicini, več kot 1000 operacij in kakšnih 40 tisoč pregledov. Koglot, ki je letos dopolnil 80 let, še vedno dela: prostovoljno v ambulanti svoje žene, fiziatrinje, pomaga z nasveti. Zakaj je postal zdravnik in podjetnik in kakšno je danes njegovo mnenje o privatizaciji zdravstva? Koglot pravi, da je medicina zanj najlepši poklic, in če bi lahko, bi operiral zastonj. Ni bil pravi podjetnik, nam je povedal, podjetje je ustanovil zaradi svetovanja: »Ves čas sem bil zaposlen v šempetrski bolnišnici in nikjer drugje se nisem ukvarjal s kirurgijo.« Denar zanj tudi nikoli ni bilo vodilo. Ko je zdravniško kariero začel, se spominja, naj bi bilo razmerje med plačo čistilke in zdravniško plačo 1 : 2, kar nikogar ni motilo. Svojim naslednikom, mladim zdravnikom, pa svetuje, naj jih nikar ne vodi pohlep.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Politika
Kot je razkril zadnji primer samostojnega podjetnika in hkrati tudi ustavnega sodnika Klemna Jakliča, dvoživkarstvo ni zgolj zdravniški fenomen. Po zadnjem poročilu finančne uprave smo imeli v Sloveniji konec leta 2022 skoraj 70 tisoč tako imenovanih popoldanskih s.p.-jev, torej podjetnikov, ki so hkrati tudi redno zaposleni. V vseh teh primerih lahko prihaja ali do mešanja med javnim in zasebnim ali do nelojalne konkurence, do zlorabe notranjih informacij ali do izkoriščanja položaja. Glede na področje dela naj bi pri tem izstopale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kjer je aktivnih 28,2 odstotka popoldanskih samostojnih podjetnikov, 9,1 odstotka teh podjetnikov dela v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, čemur sledijo zaposleni v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Politika
Poljski intelektualec Adam Michnik, disident v času komunizma, je pred ducatom let v pogovoru za Mladino politiko v vzhodnoevropskih tranzicijskih državah razdelil na normalno in noro. Predlagal je, naj analitiki pri nas političnih strank ne delijo na podlagi zahodnoevropskih pojmov, kot sta levica in desnica, ampak na stranke, ki živijo znotraj ustavnih okvirov, in na revolucionarne stranke, na »živalski svet«, ki ustavo krši. Tako je to delitev opisal na primeru Poljske: »Normalna Poljska razpravlja. Zavzema se za višje ali nižje davke, je za uvedbo evra ali proti njej. Nenormalni del Poljske pa trdi, da so komunisti zavzeli državo in ob pomoči ruskega KGB ubili njihovega bivšega predsednika Lecha Kaczyńskega,« je pripovedoval. Ta nora skupina ljudi torej »spretno izkorišča populizem, nacionalizem, ksenofobijo, klerikalizem in si prizadeva za avtoritarno državo«.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Politika
Čez mesec dni, v nedeljo, 9. junija, bodo v Sloveniji in v večini ostalih članic volitve v evropski parlament. Za zdaj kaže, da bomo devet evroposlancev izbirali med vsaj 13 listami. Na volitve se bodo odpravile vse parlamentarne stranke in tudi številne zunajparlamentarne, kot so Vesna, Pirati, SLS, Zeleni Slovenije, Resnica, Dobra država s stranko DeSUS in stranka Nič od tega. Za EU-volitve je v Sloveniji značilna nizka udeležba: leta 2019 se jih je udeležilo zgolj 28 odstotkov upravičencev, kar je le polovica povprečja EU. Posledica nizke udeležbe je, da na teh volitvah v Sloveniji že tradicionalno slavijo stranke z najzvestejšo bazo, kot je evrokritična SDS. Še ena značilnost evropskih volitev pa je tudi precejšnja zmeda o tem, za kaj pri njih dejansko gre. Mnogi politiki se namreč na evropske volitve odpravljajo z obljubami, ki z EU nimajo veliko skupnega.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Družba
Stavka sindikata Fides, ki se je začela 15. januarja, traja že 16 tednov, a vsaj v prvih dveh mesecih, to je januarja in februarja, večjih vplivov na število obravnav in daljšanje čakalnih dob ni bilo. Dejansko je bil zdravstveni sistem v uvodnem delu stavke, januarja in februarja, učinkovitejši kot v enakem obdobju lani. Tako so po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) januarja in februarja v ambulantah družinske medicine opravili 6,4 odstotka več obravnav kot pred enim letom v istem obdobju, v specialističnih dejavnostih pa 5,3 odstotka. A v Fidesu so v začetku marca stavko zaostrili, potem ko so mnogi zdravniki odpovedali soglasja za nadurno delo, in marca je zdravstveni sistem začel nazadovati.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Politika
Komunistična županja mesta Gradec / »Komunisti v Avstriji smo nekakšni otoki upora«
Ko je v Gradcu, drugem največjem avstrijskem mestu, pred dobrima dvema letoma na lokalnih volitvah zmagala komunistična stranka, se je marsikdo šalil, češ ali ji je Severna Koreja že čestitala, ali pa pripomnil, da pri komunistih vsak izid, nižji od sto odstotkov, dejansko pomeni razočaranje. Nekateri so mesto preimenovali celo v Leningradec. A šalo na stran, v Gradcu res vlada Komunistična stranka Avstrije (KPÖ) z županjo Elke Kahr, ukrepi in politike, ki jih zastopata stranka in županja, pa so komunistični. Komunisti so v zadnjih dveh letih dosegli zmago še v številnih drugih avstrijskih mestih, med drugim v Salzburgu, niso pa se še prebili v parlament. Kako jim to uspeva? Že ob prihodu v županjino pisarno sva bila s fotografom nemalo presenečena: sprejeta sva bila v slovenščini, v pisarni pa so bila igrala za otroke, na katerih se lahko malčki zamotijo, če pridejo njihovi starši k županji reševat svoje težave. »Tudi moj mož je novinar,« je dejala pred začetkom pogovora. »Med drugimi ima zasluge za to, da so avstrijski komunisti preživeli najhujše čase in so zdaj v vzponu, ker so se tedaj zavestno odpovedali marksistični latovščini,« naju je pozdravila.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Politika
V teoriji iger je znan koncept »zapornikove dileme«. Gre za namišljeno situacijo, v kateri policisti ločeno zaslišujejo dva osumljenca, ki se morata odločiti, ali bosta sodelovala s policijo ali pa bosta izdala drug drugega. Če nihče od njiju ne prizna zločina, potem oba dobita eno leto zapora. Vendar policisti vsakemu od njiju ponudijo nagrado: če bo izdal kolega, bo odšel na prostost, izdani pa bo dobil tri leta zapora. Prvi lahko prime za to vabo, a je v ozadju past: če bo za vabo prijel tudi drugi osumljenec, bosta oba dobila dve leti zapora. Nauk te namišljene igre je enostaven: kriminalci med seboj ne sodelujejo, pri njih je varanje tudi takrat, ko jih zaslišuje policija, najboljša strategija.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba
Stenice so odšle na izlet v Pariz in ga preplavile – so zapisali v Časorisu, časopisu za otroke lani oktobra. »Bo krvoločni pohod pariških stenic segel do Slovenije?« so zapisali v Delu isti teden. »Stenice po drami v Parizu začeli opažati tudi v Londonu,« so nadaljevali na RTV Slovenija. »Parižani obupani zaradi stenic, ki mrgolijo povsod,« je pisalo na N1. »Panika in gnus v Franciji: državo preplavile stenice,« so nadaljevali v Siolu. »Stenice tudi v Sloveniji: kaj na terenu opažajo podjetja,« so šli na N1 raziskovalno naprej. »Invazija stenic: kar se dogaja v Parizu, bi se lahko kmalu zgodilo po celem svetu,« je zapisal spletni časopis Slovenec. In kot da to ne bi bilo dovolj, smo jih že videli naprej proti jugu: »Nadloga iz Pariza prispela na Hrvaško! Ali sploh veste, kako se prenašajo?« so kolegi pri 24ur še prilivali olja na ogenj ...
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Svet
Nekdanji grški minister za finance Janis Varufakis je zmagal, ker ni smel v Nemčijo
Potem ko je Hamas napadel Izrael, ta pa se je Palestincem maščeval z bombardiranjem Gaze, so mnoge države uvedle stroge omejitve protestiranja, še posebej protestov v podporo Palestincem. V Avstriji, na Madžarskem in v Švici so tako posamezna mesta skušala prepovedati kar vse propalestinske proteste, drugje so začasno prepovedali kakršnekoli proteste. V Franciji, kjer je skupnost Judov in Arabcev največja, je njihovo notranje ministrstvo že lani skušalo prepovedati propalestinske proteste, »ker bi lahko povzročili motnje javnega reda in miru«, a je sodišče ta poskus zavrnilo.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba
Ruska obveščevalna aktivnost in propaganda sta v Sloveniji od jeseni »na polnih obratih«, nam je povedal eden od članov našega obveščevalnega aparata, ki seveda ne želi biti imenovan. Spremembe naj bi zaznali že konec leta 2022, ko je Rusija našo državo uvrstila na seznam neprijateljskih držav. Tedaj so v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) odkrili dva ruska vohuna posebne vrste, v žargonu imenovana »ilegalca«.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba
Preplah na slovenskih šolah pred morebitnim strelskim pohodom, ki naj bi se zgodil 10. aprila, je sprožil eden od uporabnikov spletnega portala 24ur. Uporabnik z imenom »Slava_Rusiji« je njihov članek o streljanju v šoli na Finskem drugega aprila komentiral z besedami: »10. aprila bo pa pri nas.« Na POP TV so komentar zaradi neprimernosti in kršenja pravil takoj izbrisali in o zapisu obvestili policijo. Kaj se je zgodilo potem, vemo: policija je obvestila šole, šole so obvestile starše, v Sloveniji je zavladala panika, mnogi starši svojih otrok tisti dan niso poslali k pouku.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Družba
Prvi letošnji meteorološki podatki napovedujejo še eno poletje, v katerem bodo posledice globalnega segrevanja morda celo očitnejše kot lani. Izmerjene temperature so bile prejšnji teden, kot so sporočili iz agencije za okolje (Arso), rekordne na skorajda vseh merilnih mestih od Osilnice do Kredarice. Dosegli smo najzgodnejšo »tridesetico« v zgodovini merjenja, 7. aprila so v Osilnici že namerili 30 stopinj. Celo noči so bile tako tople, da so se ponekod že približale tropskim vrednostim – to je večerni temperaturi, višji od 20 stopinj. Že zgodaj spomladi tako doživljamo posledice podnebnih sprememb: »poletne« viharje aprila, vetrolom. Kako smo pripravljeni na novo vroče poletje?
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Svet
Odkar je leta 2010 Viktor Orbán prevzel oblast na Madžarskem, je dodobra počistil z opozicijo v vseh njenih oblikah. Ne le, da na Madžarskem primanjkuje neodvisnih medijev ali nevladnih organizacij, tudi omembe vredne leve, socialdemokratske ali liberalne alternative ni. V zadnjih desetih letih so številne skupine poskušale zamenjati oblast na Madžarskem. Proti Orbánu so se borile opozicijske stranke posamezno, nato v združeni obliki – vse neuspešno. Ker je uspelo Orbánu madžarsko družbo potisniti na desno, se je leva opozicija na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2022 v že skoraj obupnem poskusu združila s skrajno desnico, to je s stranko Jobbik, pri podpori samooklicanemu konservativnemu kandidatu Petru Marki-Zayu, prav tako neuspešno.
-
5. 4. 2024 | Družba
Na UKC odpovedale vse MR naprave
Na UKC Ljubljana so potrdili naše informacije, da imajo trenutno zaradi odpovedi naprav za magnetno resonanco težave pri zagotavljanju diagnostičnih storitev. V naši najpomembnejši bolnišnici, na njihovem Kliničnem inštitutu za radiologijo namreč trenutno ne deluje več nobena od naprav za magnetno resonanco (MR), zaradi česar si v UKC za silo pomagajo z napravo, ki je na Medicinski fakulteti in še z eno, ki je na Onkološkem inštitutu.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Družba
O tem, ali bo vladajoči koaliciji uspelo uresničiti velike obljube o preporodu slovenskega nacionalnega stanovanjskega programa, bo na koncu presojal Črtomir Remec. Je starosta slovenske stanovanjske politike, lani je bil že tretjič imenovan za direktorja republiškega stanovanjskega sklada. Pod njim se je sklad usmeril v povečanje ponudbe javnih najemnih stanovanj, kar je nato postala tudi državna politika. Ta pa je zdaj pred odločilnim zadnjim letom: videli bomo, kako realne so bile obljube o novih 20 ali celo 30 tisoč stanovanjih v naslednjih desetih letih.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
»Oče je bil vratar, mati pa snažilka. Rasel sem s temeljnimi dilemami socialdemokracije.«
Trinajstega aprila bodo v Ljubljani na kongresu stranke SD delegati volili novo vodstvo. Za naslednika Tanje Fajon na čelu SD se potegujejo trije kandidati, in sicer vodja poslancev Jani Prednik, evropski poslanec Milan Brglez in ajdovski župan Tadej Beočanin. Prednik in Beočanin večjih sprememb pri vodenju stranke in kadrovskih premikih ne napovedujeta, večje spremembe pa bi v SD prinesel Milan Brglez, ki je hkrati tudi javnosti najbolj poznan. Na zadnjih volitvah za predsednika republike je Brglez v prvem krogu na tretjem mestu prejel 15 odstotkov glasov.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
Smo pozabili, da nas je po osamosvojitvi med prvimi poleg Vatikana priznala tudi Palestina?
Kronologija uradnih slovensko-palestinskih odnosov sega v leto 1992. Palestina je bila tedaj ena od prvih držav, ki so priznale Slovenijo. Navadno se iz tistega časa kot države, ki je med prvimi priznala samoodločbo slovenskega naroda, spominjamo Vatikana, a bi lahko prav tako omenili Palestince, s katerimi nas sicer vežejo dobri odnosi še iz Jugoslavije. Toda Palestine v Sloveniji po letu 1992 ne omenjamo radi, glede temeljnih pravic njenih prebivalcev smo ali skrajno sumničavi ali celo nenačelni. Pred dobrimi petimi leti, ko Slovenija zaradi takšnih ali drugačnih interesov Palestine še vedno ni priznala, so iz Društva slovenskih pisateljev sporočili: »S kakšno hlapčevsko uslužnostjo se drznete v imenu slovenskega ljudstva, ki si je pred dvema desetletjema z 89 odstotki glasov priborilo neodvisnost in utrdilo ponos ter državni ugled, rogati temelju naše državnosti: pravici slehernega naroda do samoodločbe.«
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Politika
Na Fakulteti za družbene vede, na njenem Centru za raziskovanje javnega mnenja, so na začetku tega meseca objavili rezultate zadnje raziskave Slovensko javno mnenje (SJM). Ta je med drugim pokazala, da so prebivalci Slovenije na splošno zadovoljni in srečni. Vprašanje, s katerim na centru že desetletja začenjajo intervjuje, je tisto o zadovoljstvu z življenjem. Ima šifro Z1 in je takole: »V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni.« V raziskavi, ki je trajala od novembra do februarja letos in ki velja za »bmw« med slovenskimi javnomnenjskimi raziskavami, so v povprečju respondenti na to vprašanje odgovorili s 7,15, kar je ena najvišjih ocen v zadnjem obdobju. Leta 2020 je bila povprečna ocena odgovorov na to vprašanje 6,9, takoj po osamosvojitvi, leta 1992 in leta 1995, pa 6,29 in 6,46.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Janša manipulira s 300 tisoč Slovenci
Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, se preživlja z upravljanjem profilov na družbenih omrežjih. Ker se je minuli teden na to temo mudila na sestanku v kabinetu predsednika vlade, smo jo vprašali, kako sama razume vlogo družbenih medijev. Je na primer prav, da uradne institucije, kot je predsednik vlade, z javnostjo komunicirajo mimo klasičnih medijev in novinarjev? Madžarska vlada recimo rada poudarja, da tam posrednikov v vlogi novinarjev več ne potrebujejo, ker predsednik vlade Viktor Orbán z državljani komunicira neposredno.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Največja vladna stranka se v teh dneh kadrovsko in komunikacijsko nekako preoblikuje. Stranka bo dobila novega generalnega sekretarja, predsednik vlade Robert Golob bo dobil novega vodjo kabineta, morda bo zamenjan celo vodja poslanske skupine, službe bodo morali zamenjati še številni drugi doslej pomembni funkcionarji stranke. Cilj teh sprememb je, kot je dejal najverjetnejši bodoči govorec stranke Gibanja Svoboda in minister za Slovence po svetu, Matej Arčon, »bolj povezana stranka na vseh nivojih njenega delovanja ter boljša komunikacija«. A kaj to pomeni?
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Zakaj sem proti novi nuklearki?
Poslanske skupine Svobode, SDS, SD in NSi ter poslanca manjšin so ta teden v parlamentarni postopek vložili predlog za posvetovalni referendum o projektu Jek 2. Predvidoma bomo tako v drugi polovici novembra v Sloveniji imeli referendum o gradnji novega bloka, za katerega se zdi, da je že vnaprej dobljen. Elektroenergetski strokovnjaki so v veliki večini za, fiziki tudi, ravno tako ekonomisti in gospodarstveniki – slovenska podjetja in gospodarska zbornica drugi blok jedrske elektrarne podpirajo. Gradnjo naj bi podpirala tudi javnost.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
V Ljubljani je mogoče na najemniškem trgu nepremičnin izbirati med zgolj 400 stanovanji, povprečna cena mesečnega najema pa znaša 18,74 evra za kvadratni meter. Za garsonjero ali enosobno stanovanje, pri nepremičninah te vrste je cena približno 21 evrov za kvadratni meter, to pomeni, da je treba zanje na mesec odšteti okoli 700 evrov oziroma kar polovico povprečne plače, in to brez stroškov. Še bolj nedosegljiv je nakup nepremičnine. V Ljubljani se zdaj prodaja 847 stanovanj, katerih povprečna cena je kar 4595 evrov za kvadratni meter. Kdor želi prvič kupiti stanovanje, bo verjetno zmogel kupiti kvečjemu garsonjero ali enosobno stanovanje, pri teh pa je cena za kvadratni meter seveda še višja. Trenutno je na razpolago 65 takšnih stanovanj s povprečno ceno 5229 evrov za kvadratni meter, kar z drugimi besedami pomeni, da v Ljubljani 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje v povprečju stane že 261 tisoč evrov.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
Podatki o vrednosti nepremičnin kot državna skrivnost
Podatki o vrednosti nepremičnin, ki so trenutno javno objavljeni, recimo na spletu, so že precej zastareli. Temeljijo na starih modelih vrednotenja iz leta 2017 in izračunanih vrednostih iz leta 2020, pa čeprav na Gursu že leta razpolagajo z novimi cenitvami in novimi modeli. Zakaj jih ne objavijo? Razlog za to je precej banalen in očitno tudi političen. Marca 2020 so na Gursu spremenili vrednotenje nepremičnin. Spremenili so tipe registrov in uvedli drugačne, veliko objektivnejše modele vrednotenja, ki so se približali tržnim razmeram. Gursove vrednosti nepremičnin so recimo do leta 2020 temeljile na skupnem vrednotenju stavb in zemljišč, zato so bile predvsem hiše z velikimi gradbenimi parcelami ali pa nepremičnine na zemljiščih z veliko vrednostjo, kot so ta v Ljubljani, podcenjene. Novi modeli so ta manko odpravili. Na prvi pogled bi morali biti vsi zadovoljni z napredkom. A je tu nastala težava.
