Borut Mekina
-
Zakaj slovenska vlada podpira ameriške gospodarske interese v Venezueli?
Venezuela je daleč. Druga celina, drug svet. Če bo tam izbruhnila vojna, nov Irak, če bo tam potrebna še ena humanitarna intervencija, to ne bo naš problem. Če si zaradi Venezuele, ki je ne poznamo, malce zatisnemo oči, pozabimo na naša načela in iz tega potegnemo še kak dobiček, ne bo škode. Venezuela res ne more postati notranjepolitično vprašanje, je ta mesec dejal zunanji minister Miro Cerar presenečeno. Toda Venezuela je bližje, kot se nam zdi. In v to novo krizo je Slovenija vpletena bolj, kot je videti na prvi pogled.
-
Venezuelski veleposlanik za Mladino: Nočemo vojne. Se bomo pa branili.
Jesse Alonso Chacón Escamillo je veleposlanik Venezuele na Dunaju, ki je pristojen tudi za Slovenijo. Bil je eden ključnih sodelavcev Huga Cháveza, je tudi nekdanji visoki vojaški oficir, pravosodni minister, minister za notranje zadeve in minister za telekomunikacije in informacije v venezuelski vladi. V Ljubljani se je udeležil dogodka Slovenija v podporo Venezueli.
-
Počivalšek: Če se ne bomo primerno odzvali, nam bodo še preostale delavce vzeli Avstrijci
Zdravko Počivalšek se je v zadnjih petih letih ministrovanja iz gospodarstvenika prelevil v izkušenega politika. Je minister, ki svoje misli pove tako, kot na svoji kmetiji s traktorjem obdeluje zemljo: neposredno in brez okolišenja, kar pa je brez dvoma po godu javnosti. Po zadnji anketi Ninamedie se je Počivalšek znašel na tretjem mestu najboljših ministrov vlade Mira Cerarja. A v Šarčevi vladi, vključno s premierom, ni več edini, ki govori tako, kot orje. Po izobrazbi je agronom, preden je s pomočjo stranke SMC vstopil v politiko, je 15 let delal v turizmu. Bil je na čelu Term Olimia v Podčetrtku, kjer si je leta 2010 prislužil naziv menedžer leta.
-
Venezuela je danes v javnosti predstavljena kot država, ki doživlja humanitarno katastrofo, in hkrati kot dokaz, da socializem ni mogoč, pri čemer pa marsikdo pozablja, v kakšni bedi je prebivalstvo živelo, preden je Hugo Chávez konec devetdesetih let prevzel oblast. Po podatkih mednarodnih organizacij je bilo takrat kar 21 odstotkov prebivalcev podhranjenih, brez dostopa do zdravstva in izobraževanja. S Chávezovo »bolivarsko revolucijo« so se razmere naglo občutno izboljšale. Nekdanji londonski župan Ken Livingstone je minuli teden v članku Spomnimo se Huga Cháveza omenil, da naj bi bila samo bolnišnica Barrio Adentro rešila življenje 292 tisoč ljudem, zgolj klinika Milagro pa naj bi bila z operacijo sive mrene povrnila vid 300 tisoč ljudem. Korenito izboljšanje zdravstvenih razmer je očitno v vseh statistikah. V prvih letih Chávezove vladavine se je denimo smrtnost novorojenčkov zmanjšala za tretjino.
-
Leto 2019 bo brez dvoma minilo v znamenju velikih sprememb na področju medijev. Nekatere države napovedujejo digitalni davek za spletne informacijske gigante, stranski učinki izjemne koncentracije moči, združene v Googlu ali Facebooku, so vse bolj očitne, uveljavljati se bodo začela nova, strožja pravila o zaščiti osebnih podatkov in avtorskih pravicah. Slovenija, kot pravi naš intervjuvanec, dr. Marko Milosavljević, s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, za zdaj caplja daleč zadaj. Za začetek mora pospraviti še staro šaro: predpotopno medijsko zakonodajo, napisano še v času pred internetno revolucijo. Pa čeprav so učinki interneta na medije v majhni Sloveniji precej usodnejši kot v večjih državah.
-
Za lastnike kapitala rekordno leto. Pa za vas?
Angleška človekoljubna organizacija Oxfam je ta teden, pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu, opozorila na vedno večjo razliko med revnimi in bogatimi. Leta 2018, je zapisala, se je premoženje milijarderjev povečalo za približno 12 odstotkov. Oxfam je zato države pozval k učinkovitejši obdavčitvi korporacij in premoženja in k povečanju javnih naložb. Ker lahko dostopnejši šolstvo, zdravstvo in socialna varnost bistveno pripomorejo k zmanjšanju revščine in družbene neenakosti. Ali to drži tudi za Slovenijo?
-
Največja težava, s katero se bodo v prihodnjih mesecih ukvarjali uradniki na ministrstvu za gospodarstvo in na ministrstvu za delo, je težava, za katero bi lahko rekli, da je prav sladka. Še pred štirimi leti je bilo v Sloveniji 130 tisoč brezposelnih in odpravljanje brezposelnosti je veljalo za najpomembnejšo nalogo države. Zdaj, poročajo številni podjetniki, je položaj popolnoma drugačen. Že vsaj od konca minulega leta delavcev kronično primanjkuje, zato podjetniki od vlade zahtevajo takojšnje ukrepanje. Razmere naj bi bile precej resne.
-
Privolitve, ki jih dajemo Facebooku ali Googlu, so videti malo pomembne in abstraktne. Zaprosila za dostop do naših podatkov, ki se prikazujejo na zaslonih in zaslončkih, so moteča, ponavljajo se, dokler ne pritisnemo »da«. Sicer se zavedamo, da smo s tem nekomu omogočili dostop do svojih osebnih podatkov, celo najintimnejših, kot je kraj, kjer smo, a se nam zdijo koristi zaradi te izmenjave večje od škode. Kaj pa si bodo pomagali z menoj, z enim od tisoč in tisoč uporabnikov, se verjetno sprašujemo. Toda velikani, ki v namenske programe vgrajujejo mamljive nove funkcije, računajo prav na to utvaro. Ali so minusi za nas nazadnje večji od plusov? Za Facebook, Google, Amazon, Airbnb, Uber … za danes največja podjetja na svetu, ni dvoma, da jim je internetna revolucija prinesla več dobrega kot slabega. Kaj pa vsem drugim?
-
V Sloveniji smo ponosni na raven socialnih pravic, saj so te, če jih primerjamo s tistimi v drugih postkomunističnih državah, ostale na zavidanja vredni ravni. A socialni sistem se je v zadnjem obdobju znašel v precejšnjih težavah. Četudi pogosto beremo o težkih razmerah v zdravstvu ali šolstvu, so dejansko prav zaposleni v socialnem varstvu najbolj na udaru: po zaposlenih na prebivalca smo tukaj na najnižjih mestih na mednarodni lestvici. Ker hkrati dejanske potrebe prebivalstva naraščajo, sociologi opozarjajo na možnost zloma sistema in privatizacijo številnih področij. Na čelo tega zahtevnega resorja je koalicija imenovala nekdanjo vodjo mariborske upravne enote, nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za javno upravo in predsednico lokalnega odbora SMC v Slovenskih Konjicah, 42-letno Ksenijo Klampfer. Klampferjeva se je pred novim letom že morala ukvarjati z zvišanjem minimalne plače in stavko zaposlenih v centrih za socialno delo (CSD).
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Politika
Bivša zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc se je zdravstva lotila s temeljito, leto dni trajajočo analizo, ki so ji sledile velike reforme najpomembnejših zdravstvenih zakonov. Njen naslednik, Samo Fakin, se bo področja očitno lotil z drugega konca. Osredotočil se bo na vodenje zdravstvenih institucij – poskušal bo povečati odgovornost direktorjev. To je razumljivo: Kolarjeva je bila dobra poznavalka financ in sistemskih rešitev, Fakinu pa je bližja praksa. Je zdravnik iz Trbovelj, ki je nato vodil celjsko bolnišnico, še dlje časa, kar devet let, pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Za zdaj so s Fakinom vsi deležniki zadovoljni, ne vemo pa še, zakaj: ker se reform še ni lotil ali ker morda ne bo dregnil v nevralgično točko zdravstvenih interesov, to je v zakon o zdravstvenem zavarovanju.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Politika
Poslanci, uradniki in funkcionarji, pa tudi policisti in zaposleni v vojski od države najemajo stanovanja po nizkih cenah, za kar pa ne plačujejo dohodnine.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Družba
Eva M. živi v Ljubljani z dvema otrokoma, s šoloobveznim sinom in hčerko, ki je študentka. Po izobrazbi je sicer ekonomistka, a po propadu moževe obrti in ločitvi ni več našla primerne zaposlitve. Z delom, ki ga zdaj opravlja, zasluži zgolj minimalno plačo, okoli 610 evrov neto. Za najem manjšega stanovanja v Ljubljani plačuje 520 evrov in še dodatnih 180 evrov za stanovanjske stroške. Kako preživi?
-
23. 11. 2018 | Politika
Premier Šarec ostro zoper botre sovraštva
Odziv predsednika vlade Marjana Šarca, kot je zapisal v javnem pismu, je posledica pozivov, ki jih je prejel v kabinet zaradi javne polemike o spornosti oglaševanja državnih podjetij v medijih, ki širijo sovražne vsebine. Eno od zadnjih akcij je na spletu objavil inštitut Danes je nov dan na tej povezavi, pred tem pa so mnogi uporabniki družabnih medijev, kot je recimo Domen Savič (@DržavljanD), javnost opozarjali na dvoličnost teh podjetij. Ta se namreč po eni strani zavezujejo k družbeni odgovornosti, po drugi pa podpirajo medije, kot sta Nova24TV in Demokracija, ki odkrito podpihujejo rasizem ter širijo ksenofobijo in homofobijo, širijo strah in nestrpnost.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Politika
Marakeška deklaracija ali Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki jo bodo države članice v OZN v začetku decembra podpisale v Maroku, je dokument, ki je nastajal več let. V preambuli deklaracije je recimo omenjen Dialog o mednarodnih migracijah in razvoju iz let 2006 in 2013 ali pa Svetovni forum o migracijah in razvoju, ki se je začel leta 2007. Če bi hoteli bistvo tega dogovora strniti v en sam stavek, bi si verjetno lahko pomagali z besedami Louise Arbour, nekdanje tožilke mednarodnega kazenskega sodišča za območje Jugoslavije, ki je pred leti obtožila Slobodana Miloševića genocida in so jo države članice OZN imenovale za posebno poročevalko pri tem projektu. Prisilno omejevanje migracij se je izkazalo za brezplodno, je dejala pred letom in pol, ekonomski vpliv migracij na zmanjšanje neenakosti med državami in na reševanje demografskih problemov pa naj bi bil splošno pripoznan. »To je nova realnost, ki jo je treba sprejeti.«
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Politika
Tik preden je norveški skrajnež Anders Breivik 22. julija 2011 na otoku Utøya ubil 77 pripadnikov norveške socialdemokratske mladine, je objavil manifest, v katerem je pisal o duhovnih težavah Evrope, ki domnevno ni sposobna »politične obrambe proti islamizaciji«. Najpomembnejši vzrok, zaradi katerega se Evropa islamizaciji ne more upreti, naj bi bil »kulturni marksizem«. O kulturnem marksizmu je Breivik v svojem manifestu pisal na več kot stotih mestih. Kulturni marksizem, je recimo zapisal, ima »vizijo brezrazredne družbe, ne le enakih možnosti, ampak enakih razmer«, v kateri smo vsi enaki, brez identitete, je zapisal. To je bil razlog, zaradi katerega je na njegovi uniformi pisalo »Marxist killer«. In zato si je Breivik za tarčo izbral mlade socialdemokrate.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Politika
Drugi največji lastnik Nove Ljubljanske banke bo s 7,6-odstotnim deležem kmalu postal ameriški sklad Brandes Investment Partners. Ta sklad je leta 1974 ustanovil nekdanji borzni posrednik Charles Brandes, ki pa se je obrti učil pri znanem ameriškem ekonomistu Benjaminu Grahamu, učitelju vlaganja v »vrednosti«, od katerega je Brandes prevzel tudi temeljna znanja. Ena izmed bolj kontroverznih Grahamovih trditev je tista o trgu. Mnogi slovenski finančni analitiki radi ponavljajo, da cene na borzi, glede katerih se sporazumeta prodajalec in kupec, pomenijo najboljši odsev realnosti. A po Grahamu trg nikoli ne odseva prave vrednosti, temveč izkazuje zgolj kratkoročne, čustvene odzive vlagateljev. Tržne vrednosti so po njegovem iracionalne, naloga investitorja pa je, da iz neumnosti drugih kuje dobičke zase.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Politika
Zoran Janković, župan Ljubljane
Zoran Janković utegne postati župan z najdaljšim stažem v novejši zgodovini Ljubljane. Ta naziv zdaj nosi Ivan Hribar, ki je med letoma 1896 in 1910 dolgih 14 let vodil popotresno obnovo mesta in ga s tem neizbrisno zaznamoval. Če bo Janković, ki je na županskih volitvah v Ljubljani prvič zmagal leta 2006, po tokratnih lokalnih volitvah ostal župan, bo mesto ob izteku mandata vodil kar 16 let.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Politika
Britanski konservativci so v obdobju pojenjavanja moči imperija radi iskali zunanjega krivca. Eden izmed najbolj priljubljenih grešnih kozlov je postala EU. Desetletja so britanski nacionalisti domoljubje dokazovali z bojem proti Bruslju. Od kampanje do kampanje so volivce prepričevali, da bo imperij zasijal v polni luči šele, ko ne bo več zunanjih spon. Ko pa so leta 2016 Britanci na referendumu podprli odcepitev od EU, je sledil šok. Zdaj britanska politična elita ne ve, kako bi se spoprijela s posledicami dolgoletnega zavajanja javnosti. Ve, da je naredila napako, a ne najde poti naprej.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Politika
Ni dvoma, občutki strahu se v Evropi kopičijo. To je vidno na vsakem koraku. Prihodnost je nepredvidljiva, varnost postaja vse redkejša dobrina, v številnih državah se zato krepijo skrajno desne ideje, naraščata radikalizem in obup. A v Sloveniji smo za to našli rešitev. Slovenska rešitev tega morda zelo kompleksnega izziva je tako preprosta, da bolj ne bi mogla biti. Kupili bomo tanke. Če imaš tank, potem si varen, kajne?
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Politika
Saša Arsenovič, kandidat za mariborskega župana
Maribor je mesto, kjer bo županska tekma najbolj napeta. V njem kandidira največ kandidatov – do zaključka redakcije jih je bilo evidentiranih 13. Še preden je svojo kandidaturo napovedal Saša Arsenovič, je v javnomnenjskih anketah najbolje kazalo trenutnemu županu Andreju Fištravcu in bivšemu županu Francu Kanglerju, ki ga je tokrat jasno podprla tudi SDS. A teden dni pred rokom je Arsenoviča predlagalo nekaj uglednih mariborskih imen, od kulture, sociale do gospodarstva, kot je pesnik Andrej Brvar ali humanitarec Boris Krabonja. Arsenovič je v Mariboru znan podjetnik, ki je v zadnjih letih rešil kar nekaj propadajočih objektov in za njihovo prenovo dobil celo Steletovo priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Ker mu je zmanjkalo časa, je sprva računal, da bo za župana kandidiral s pomočjo ene od političnih strank, a se je tik pred zdajci odločil, da bo poskušal kot neodvisni kandidat. Ko smo se z njim pogovarjali, je še zbiral podpise.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Družba
Države po vsem svetu odkrivajo zastrašujoče razsežnosti zlorab, ki so jih zagrešili visoki cerkveni dostojanstveniki nad otroki. Cerkev je po vsem svetu v defenzivi, saj so razkritja grozljiva. V Sloveniji pa medtem cerkev ustanavlja novo gibanje »Za otroke gre«, tokrat v obliki vala protestov pred sodišči. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je ta teden namreč začel proces proti generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference oziroma slovenske rimskokatoliške cerkve Tadeju Strehovcu zaradi njegovega nenavadnega in grobega napada na skupino (večinoma) ženskih podpisnic peticije, zagovornic 55. člena slovenske ustave, ki pravi, da je v Sloveniji odločanje o rojstvu otrok svobodno. Ali cerkev res skrbijo otroci? Ali pa je njen križarski pohod proti pravici žensk, da se svobodno odločajo o rojstvu otrok, zgolj druga plat iste medalje – to je cerkve, ki je izgubila moralni kompas?
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Politika
Madžari so v medije SDS doslej investirali že 2,4 milijona evrov
Mesec dni pred lokalnimi volitvami so po Sloveniji začeli delovati nenavadni lokalni spletni portali. V drugem največjem izmed njih, namenjenem Mariboru, naj bi bil za vsebino odgovoren Mitja Grmovšek, kot piše v razvidu medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo. Na portalu ponujajo intervju s poslancem SDS Dejanom Kalohom, s poslancem SDS Marijanom Pojbičem, z Markom Remsom, predsednikom občinskega odbora SDS Duplek, pa z Renejem Pernekom, mladim športnikom, ki je sodeloval na športnih igrah SDS … A čeprav je Grmovšek sam podpisan pod intervjuji, objavljenimi v mediju, katerega odgovorni urednik naj bi bil, sam pravi, da ne ve, kako je portal nastal in kdo ga ureja.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Politika
Kako se slovenski politiki v Bruslju borijo za nacionalne interese? Sodeč po sagi o zaščiti terana, boju za uveljavitev arbitraže ali zavzemanju za slovenskega davkoplačevalca, ki pri privatizaciji NLB ne sme biti vnovič oškodovan, je ta boj brezkompromisen, brezobziren, požrtvovalen in zaradi šibkega vpliva Slovenije žal pogosto tudi tragičen. Tak je pogled iz Ljubljane. Pogled iz Bruslja je malce drugačen: slovenski ministri v povprečju in v primerjavi s svojimi evropskimi kolegi ostajajo doma in se ne udeležujejo niti najpomembnejših sestankov, na katerih EU snuje svoje politike.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Politika
Predsednik vlade Marjan Šarec se s preteklimi, rasističnimi, šovinističnimi, nestrpnimi ali žaljivimi izjavami Damirja Črnčeca ne strinja ter jih zavrača in obsoja. Kljub temu je zaposlil Črnčeca kot svojega svetovalca za nacionalno varnost, in sicer zaradi njegovih strokovnih veščin, ki naj bi prevladale. »O strokovnosti Damirja Črnčeca ne dvomimo in mu priznavamo dobro poznavanje področja ter verjamemo, da lahko s tem izdatno pripomore k izboljšanju stanja na varnostno-obveščevalnem področju naše države,« so ta teden sporočili iz poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Kakšen strokovnjak je torej Črnčec?
-
14. 9. 2018 | Politika
Novi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca je postal Damir Črnčec. Črnčec je eden od predstavnikov in promotorjev nestrpne, rasistične propagande, novega vala širjenja sovraštva, zarot, zbujanja strahov. Politični nasprotniki so zanj idioti, Neslovenci ali družbene manjšine so zanj drhal, ki prinaša bolezni, kot so garje, sindikate primerja s terorističnimi organizacijami.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Politika
Težava je znana, in kot je na zaslišanju ta teden povedal kandidat za zdravstvenega ministra Samo Fakin, »strokovno nesporna«. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zaradi katerega danes v Sloveniji vsako leto v obliki administrativnih stroškov ponikne okoli 60 milijonov evrov zdravstvenih prispevkov, je treba odpraviti. To obljubljajo tudi vladajoče politične stranke in koalicijska pogodba: »Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo ukinili in ga ob ohranitvi iste ravni pravic prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje.«
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Ekonomija
Dr. Jože P. Damijan, ekonomist
Dr. Jože P. Damijan, profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete, zase odkrito pravi, da je svojo kariero kot tako imenovani mladoekonomist pred 15 leti začel učbeniško, brez upoštevanja splošnega družbenega konteksta. Tedaj je bil tri mesece tudi minister za razvoj v prvi vladi Janeza Janše in zagovornik uvajanja enotne davčne stopnje, ki bi razbremenila bogatejše. V zadnjem obdobju, predvsem pa po krizi, je svoje poglede razširil. In res, Damijan je danes eden najproduktivnejših ekonomistov, z visoko dodano vrednostjo. Njegov blog, ki ga piše že več kot deset let, je eden najbolj branih. Loteva se raznovrstnih tem in na nekaterih področjih, kot je gradnja drugega tira, so njegove analize že nepogrešljive.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Politika
Kdor nima kapitala – delnic, depozitov ali nepremičnin – prodaja svoje delo. Del »dobička«, ki ga zaposleni za »prodajo dela« prejmejo, si vzame tudi država prek dohodnine. Lani so davkoplačevalci v povprečju državi plačali 34 odstotkov od svojih dohodkov. A poleg nas, ki prodajamo svoje delo, so tudi tisti, ki živijo od kapitala. Sodeč po podatkih, ki so nam jih poslali z ministrstva za finance, je v letu 2016 točno 1022 prebivalcev Slovenije večino svojih dohodkov prejelo – ne od dela, ampak od dobičkov svojih podjetij, delnic ali nepremičnin. Tudi ti so seveda morali del teh dohodkov odškrniti državi, ki za nas gradi ceste, plačuje filharmonični orkester ali kupuje oklepnike. A teh najbogatejših 1022 prebivalcev, ki so skupaj leta 2016 na ta način prejeli 191,1 milijona evrov, ni državi plačalo 34 odstotkov, kot so jih učitelji, medicinske sestre ali vojaki. Temveč zgolj 20,2 odstotka. Njim je država priznala ogromno olajšavo. Je to pravično? Večina ekonomistov, s katerimi smo govorili, pravi, da ne. Le da je teh 1022 posameznikov v razmerah globalnega trga tako močnih, da lahko oni narekujejo pravila igre. Čeprav državi odškrnejo zgolj petino svojih dohodkov, je to leta 2016 vendarle pomenilo 38,7 milijona evrov.
-
23. 8. 2018 | Politika
Odhajajočega predsednika parlamenta, vodjo NSi Mateja Tonina, si bomo zapomnili po njegovi samovšečni oceni lastnega dela, sodeč po kateri je v dveh mesecih predsednikovanja z ekipo naredil več »kot prej v 4 letih mandata«. A pogled na spisek predlaganih reform in sprememb, ki jih je Tonin na zadnjem posvetu predsednikov poslanskih skupin poskušal uvrstiti na dnevne rede delovnih teles, kaže, da je bil pretežni del njegovega boja »sindikalne narave«.
