Borut Mekina
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Družba
Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
Na pročelju Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU (ZRC) je od vhoda do strehe pazljivo napeta rezilna žica. Kot pojasnjuje dr. Oto Luthar, direktor inštituta, je rezilna žica na fasadi sedeža ZRC, v katerega je združenih 17 različnih inštitutov, njihov komentar aktualnega dogajanja, tako kot je bil njihov komentar tudi portret sirskega begunca Ahmada Šamija, ki so ga za nekaj časa izobesili. Luthar zase pravi, da ne more biti zgolj znanstvenik, ampak ostaja aktiven državljan. Njegovo strokovno področje je zgodovina zgodovinopisja, tudi nenehni poskusi, da bi našo polpreteklo zgodovino napisali na novo. Z njim smo se srečali dan za tem, ko sta poskušala na RTV Slovenija zgodovino na glavo obrniti zgodovinarja Jože Dežman in Jože Možina.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
Kako lahko Janez Janša ponovno postane predsednik vlade? Njegova SDS po zmagi leta 2004 ne pridobiva toliko novih volivcev, kot jih zaradi svoje agresivne politike odvrača, da bi sploh šli na volitve. A ker so podporniki SDS zvesti pri glasovanju, gre nizka volilna udeležba v prid strankam desnice. Zaradi tega, ker preostale politične stranke, torej razbita liberalna sredina, zavrača sodelovanje z Janezom Janšo, SDS ta trenutek težko zares računa na sklepanje zavezništev. A strankam liberalne sredine v Sloveniji vsaka štiri leta vendarle uspe pridobiti relativno največje število volivcev s slogani, kot so nova politika ali novi obrazi. Kaj je torej še ena od možnih poti, po kateri lahko Janez Janša tretjič postane premier? Ne, to niso naslednje redne volitve, na katerih se bo pojavil novi »šarec«. To so nove, predčasne volitve jeseni, na katere bi prišlo še manj ljudi in na katerih bi SDS postala še večja, relativna zmagovalka. In tudi to je pot, po kateri Janez Janša zdaj vodi ostale stranke.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Politika
Portugalska in Slovenija sta v zadnjih letih šli skozi podobno kalvarijo. Obe državi z obrobja EU je finančna kriza hudo prizadela. Obe sta morali privoliti v ostre varčevalne ukrepe. Obe sta se morali globoko prikloniti institucijam trojke. In v obeh državah je, kot znak upora proti brezperspektivnosti, veliko podporo doživela leva politika. Nova leva politika, ki so ji ob nastanku mnogi dodali pridevnik radikalna. V Sloveniji je po vstajah leta 2014 nastala Združena levica, ki je na volitvah istega leta nepričakovano prišla v parlament in na zadnjih dobila 31 tisoč novih glasov. Na Portugalskem je podoben uspeh doživela stranka Bloco de Esquerda – Levi blok.
-
12. 7. 2018 | Družba
"Nekateri kolegi svoje politične preference brezsramno vtkejo v na videz nevtralno poročanje"
To je intervju, ki ga pač ne smete izpustiti. Eugenija Carl, primorska dopisnica RTV Slovenija, v njem odkrito, a seveda tudi premišljeno spregovori o svojem delu na nacionalki. Z njo smo se srečali v Izoli, na Bernardinu, kjer je moč videti »najlepši del slovenske obale,« kot je dejala Eugenija Carl, preden se je razživela na temo naše javne televizije.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Politika
»Bog živi Slovenijo,« je dejal novi predsednik državnega zbora Matej Tonin ob zaključku govora po izvolitvi na ustanovni seji parlamenta. A za Novo Slovenijo, stranko »krščanskih demokratov«, velja isto vprašanje, ki smo ga v zadnjem obdobju postavljali tudi Rimskokatoliški cerkvi (RKC): ali res sledi krščanskemu izročilu zavzemanja za šibkejše, ponižane in izkoriščane, ali res pozna evangelij – ali pa nemara veruje v lažnega boga, Mamona? Kar je pred letom dni pater Branko Cestnik dejal za RKC, velja tudi za NSi: »Kako da smo se tako zlahka predali bogu Mamonu, torej lažnemu bogu denarja, da smo celo kršili prvo zapoved, veruj v enega Boga, da smo začeli verovati v denar bolj kot v Boga samega?«
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Politika
Dr. Denko Maleski, prvi makedonski zunanji minister
Dr. Denko Maleski (194 6) je bil prvi makedonski zunanji minister od leta 1991 do 1993 in nato veleposlanik Makedonije pri Organizaciji združenih narodov (OZN). V vladi Kira Gligorova je bil priča razpadu Jugoslavije in ustanavljanju novih držav. Z dr. Maleskim, danes profesorjem mednarodne politike na Univerzi v Skopju, smo se pogovarjali v trenutku, prelomnem za Makedonijo. Država je ta mesec z Grčijo podpisala kompromis, po katerem naj bi se preimenovala v Severno Makedonijo, Grčija pa bo umaknila zadržke glede vključevanja Makedonije v Nato in OZN. Sporazum, ki ga morajo Makedonci sicer potrditi še na referendumu, je tudi posledica notranje in mednarodne politične krize, ki se je v Makedoniji kazala zadnja tri leta. Notranjepolitična kriza je izbruhnila leta 2015, ko je tedanji opozicijski voditelj, sedanji premier Zoran Zaev, začel objavljati dokaze o prisluškovanju več kot 20 tisoč Makedoncem. Tedanji premier Nikola Gruevski je bil prejšnji mesec še nepravnomočno obsojen na dve leti zapora.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Politika
Iskanje grešnih kozlov, beguncev in drugih šibkih članov naše skupnosti, stavljenje na avtoritarnega voditelja, jeza in strah so pričakovane posledice neuspelih politik, pomanjkanja solidarnosti in obupa. V naši neposredni okolici lahko opazujemo, kako so državljani po desetletju (neo)liberalnih politik, obljubah o nevidni roki, ki da bo sama poskrbela za pravičnost, obupali nad demokracijo.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Politika
Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice
Goran Lukić ima za seboj že več kot desetletje boja za položaj in pravice zaposlenih. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer je z delom začel leta 2007, je kmalu postal eden od vidnejših obrazov. Tam se je začel spopadati s sodobnimi oblikami izkoriščanja delavcev, kot je delo migrantov in prekarcev. Kasneje je začel voditi Svetovalnico za migrante, ki se je zaradi obsega dela preimenovala v Delavsko svetovalnico. Lukić se je na volitvah pridružil stranki Levica, ki se je znašla pred vprašanjem, ali vstopiti v vlado.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Politika
Filip Dobranić je programer skupine Danes je nov dan, sociolog in filozof, heker in glasbenik. Platforma Danes je nov dan, s katero je skupina po protestih leta 2012 želela »ojačati uporniške glasove prebivalcev in jih povabiti k razpravi«, je doslej zasnovala kar nekaj inovativnih instrumentov. Eden zadnjih je od Googla nagrajeni Parlameter, iskalnik po govorjeni besedi v državnem zboru. Tik pred volitvami je Dobranić postal prvi glas skupine, ki je organizirala shod proti politiki sovraštva, zaradi česar se je nanj na socialnih omrežjih vsul plaz žaljivk. A z nezmožnostjo sporočanja misli – z jezo in besom – ima Dobranić veliko izkušenj. Je namreč tudi inštruktor in dvakratni srednješolski svetovni prvak v debatiranju. Zato smo se z njim pogovarjali predvsem o jeziku.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Politika
Orbán že neposredno financira SDS
Nova24, glasilo v lasti funkcionarjev in simpatizerjev stranke SDS, in podjetje Nova obzorja, ki je v 44-odstotni lasti stranke SDS, sta v zadnjem letu dobila zajetno finančno pomoč od madžarskih podjetij, povezanih z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom in njegovo stranko Fidesz. Obe podjetji, ki izdajata več medijev, nedvomno izvajata predvolilno propagando za SDS prek svojih medijskih vsebin, a zdaj sta začeli SDS zagotavljati tudi neposredno pomoč. Na socialnih omrežjih, predvsem na Facebooku in Instagramu, so se namreč pojavili predvolilni oglasi stranke SDS, ki jih plačujeta Nova24 in Demokracija, kar pomeni, da se madžarski denar že neposredno troši za predvolilno kampanjo SDS.
-
24. 5. 2018 | Politika
Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Mladino ta teden naredila agencija Ninamedia, ostaja stranka SDS daleč v vodstvu. V telefonski anketi je stranko Janeza Janše izbralo daleč največ vprašanih, 18,9 odstotka. Gre za seštevek tistih, ki naj bi se zelo verjetno ali zagotovo udeležili volitev in so dejali, da bodo volili SDS ali da jim je ta stranka najbližja oziroma najbolj simpatična.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Politika
Dr. David Ellerman: Za številne težave v vzhodni Evropi po komunizmu so odgovorni ...
Filozof, ekonomist in tudi matematik dr. David Ellerman (1943) je svetovna avtoriteta s področja demokracije na delovnem mestu. O teoriji lastnine, o teoriji dela, kot izhaja iz človekovih pravic, je napisal nešteto knjig in člankov, predaval in svetoval je v številnih mednarodnih organizacijah, državah ali na univerzah. S Slovenijo ima dr. Ellerman posebno vez: leta 1991 je tukaj sodeloval pri odločitvah o privatizaciji, ki so usodno vplivale na našo tranzicijo. V tistem času je nastopil kot protiutež ekonomistu Jeffreyju Sachsu, ki je tedaj tudi Sloveniji svetoval hitro in množično razdelitveno privatizacijo.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Marjan Šarec, predsednik svoje liste
Politiki, ki jih ne poznamo, imajo v Sloveniji prednost. Ni dvoma, da Marjanu Šarcu z njegovo listo zato na prihajajočih volitvah dobro kaže. Je pač politična neznanka, ki je za zdaj še brez nacionalnih grehov. Šarcu v prid gre veliko zaupanje, ki si ga je pridobil v domačem kraju, kjer je leta 2010 presenetljivo zmagal kot politični novinec v županski tekmi. O njegovi prihodnji vlogi v državni politiki morda pričajo izvedeni projekti v Kamniku, kljub temu pa Šarec ostaja kandidat, na katerega mnogi stavijo in z njim tvegajo. Zdi se, da se tega zaveda tudi sam.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Televizijo in spletni portal Nova24 je leta 2015 ustanovilo 70 funkcionarjev, članov in simpatizerjev stranke SDS. Nova24 ni klasični medij, ampak propagandno glasilo stranke SDS, ki z nepodpisanimi članki in komentarji, ki jih pišejo uslužbenci stranke, igra pomembno vlogo v sedanji predvolilni kampanji. Nova24 je na papirju sicer samostojno podjetje, zaradi česar SDS izdatkov za njeno razširjanje manipulativnih novic ni treba prijaviti računskemu sodišču, a SDS vlaga v propagando neprimerno več kot druge stranke. Samo lani so v Nova24, ki drugače ne bi mogla preživeti, svetovalci madžarskega premiera Viktorja Orbána vložili 800 tisoč evrov. In čeprav ta medij ne dosega niti osnovnih standardov obveščanja, ga po novem finančno podpirajo tudi nekatere javne ustanove in državna podjetja.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Politika
Z Mirom Cerarjem smo se pogovarjali v prostorih stranke SMC, lučaj od parlamenta, jutro po prvem soočenju predsednikov parlamentarnih strank na RTV Slovenija. Njegova stranka je po javnomnenjskih raziskavah zdaj sicer na četrtem mestu, a v SMC računajo prav na soočenja, na katerih bi se pokazale Cerarjeve izkušnje. Njihov največji konkurent je Lista Marjana Šarca, ki poskuša ponoviti Cerarjev nepričakovani uspeh, pa tudi nepričakovani uspeh novih strank v preteklosti. Če je Cerar pred štirimi leti zmagal zato, ker je na politično sceno prišel kot nov obraz, zakaj naj bi tokrat prevladale izkušnje?
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Politika
Odkar se je po letu 2004 končala vladavina LDS z Janezom Drnovškom na čelu, se pred vsakimi volitvami kot feniks iz pepela dvignejo nove stranke. Prvi – rad ponavlja Gregor Golobič – je to pot tlakoval njegov Zares, ki se je dičil s sloganom »nova politika«. Izkušnjo s stranko Zares je Golobič v svojem stilu – je vendarle filozof – primerjal s Heglovim pojmom lepe duše, ki ostaja na videz idealna, dokler se ne odpravi v akcijo. »Poslance s hrbtenico hočemo – dokler se ne zgodijo; po novih obrazih hlepimo – dokler jih ne vidimo; nove stranke podpiramo – dokler se ne ustanovijo ...« je pred leti družbenokritično izpostavil v intervjuju za Mladino. Češ, v Sloveniji je lahko popularen zgolj tisti, ki ničesar ne stori in samo obljublja, ko pa začne sprejemati ukrepe, ga dežurni dušebrižniki uničijo.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Politika
Krisztian Simon, madžarski politolog: Orbán je uresničil naša najhujša pričakovanja
Krisztian Simon sodi v mlajšo generacijo madžarskih intelektualcev. Je nekdanji novinar, zdaj pa na Svobodni univerzi v Berlinu končuje doktorat o kršenju človekovih pravic – predvsem svobode govora – na Madžarskem in v drugih državah nekdanjega vzhodnega bloka. V zadnjih dveh letih se je o tem pogovarjal z vsemi pomembnimi uredniki na Madžarskem, tudi tistimi, ki širijo propagando v imenu vlade. Zato pozna medijsko sprego med Janezom Janšo in Viktorjem Orbánom. Z njim smo se pogovarjali v Budimpešti dan po volitvah na Madžarskem, na katerih je Orbán v tretje zmagal z rekordno podporo in po novem tudi ustavno večino. Številni, predvsem skrajno desni evropski politiki so mu takoj čestitali – tudi slovenska SDS –, opazovalci na volitvah pa so organizacijo OVSE opozorili na rasistično kampanjo in neenak položaj tekmecev.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Politika
Zoltán Kovács, tiskovni predstavnik madžarske vlade: Med Orbánom in Janšo je kemija
Ne. Priljubljeni smo, ker predstavljamo nekaj, v kar ljudje verjamejo. Dejstvo, da smo dvakrat dobili ustavno večino, ne more biti plod mahinacij. Seveda lahko na nas gledate z vidika mahinacij in medijske propagande, a to je neumno. Z mediji ne moreš kamuflirati nečesa, kar ne deluje ali je napačno. Samo zato, ker imaš pod nadzorom medije, ljudje ne bodo glasovali zate. Pred letom 2010 je imela opozicija pod nadzorom večino medijev v državi, katerih lastniki so večinoma prihajali iz Zahodne Evrope, pa ji ni uspelo. Ne gre za vprašanje medijev, gre za vprašanje vsebine.
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Politika
Zasebni interesi pod krinko javnega
V zadnjih treh letih so številne organizacije in društva v imenu boja za paciente izražali zelo ostra stališča. Zahteve po odstopu zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc so se kar vrstile, zaradi zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim je država omejila divji zahod na področju zdravstvenih koncesij, so državljani domnevno spontano začeli zbirati podpise za referendum. Še več je bilo raziskav, ki so jih financirale zasebne zdravstvene zavarovalnice, in tiskovnih konferenc, na katerih so te javnosti poskušale vsiliti svoj model zdravstvenega sistema po bolj ali manj tržnih načelih.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Politika
V ponedeljek, 11. marca 2013, se je Janez Janša, ki je takrat na položaju predsednika vlade opravljal tekoče posle, odpeljal na grad Mokrice in s tedanjim hrvaškim premierom Zoranom Milanovićem podpisal memorandum o Ljubljanski banki. V njem v angleščini piše: »Vlada Republike Hrvaške na podlagi tega memoranduma o soglasju do končne rešitve tega vprašanja … zagotovi ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli dve hrvaški banki (ZaBa in PBZ) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.« Dva dni pozneje, 13. marca, je slovenska vlada memorandum ratificirala, istega dne se je z njim seznanila tudi hrvaška vlada. Na koncu dokumenta piše: »Ta memorandum začne veljati z dnem prejetja zadnjega od uradnih obvestil, s katerima se pogodbenici po diplomatski poti obvestita o dokončanju notranjepravnih postopkov.« Konec tistega tedna, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, je Hrvaška Slovenijo z noto obvestila o dokončanju notranjih postopkov. Tako je z vidika Ljubljane odpadla še zadnja ovira za slovensko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU.
-
15. 3. 2018 | Politika
Dejan Židan in Karl Erjavec sta v sredo zvečer novinarjem, ki so čakali konec na hitro sklicane vladne seje, že nakazala, da utegne predsednik vlade Miro Cerar čez nekaj trenutkov povedati nekaj, »nad čim bomo vsi presenečeni«, kot se je izrazil Židan. Zato je marsikdo pričakoval eksplozijo, nihče pa cunamija. Nihče ni pričakoval, da bo Cerar, ponosen, da je v Slovenijo vrnil politično normalnost, tako dramatično napovedal svoj odstop. »Oblast vračam v vaše roke,« je sporočil v nagovoru državljanom, »državnemu zboru bom podal odstopno izjavo. To odločitev sem sprejel, ker je treba vedeti, kaj je prav in kaj narobe. Gre za odgovornost in odločitev, ki bi jo moral sprejeti vsak zaupanja vreden politik,« je dejal predsednik, ki zdaj že opravlja samo še tekoče posle.
-
Članek o vojski je najprimerneje začeti s citatom iz kakšne od kupa knjig, ki govorijo o nesmiselnosti vojne. Recimo s Hellerjevim Kavljem 22, ki je med vojnimi satirami izjemno cenjen. »Kaj je država?« se na nekem mestu vpraša junak romana. »Država je kos zemlje, ki jo iz vseh strani obkrožajo meje. Najpogosteje nenaravne. Angleži umirajo za Anglijo. Američani umirajo za Ameriko. Nemci umirajo za Nemčijo. Rusi za Rusijo. Zdaj je okoli petdeset ali šestdeset držav, ki se bojujejo v tej vojni. Seveda tako veliko držav ne more biti vrednih, da za njih umiramo.«
-
Se še spomnite Francka Duponta? Francoza? Ne? Leta 2013 je vodil »delovno skupino« za Slovenijo pri evropski komisiji. Natančneje delovno skupino »finančna kriza«, oddelek »D5 državna pomoč III«, ki je bil del pododdelka D, podrejenega namestnikom generalnega direktorja, ki so podrejeni generalnemu direktorju za konkurenčnost, ta pa je podrejen komisarjem, odgovornim predsedniku evropske komisije. Z drugimi besedami, prihodnost Slovenije je bila leta 2013 odvisna od uradnika Duponta, ta pa je nekega popoldneva vehementno, z enim samim elektronskim sporočilom zavrnil utemeljitve slovenskega ministrstva za finance, ki se je pred tem trudilo s tujimi najetimi odvetniškimi pisarnami in pravnimi mnenji ovreči njegov sklep o tem, kako mora Slovenija sanirati bančni sistem.
-
Kako visoka je plača Gorenjevega oznanjevalca slabih novic?
Novi direktor korporativnega komuniciranja v Gorenju Denis Oštir, nekdanji Pristopov PR-ovec, novinar POP TV in urednik spletnega portala 24ur.com, zadnje tedne v imenu Gorenjeve uprave zaposlenim in javnosti pojasnjuje razloge, zaradi katerih so se v podjetju odločili za drastičen ukrep – odpoved podjetniške kolektivne pogodbe. Domnevno naj bi šlo za »posodobitev«, seveda pa tudi za zmanjšanje delavskih pravic.
-
Zakaj je stavko treba podpreti
Predsednik vlade Miro Cerar je ta teden ocenil, da so zahteve sindikatov javnega sektorja nerazumne. Sindikati naj bi zaznali, da je v predvolilnem času mogoče postaviti tudi visoke zahteve. Te so, je dejal v parlamentu, nerazumne, bistveno pretirane in naj bi sesule finančni sistem.
-
Manipulacija gospodarske zbornice
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je teden pred največjimi protesti zaposlenih v javnem sektorju pripravila propagandno gradivo. Pripravila je animirani filmček Od gospodarstva je odvisna naša prihodnost, v katerem je predstavljen vlak z vagoni, torej javno upravo, zdravstvom, šolstvom, upokojenci in brezposelnimi, ki jih vleče lokomotiva – »gospodarstvo«, in letak Plačne zahteve v javnem sektorju v luči kakovosti storitev za državljane, v katerem svari pred zahtevami 160 tisoč zaposlenih v javnem sektorju.
-
Javni sektor je parazit. Javnih uslužbencev je preveč. Imajo previsoke plače, kofetkajo, filozofirajo in pasejo lenobo. Največji zagovorniki vitke države so pred leti iznašli nove skovanke, s katerimi so ilustrirali tega razvojnega sovražnika. Govorili so o »lenuhokraciji« in »akademskem karkolizmu«. Vladajoči politiki so ob tem, v skladu s prevladujočimi stereotipi, javnosti predstavljali učinke varčevanja in rezanja pri državnih uslužbencih. Leta in leta, pri eni in drugi vladi, je bil boj proti državnemu uradništvu ena pomembnejših prioritet. Omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju je bilo predstavljeno kot uspeh, kot najproduktivnejša oblika državnega varčevanja. Mantra, ki smo jo slišali in jo bomo po novem slišali ob še treh prihajajočih, napovedanih stavkah zaposlenih v javnem sektorju, je, da je gospodarstvo tisto, ki služi, dela in zagotavlja kruh, s katerim se hranijo javni uradniki in ostali zaposleni v javnem sektorju, od učiteljev do medicinskih sester.
-
Mihael Strmljan je eden najbogatejših ljudi v Sloveniji. Po oceni revije Manager iz leta 2015 ima 12 milijonov evrov premoženja. Njegova podjetja so mu v letih 2014 in 2015 izplačala za 2,4 milijona evrov dividend, leta 2016 pa je Strmljan kupil podjetje za varovanje Varnost Maribor, za katerega delež je po neuradnih podatkih plačal 1,6 milijona evrov. Lani, predlani in predpredlani je imela njegova skupina okoli 1,7 milijona evrov čistega dobička. Ta izjemni dobiček pa ni posledica visokotehnološkega know-howa, neverjetne dodane vrednosti na zaposlenega, ampak je večinoma sad dela najslabše plačanih. Strmljan se lahko za to bogastvo zahvali predvsem čistilkam, sobaricam, čistilkam specialistkam, čistilcem logistikom …
-
»Nerezidenti BiH ali podobno. Jože bo rešil.«
Ko je minuli teden odjeknila novica, da je stranka SDS z nerezidentko iz Bosne in Hercegovine, 32-letno Dijano Đuđić iz Prijedora, sklenila 450 tisoč evrov težko posojilno pogodbo, je bilo očitno, da ne gre za navadno posojilno pogodbo, ampak za enega od načinov prikrivanja izvora denarja. Kljub najboljšim namenom je ob tem težko skleniti kaj drugega. Očitna kršitev zakona o političnih strankah, ki tem prepoveduje pri fizičnih osebah najemati posojila, večja od desetkratnika povprečne mesečne plače v enem letu, je še najmanjša težava. Pomembnejše vprašanje je, ali so v SDS tako prali denar oziroma skrivali njegov izvor. In če so ga, kje je dejanski vir.
-
»Jaz čutim ljudstvo,« nam je dejal zunanji minister Karl Erjavec sredi pogovora v kongresnem centru Brdo povsem resno, kot kak jasnovidec, ki odkriva svoje nadnaravne sposobnosti. »Jaz čutim ljudstvo. Tudi ko gre za Hrvaško,« je zatrdil. »Zato mi mnogi pravijo, da sem populist.« Zamislil se je nad svojim tragičnim položajem, nad nerazumevanjem svojih kolegov. Ostali politiki, je dejal, poudarjajo zgolj dialog, dialog in dialog. »Jaz pa ne verjamem več v dialog,« je nadaljeval. »Če bi mi že julija začeli z implementacijo arbitražne odločbe, bi imeli ta problem že zdavnaj rešen. Ker sem prepričan, da Hrvaška ne bi tvegala svoje turistične sezone zaradi spora s Slovenijo. Ampak vsi so govorili dialog, dialog, dialog,« pove malce užaljeno, ker se ni uresničila njegova prerokba izpred pol leta, da bodo imeli turisti, ki bodo na hrvaško obalo potovali iz Nemčije in Avstrije skozi Slovenijo, težave, če Zagreb ne bo sprejel odločitve arbitražnega sodišča. Erjavec bi najraje Hrvaško nekako kaznoval. Jih vzgojil, jim dal lekcijo.
