Borut Mekina
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Politika
Minuli teden se je v središču Berlina zgodila huda prometna nesreča. Objestni voznik je divjal po ulicah mesta, izgubil nadzor nad vozilom, podrl drog javne razsvetljave in ubil štiri pešce. Avto, s katerim je voznik po mestu izživljal svoje strasti, je bil prav posebne vrste. To je bil porsche macan, skoraj dvotonski prestižni športni terenec, SUV – sports utility vehicle, z 252 konjskimi močmi, katerega cena se začne pri 50 tisoč evrih. Poleg tega da je bila javnost v Nemčiji ogorčena nad tragedijo, je ta sprožila tudi javno debato o nemški dvojni morali. Ekološka ozaveščenost je v Nemčiji tradicionalno visoka, njihove zelene stranke doživljajo preporod. Čeprav je uporaba koles v vzponu, tako tudi javnega prevoza in uporaba električnih avtomobilov, ki postajajo vse bolj ekološko učinkoviti, pa so avtomobili v zadnjih letih v povprečju postali vse večji in močnejši. Povprečni izpusti CO2 v prometu tako kljub vsemu trudu ostajajo praktično nespremenjeni.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Le redkokdo izmed prebivalcev Slovenije je do minulega tedna, ko je izbruhnila nova afera z vladnim kadrovanjem in v katero se je tokrat zapletla infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, slišal za kratico »Sodo«. Vemo, da obstaja Elektro Maribor in Elektro Ljubljana, ali pa ELES, ampak kaj, zaboga, je Sodo? V člankih in televizijskih prispevkih, ki so jih mediji, kot se spodobi za aferaško dvigovanje temperature, z vedno novimi in novimi podrobnostmi objavljali kot po tekočem traku, je pojasnilo te kratice, če sploh, sledilo povsem na koncu. Češ, Sodo je »sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, domnevno odgovoren za državno distribucijsko omrežje, ki letno obrne nekaj sto milijonov evrov«. Kar pa žal ne pove veliko. Kajti odgovor na to vprašanje je nemara bistven za razumevanje celotne peripetije.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Dodatek za delovno aktivnost smo v Sloveniji uvedli leta 2011 zaradi gospodarske krize. Denarna socialna pomoč je bila tedaj nizka – znašala je 230 evrov –, z dodatkom za delovno aktivnost pa je država tedaj izboljšala položaj socialno ogroženih, večinoma enostarševskih družin in med njimi večinoma mater samohranilk. Do tega dodatka so bili upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od denarne socialne pomoči. Višina dodatka je tako odvisna od opravljenih ur: za aktivne od 60 do 128 ur na mesec je 102 evra, za več kot 128 ur pa 200 evrov.
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Politika
Za zdravje gre! Bo Šarec premier za vse ali le za peščico?
Skoraj vsak prebivalec Slovenije ima sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vseeno je, pri kateri zdravstveni zavarovalnici. Prav nobene razlike v kakovosti storitev ne čutimo, če 35 evrov plačujemo Vzajemni, Adriaticu Slovenici ali Triglavu. A če pogledamo v letna poročila omenjenih treh zavarovalnic, lahko ugotovimo, da so te leta 2018 za trženje zavarovanj potrošile kar 11,7 milijona evrov. Boj za stranke, za plačilo reklam ali nagrad akviziterjem je Adriatic Slovenico lani stal 1,1 milijona evrov. V Triglavu so temu namenili 3,7 milijona evrov. V Vzajemni pa so za prepričevanje zavarovancev, da so oni najboljši, porabili vrtoglavih 6,9 milijona evrov. To je naš denar, ki smo ga mi plačali za to, da bi pristal v slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Namesto tega pa je bil porabljen za pogon nekakšnega kvazi-trga.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Politika
Se bo Slovenija na prihajajočo krizo spet odzvala zmedeno?
Ko gre Nemčiji dobro, je Slovenija zgodba o uspehu. Ko pa Nemčija kihne, Slovenija hudo zboli – to že ponarodelo reklo smo si po zadnji krizi zelo dobro zapomnili. Nemčija je seveda najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica, ki od nas odkupi kar petino vseh izvoznih artiklov, daleč največ od vseh držav. A ta slovenski izvoz v Nemčijo ni enak recimo slovenskemu izvozu Krke v Rusijo. Je izvoz posebne vrste, kot pojasnjuje ekonomist Jože P. Damijan: »Ključen problem je, da je večina teh izdelkov sestavnih delov, ki so narejeni po naročilu za nemško avtomobilsko ali elektroindustrijo. Končnih izdelkov, kot so recimo avtomobili iz Revoza ali električni aparati iz Gorenja, je malo. In ker teh sestavnih delov, denimo iz Kolektorja, Hidrie, Saturnusa, ni mogoče preusmeriti drugam, saj so narejeni za vgradnjo v nemške končne izdelke, smo od Nemčije precej odvisni. Če nemška avtomobilska industrija peša, to pomeni upad naročil za naša podjetja, ki tega izpada specifičnih sestavnih delov ne morejo nadomestiti z izvozom drugam,« razlaga.
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Politika
Janša in Janković sta korupcijsko obremenjena
Po akciji protikorupcijske komisije pod vodstvom Gorana Klemenčiča leta 2012, s katero je ta preverila razliko med prihodki in odhodki na bančnih računih takratnih voditeljev političnih strank, je nastal eden najpomembnejših dokumentov desetletja. Tudi zaradi preiskave, med katero se je izkazalo, da tedanji predsednik vlade Janez Janša ne more pojasniti izvora svojega premoženja, je padla njegova vlada, Janša, ki je do tedaj igral vlogo skromnega politika, ki mu sistem meče polena pod noge, pa se po razkritju dvoličnosti politično ni več povsem pobral.
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Politika
Življenjska zavarovalnica NLB Vita, katere lastnici sta slovenska NLB in belgijska banka KBC (vsaka ima v lasti polovico), je lansko leto končala z rekordnim čistim dobičkom. Bilo ga je 8,3 milijona evrov. NLB se v letnih poročilih z njo še lahko hvali, a ne več dolgo. Že v kratkem bo evropska komisija od banke zahtevala prodajo.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Družba
Margarethe von Trotta: Po padcu Berlinskega zidu smo priborjeno svobodo spremenili v zabavo. Napaka.
Margarethe von Trotta (1942) velja za najboljšo nemško povojno filmsko režiserko, v svetu pa za vodilno feministično ustvarjalko. Poklicno pot je začela kot igralka v nekaterih zdaj že legendarnih nemških filmih tako imenovanega novega vala, nato pa se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi sama poskusila v režiji in pisanju scenarijev. Posnela je skoraj dvajset celovečernih filmov, za katere je prejela najpomembnejše filmske nagrade. Iz njenega opusa smo si v Sloveniji nazadnje ogledali film o filozofinji Hanni Arendt in njenem delu o Adolfu Eichmannu. Z Margarethe von Trotta smo se pogovarjali v Gorici, kjer so ji na Filmskem festivalu Sergia Amideija podelili nagrado za življenjsko delo. Prejela jo je, ker je s filmskim delom dokazala, »da si prizadeva za inovacije v vsebini in pri poglabljanju aktualnih tem, s še posebnim poudarkom na ženskih likih na podlagi analize njihovih globokih psihičnih vzgibov,« je zapisala žirija.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika
Andrej Bertoncelj (1957), ki je bil do imenovanja za ministra širši javnosti neznan, saj je menedžersko kariero gradil v Leku – bil je predsednik družbe Lek USA –, sodi v ožjo ekipo premiera Marjana Šarca. Na položaj je bil imenovan na priporočilo Vojmirja Urlepa, svetovalca v premierovem kabinetu. Poleg tega, da je dve desetletji delal v menedžmentu, se je zadnja leta preizkušal tudi kot profesor na primorski univerzi – doktoriral je iz prevzemov –, a njegova močna stran naj bi bila praksa, pravi. Prakso, tako je videti, res obvlada. Bertoncelj je minister, ki ve, kaj mora reči sogovorniku, da ga ne razburi. Če govorimo o Mladini, je to trditev, da je treba kapitalu pristriči peruti. Za finančnega ministra je takšna empatija sicer pohvalna, vendar to seveda še ne pomeni, da gredo tudi njegovi reformni predlogi v tej smeri.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Politika
Boj za najnižje plače je boj za preživetje. Za človekovo dostojanstvo in za kolikor toliko normalno zadovoljevanje osnovnih potreb. Boj za najvišje plače pa je navadno zgolj boj za status in ugled ter na drugi strani povzroča revščino. Družba, v kateri se ugled meri z višino plače, je tudi družba revnih. Zdaj je tako: številni iz najbolje plačanih poklicnih skupin, od županov, zdravnikov, tožilcev, sodnikov pa vse do poslancev, revizorjev in drugih funkcionarjev, ki z golim preživetjem nimajo težav, so zaradi povišanja minimalne plače in zaradi decembrskega dogovora med vlado Marjana Šarca in sindikati javnega sektorja užaloščeni in prizadeti. Njihovi predstavniki že od februarja pošiljajo dopise in pozive, obiskujejo kabinet predsednika vlade in pristojno ministrstvo za javno upravo v želji, da bi jim vladajoča koalicija popravila »plačna nesorazmerja«. Želijo si višje plače, zato da bi se povečale razlike med njimi in preostalimi, slabše plačanimi državnimi uradniki.
-
8. 7. 2019 | Družba
Dr. Maja Rus Makovec: Doživeli smo poplavo duševnih motenj
Duševno zdravje vsakega od nas in vseh skupaj je relativna stvar. Vsak ima o tem svoje mnenje, najpogosteje celo kontradiktorno: Včasih smo že vsi nori, drugič so nori vsi ostali. Kako pa je z duševnimi motnjami v resnici in s čim se sooča slovenska psihiatrija, kakšne trende ugotavljajo zdravniki in kdaj za nekoga lahko uradno rečemo, da je depresiven, je za novo izdajo MLADINA INTERVJU 2019 spregovorila dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja, sistemska in družinska terapevtka, ki se je v preteklosti ukvarjala predvsem z zdravljenjem odvisnosti od alkohola, danes pa je predstojnica centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na ljubljanski psihiatrični kliniki ter profesorica psihiatrije na ljubljanski medicinski fakulteti.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Politika
V Levici grozijo z odhodom iz manjšinske vlade. V NSi pa si že manejo roke.
Če bi šlo vse po načrtu, bi bili to leto priča revoluciji. Že čez nekaj dni bi moral parlament z novelo zakona ukiniti študentske servise in njihovo dejavnost prenesti na zavod za zaposlovanje. Prejšnji mesec bi parlament moral omejiti provizije pri nepremičninskem posredovanju. Julija bi moral parlament omejiti največji dovoljeni delež agencijsko posredovanih delavcev v nekem podjetju s 25 na 10 odstotkov. Temu bi moral slediti prenos nekaj sto zemljišč, primernih za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj iz slabe banke na republiški stanovanjski sklad. Jesen bi morala biti še bolj reformno obarvana.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Politika
Minuli teden so nestrinjanje s predlogom 38 poslancev, ki želijo z novelo tobačnega zakona za tri leta odložiti uvedbo enotne embalaže, izrazile tako rekoč vse strokovne in civilnodružbene organizacije, ki se ukvarjajo z zdravjem. Na Onkološkem inštitutu predlogu »ostro nasprotujejo«. Z dosedanjimi protikadilskimi ukrepi v Sloveniji se marsikdo ni strinjal, pravijo, a zadnji podatki naj bi kazali na izboljšanje, pogostost kajenja pri moških se je ves ta čas zmanjševala, čeprav naj bi se bila zadnja leta ustavila, hkrati pa se je zmanjšalo tudi naraščanje obolevnosti za pljučnim rakom. Možnost petletnega preživetja pri pljučnem raku naj bi se bila pri moških v desetih letih povečala z 10 na skoraj 15 odstotkov, pri ženskah pa s 13 na 20 odstotkov. Kljub temu je pri ženskah pljučni rak še vedno na tretjem mestu, po umrljivosti pa na drugem.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Ekonomija
Aljoša Tomaž, direktor skupine KD: Včasih smo znali stopiti skupaj, ko je šlo za nacionalni interes
Do konca julija mora Slovenija prodati še Abanko, kot se je zavezala pri evropski komisiji. Toda te zaveze temeljijo na kršenju zakonodaje, sumijo kriminalisti NPU v ovadbi, o kateri smo v Mladini pisali prejšnji mesec in ki jo je sedaj razkrila tudi RTV Slovenija, v prejšnji teden objavljenem dokumentarcu Brezno. To je bilo izhodišče za pogovor z Aljošo Tomažem, ki je pred leti Abanko vodil in je bil ob sanaciji bank leta 2013 član strateškega sveta v vladi Alenke Bratušek. Tomaž je sicer danes glavni izvršni direktor finančne družbe KD Group.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
Črnčecu ni žal za tvite. Kaj to pove o Šarcu?
Ni dvoma, kdo ima leto po volitvah in osem mesecev po prisegi nove vlade posebno mesto v srcu predsednika vlade Marjana Šarca. To je njegov svetovalec Damir Črnčec, ki je ta teden doživel medijski debi z intervjujem na nacionalni televiziji. Tam se je prvič po prevzemu javne funkcije javno opredelil glede preteklih (spornih) zapisov na družabnih omrežjih. Od njih se ni distanciral, dejal je, da sodijo v kontekst svobode govora: »Svoboda govora je v Sloveniji široka in za nobenega od svojih čivkov ali zapisov na Facebooku nikoli nisem bil bodisi preganjan, kaj šele obsojen na kakršnemkoli sodišču v Sloveniji.«
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
Aprila letos je POP TV objavila, da je bil za hrvaško obveščevalno akcijo, v kateri sta bila leta 2015 v prisluhih ujeta tedanji slovenski arbiter Jernej Sekolec in slovenska predstavnica v arbitraži za mejo s Hrvaško Simona Drenik, odgovoren hrvaški agent Davor Franić. V Sloveniji se je vnela politična debata in bivši slovenski predsednik države Danilo Türk je javno poudaril, da bi bilo dobro, če bi v Sloveniji izhajali »iz osnovnih dejstev in ne bi dovolili, da ta zgodba o prisluškovanju postane neko veliko vprašanje, ker si to želi Hrvaška. To so značilni balkanski triki, na katere Slovenija ne sme nasedati.« Njegove besede so se zdaj, po dveh mesecih, izkazale za vizionarske. Slovenija je triku nasedla. In iz prisluškovanja začela delati veliko politično zgodbo, zaradi katere je na tnalu celo glava Karla Erjavca, če ne že kar stabilnost vlade Marjana Šarca.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Družba
Zaradi zahtev po izjemnih dobičkih se zapirajo poštne poslovalnice
Na Blejski Dobravi pri Jesenicah, v kraju, kjer živi 1500 ljudi, od katerih je tretjina starejša od 70 let, so najprej ostali brez trgovine. Potem je šel bar, nato pa še edino preostalo srečevališče članov skupnosti – pošta. Dokler zavod Šent, ki pomaga zaposlovati posameznike s težavami z duševnim zdravjem, novembra lani v kraju ni odprl trgovinice s pekarno, se je bilo kakih 40 starejših krajanov vsak dan prisiljenih z avtobusom voziti v jeseniški hipermarket, pripoveduje predsednik krajevne skupnosti Anton Hribar. »Po eni strani vsi trdimo, da živimo v blaginji,« pravi, »a če je blaginja, bi morali nekaj dobiti. Ne da nam vsako leto kaj novega vzamejo. Ni čudno, da nihče ne želi na volitve,« je jezen.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Na ministrstvu za kulturo so minuli teden od vodstva Radiotelevizije Slovenija (RTVS) prejeli predlog za zvišanje RTV-prispevka. Generalni direktor RTVS Igor Kadunc predlaga zvišanje za 7,84 odstotka oziroma za en evro. Razlog naj bi bila inflacija, predvsem pa zvišanje plač zaposlenih v javnem sektorju. Letošnji finančni načrt predvideva, da bo RTVS prodala za 5,5 milijona evrov delnic Eutelsata, da bo poslovno leto končala s presežkom prihodkov nad odhodki. A tega izrednega vira je le še za približno tri leta.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Politika
Kaj lahko prinesejo in kaj odnesejo prihajajoče evropske volitve?
Od prvih volitev v evropski parlament leta 1979 pa vse do leta 1999, torej dvajset let, so bili socialisti v parlamentu najmočnejša politična skupina. Vsak tretji evropski parlamentarec je bil v tistem času socialist. Četudi so bili najmočnejši, pa Evropske komisije pogosto niso vodili, saj so pri pogajanjih med državami glede tega pomembnega položaja zmagovali drugi kriteriji. Recimo ta, da mora levemu predsedniku Evropske komisije slediti desni. Ali pa so se velike države strinjale, da predsednik pride iz neke manjše, nevtralne države, kakršna je na primer Luksemburg, kar se je zgodilo že trikrat.
-
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Politika
Prenočitev v 500 kvadratnih metrov veliki luksuzni vili na Ibizi za tisoč evrov na noč. Ostrige in kaviar za 1600 evrov. Popoldanski obisk na 62-metrski jahti pri prijatelju, nepremičninskem mogotcu. Prijateljevanje z lastniki rudnikov zlata v Afriki in z nekom, ki pazi na 400 milijonov evrov dragi sef z diamanti v Izraelu. Z ukrajinskimi, kitajskimi in ruskimi milijarderji. Pa še pristni odnosi z avstrijskimi orožarskimi in igralniškimi oligarhi. Vse to je Christian Strache, zdaj že bivši avstrijski podpredsednik vlade in vodja stranke Svobodnjakov (FPÖ), ki se je doslej v javnosti predstavljal kot borec za drugorazredne, kot borec proti establišmentu in kot vodja nove avstrijske delavske stranke. Ta teden ga je evropska javnost spoznala tudi kot ljubitelja najbolj stereotipnega luksuza.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Verjetno najboljša ponazoritev predanosti, pedantnosti in pridnosti slovenskih uradnikov je zakon o bančništvu. To je primer, ki ga ekonomist Jože Mencinger najraje omenja: dopolnjevanje bančne zakonodaje. Gre pa takole. Prvi zakon o bankah in hranilnicah iz leta 1991, ko smo dobili tolar, je imel 5006 besed. Ko je leta 1999 nastajal drugi zakon o bančništvu, je bilo že gotovo, da bo Slovenija skupaj s preostalimi nekdanjimi socialističnimi državami vstopila v EU. Zakon je zato že vseboval vsebino različnih direktiv, ki so nastajale v EU in naj bi zagotavljale varno poslovanje bank. Zanj je bilo potrebnih 25.185 besed, petkrat več kot za prvega.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Violeta Tomić je po duši lokalpatriotka. Rodila se je v Sarajevu in otroštvo preživela v Beli krajini, kjer je med sodelovanjem pri vaških aktivnostih vzljubila kulturo. Med letoma 1987 in 2002 je delala v Mestnem gledališču Ljubljanskem, dokler, kot pravi sama, ni na svoji koži občutila stranpoti kapitalizma. In šla v politiko. Leta 2014 je bila prvič izvoljena na listi Združene levice, kjer je zdaj namestnica koordinatorja stranke Levica in od začetka tega tedna tudi t. i. spitzenkandidatka Evropske levice na evropskih volitvah, ki ima v 750-članskem evropskem parlamentu 52 sedežev. Je tako rekoč kandidatka za predsednico evropske komisije.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Politika
Ko je aprila 2013 Uroš Čufer postal finančni minister, je njegovo delovno mesto v kontrolingu NLB, to je službi, pristojni za poročanje o računovodskih izkazih, prevzela Katarina Knapič Lapajne. Ker računovodstvo ni dejavnost, ki bi jo povezovali s spontanostjo ali nasploh z adrenalinskimi preizkušnjami, je Knapič Lapajnetova od nove službe gotovo pričakovala bolj ali manj monotono, predvidljivo ali celo zdolgočaseno pisarniško delovno okolje. A jo je usoda še kako pretentala. Že čez nekaj mesecev, ko se je komajda privadila na malce drugačne excelove tabele, kot jih je imela na prejšnjem delovnem mestu, je postala udeleženka prizora, v katerem so nastopale milijarde in ki bi bila vredna filmskega kadra tudi v kakšnem filmu o Jamesu Bondu.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Politika
Sosednje države postajajo vse bolj sebične in napadalne
Enega izmed boljših opisov mednarodnopolitičnih razmer, ki smo jim dandanes priča v naši regiji, je za Mladino pred pol leta podal Denko Maleski, prvi makedonski zunanji minister v vladi Kira Gligorova, katerega država se je znašla na tnalu med ameriškimi in ruskimi interesi. »Po svetu je zavladala logika hladne vojne, države so začele igrati igro ničelne vsote, mislijo, da lahko zmage dosežejo le na račun porazov drugih držav. To pomeni, da če delaš kakršnokoli zlo svojemu domnevnemu nasprotniku, je to v tvojem interesu. Logika hladne vojne je bila zelo preprosta. Češ, vi želite rušiti nas, zato bomo mi rušili vas.« Nekako v smislu, da lahko tudi Slovenija zmaga le, če bo Hrvaška izgubila.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Politika
Iztok Mirošič, bivši veleposlanik v Italiji: Država obstane le, če se sama trudi za svoj obstanek
Za državo sta pomembna oba. Seveda so mnogi mislili, da bo s sodobno tehnologijo diplomacija odmrla, dejansko pa postaja osebna komunikacija vse bolj potrebna. Twitter prej povzroči probleme, kot jih rešuje, in ker tuje kulture s pomočjo mobilnega telefona ne moreš razumeti, pametne države vlagajo v diplomacijo in odpirajo nova veleposlaništva. Zbiranje informacij ostaja ključno, pri čemer v zadnjem obdobju cilj zbiranja informacij, vsaj v EU, ni več toliko nacionalnovarnostni kot ekonomski.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Politika
Orbán razklal slovenske Madžare
Novembra 2005 je bilo v Lendavi veliko slavje. Mesto sta obiskala tedanji predsednik republike Janez Drnovšek in njegov kolega iz Madžarske, predsednik Lászlo Sólyom. Predsednika sta ob 80-letnici slovenskega Inštituta (INV) slovesno odprla lendavsko izpostavo te najstarejše institucije na področju manjšinskih in etničnih študij v Evropi in ob otvoritvi poudarila, da je to »odraz dobrega sodelovanja med državama«.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Politika
Bojtár B. Endre (1963) je že 20 let odgovorni urednik madžarskega neodvisnega, vplivnega političnega tednika Magyar Narancs. Tednik je na Madžarskem znan po svobodomiselni, liberalni usmeritvi, satiri in uporabi pogovornega jezika v pisani obliki. Ima pa še eno skrivnost: nastal je v istih liberalnih krogih, ki so konec osemdesetih rodili tudi današnjo stranko Fidesz Viktorja Orbána, ki v svojem logotipu še danes nosi oranžo (Magyar Narancs namreč v prevodu pomeni ’madžarska pomaranča’). A če se je v času tranzicije Fidesz premaknil na skrajni desni rob političnega spektra, so v Magyar Narancsu ostali zvesti načelom, zaradi katerih so tudi pomagali zrušiti komunistični režim.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Politika
Madžarska je od slovenskega zunanjega ministrstva zahtevala pomoč pri sankcioniranju Mladine
Včasih so Mladinine naslovne strani dober lakmusov papir. Tudi pred tremi desetletji se je vse začelo zaradi neke na videz nedolžne satirične naslovnice o gradnji vile Branka Mamule, ki je bil takratni obrambni minister Jugoslavije in ki so mu jo morali v Opatiji graditi vojaki na služenju vojaškega roka med svojim šolanjem. Tedanji Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) je bilo kritike dovolj: začela je stopnjevati pritisk na Slovenijo, od tukajšnjih politikov je začela zahtevati ukrepe, pojavile so se zahteve, naj lokalna politika kaznuje tednik, spravi pod nadzor preveč samosvoje avtorje, sankcionira glavne akterje in utiša časopis. Kaj je sledilo – proces JBTZ, vznik mirovniškega gibanja, gibanja za zaščito človekovih pravic in osamosvojitev Slovenije –, nam je vsem dobro znano.
-
1. 4. 2019 | Politika
Predstavnik madžarske vlade o Mladini: Primerjave med Orbánom in nacizmom so nesprejemljive
Zoltán Kovács, tiskovni predstavnik madžarske vlade je danes zjutraj na spletu objavil še svoje stališče o nedavni naslovnici Mladine, na kateri se Janez Janša, Branko Grims in Milan Zver stiskajo k madžarskemu predsedniku vlade Viktorju Orbánu, ki medtem drži roko v fašističnem pozdravu. Ob omenjeno naslovnico se je prejšnji teden obregnila tudi madžarska veleposlanica v Ljubljani.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Politika
Obstaja krilatica, ki ji verjamemo in gre takole: Porabimo lahko le toliko, kolikor smo sposobni ustvariti. Če porabimo več, kot smo ustvarili, če se zadolžujemo, potem s tem obremenjujemo prihodnje rodove. Ampak če se zadolžimo – kot država – zato, da zgradimo most, da denar vložimo v raziskave, v razvoj, v izobraževanje, ali s tem res obremenjujemo prihodnje rodove? Ali ni nemara obratno? Kaj pa, če prav z načelom, da lahko danes porabimo vse, kar smo ustvarili – Nemci temu pravijo »črna ničla« –, prihodnje rodove oropamo prihodnosti? Ali ne bodo stroškov – ker ne bo mostov – potem v prihodnosti nosili naši zanamci? Kaj jim bomo zapustili, če bomo porabili vse, kar smo ustvarili?
