Borut Mekina
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Štirje predsedniki, predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik državnega sveta, so ta teden na Kongresnem trgu v središču Ljubljane odkrili spomenik »vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam«, ki naj bi služil ohranjanju »stremljenja k narodni pomiritvi in spravi«, kot je večkrat poudaril eden glavnih pobudnikov projekta, predsednik države Borut Pahor.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Zakaj v Sloveniji prave reforme, ki bi krepile tržno gospodarstvo, niso mogoče? Odgovor, ki ga je v začetku tega meseca na prvem programu RTV Slovenija, v enem od najbolj gledanih terminov, izrekel Rado Pezdir, »izvrsten raziskovalec slovenskih arhivov«, ki razkriva res »šokantna delovanja«, kot ga je predstavil voditelj Jože Možina, je šel v smeri komunistične zarote. Državo vodi »rdeče plemstvo«, na Udbi utemeljena komunistična kontinuiteta, ki ji pod vodstvom Milana Kučana nujno potrebne reforme niso v interesu. Nastopajoča sta kameram nastavljala dokument za dokumentom, ki naj bi dokazovali, da je ta vladajoča komunistična kontinuiteta povrh vsega utemeljena tudi na mafijskem podzemlju.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Družba
Eden najpomembnejših organov v Slabi banki (DUTB) je akreditacijska komisija, ki opravlja funkcijo glavnega kadrovskega organa. Ta komisija namreč izbira nadzornike v podjetjih, s katerimi DUTB upravlja, hkrati pa njeni člani sodelujejo pri izboru kandidatov za najvišje položaje v Slabi banki, recimo za položaje izvršnih direktorjev s plačami preko 10 tisoč evrov mesečno.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Politika
Dr. Mirjam Škrk, slovenska agentka pri arbitražnem sodišču
Dr. Mirjam Škrk je bila glavna predstavnica Slovenije pred arbitr ažnim sodi -ščem. Priprava slovenske argumentacije in priprava odgovorov Slovenije na hrvaška stališča glede morske in kopenske meje sta bili v zadnjih osmih letih njeni glavni službeni nalogi. Ali pa še več. Škrkova se namreč s temi vprašanji ukvarja že vso kariero. V devetdesetih, preden je postala ustavna sodnica, je sodelovala v skoraj vseh strokovnih forumih, komisijah in skupinah na temo slovensko-hrvaške meje. Od komisij, ki so iskale kompromise glede mejne črte, do skupine strokovnjakov, ki je pred leti skušala najti kompromis glede pomoči tretjega. Profesorica mednarodnega prava in prava morja zdaj upa, da je z zadnjo odločitvijo arbitražnega sodišča to delo za vedno zaključeno. In da po mejni komisiji in komisiji za iskanje kompromisa glede mejnih skupin ne bo potrebna še skupina za iskanje kompromisa glede rešitve.
-
6. 7. 2017 | Politika
Ugledni in vplivni hrvaški akademik Davorin Rudolf, bivši glavni hrvaški pogajalec glede meje s Slovenijo, je bil eden izmed prvih hrvaških strokovnjakov, ki so komentirali nedavno razsodbo arbitražnega sodišča. Za hrvaško tiskovno agencijo HINA je 29. julija izredno kritično dejal, da je odločba arbitrov »totalni amaterizem in pristranskost«, pri čemer je Rudolf v prvi vrsti mislil na način, na katerega so razsodniki potegnili mejo v dolini Dragonje. Ta meja je namreč bila tudi odločilna za mejo na morju, saj je bila s tem določena izhodiščna točka na obali.
-
30. 6. 2017 | Politika Za naročnike
Čeprav je Janez Zemljarič danes sinonim za nekdanjo tajno policijo, Službo državne varnosti (SDV), ki jo je vodil med letoma 1973 in 1978, to ni bila najpomembnejša vloga, ki jo je imel v času Jugoslavije. Zemljarič je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najpomembnejših slovenskih politikov, v letih 1978–1980 je bil notranji minister, potem do leta 1984 predsednik izvršnega sveta oziroma tedanje slovenske vlade, med letoma 1984 in 1989 pa podpredsednik jugoslovanskega, zveznega izvršnega sveta. Lahko se pohvali s številnimi projekti, ki jih je uspešno zaključil, od gradnje Cankarjevega doma do ljubljanskega kliničnega centra. Še pomembnejše pa je, da je v njegovem času Slovenija z velikimi in tehnološko naprednimi podjetji, na primer Iskro ali Litostrojem, prodrla na svetovne trge. O tem smo se z njim pogovarjali. Sestali smo se večkrat. Kmalu bo star 90 let, ponosen je, da so mu veljavnost vozniškega dovoljenja znova podaljšali za leto dni. Čeprav se je upokojil leta 1989, še zmeraj hodi v »službo«. Vsak dan pride »delat« v WTC, kjer ima svojo pisarno navadno v okrepčevalnici Zoki.
-
30. 6. 2017 | Politika Za naročnike
Intervju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem je potekal v sejni sobi, zraven njegove pisarne. Za mizo sta poleg predsednika sedeli še svetovalki za odnose z javnostmi. Ni imel veliko časa, zgolj 45 minut med sestankom s svojim svetovalcem, državnim sekretarjem Antonom Žuničem, in srečanjem s sindikati javnega sektorja. Kljub temu se je na pogovor dobro pripravil, lahko zapišemo, da profesionalno. Pred njim je bila mapa z naslovom »Intervju za Mladino«, v njej pa več strani teksta, ki sta mu ga pripravila druga dva svetovalca.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Kako naj se Slovenija odzove na razsodbo arbitražnega sodišča? Obstajata dve možnosti, o katerih bodo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih govorili politiki in ljudje po gostilnah, trgih ali ulicah. Po prvi bi se morala Slovenija odzvati s silo. Grobo in napadalno. Ali kot je nedavno povedal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, »Slovenija bi morala Hrvaško prisiliti v spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča z uporabo vojske«. Ta predlog gre vštric z razlago, da Hrvaška potrebuje lekcijo, saj se pregovorno ne drži nobenega dogovora, predvsem pa vedno zlorabi ponujeno roko sodelovanja ali prijateljstva. O tej možnosti je govoril celo zunanji minister Karl Erjavec, ko je januarja letos dejal, da bi lahko imeli turisti, ki bodo na hrvaško obalo potovali iz Nemčije in Avstrije skozi Slovenijo, težave, če Zagreb ne bo sprejel odločitve arbitražnega sodišča. To je torej ena možnost. Druga je, da Slovenija Hrvaški ponudi roko prijateljstva in sodelovanja.
-
29. 6. 2017 | Politika
Sloveniji 80 odstotkov Piranskega zaliva
Približno 80 odstotkov Piranskega zaliva predstavlja slovenske teritorialne vode, je pravkar odločilo arbitražno sodišče. Piranski zaliv je za časa Jugoslavije, predvsem pa po letu 1987 predstavljal notranje vode države, je sklenilo sodišče, Slovenija pa je sodišče prepričala, da je do 21. 6. 1991 večinoma izvrševala oblast v zalivu. Zaradi konfiguracije obale na rtu Savudrija, ki ne sledi siceršnjemu poteku obale, je sodišče mejo med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi teritorialnimi vodami izven zaliva zarisalo deloma v korist Slovenije, torej južneje od standardne pravokotne premice, ki bi jo sicer sodišča moralo potegniti, v skladu z glavnim načelom Konvencije OZN o pomorskem pravu (UNCLOS).
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Politika
Slovenija je država, ki izdela največ laserjev na prebivalca. V podjetju Fotona v ljubljanski industrijski coni Stegne, kjer je zaposlenih 250 delavcev, izdelajo tretjino vseh t. i. trdninskih laserjev na svetu; to je laserjev, ki za izvor svetlobe izkoriščajo kristale. Poleg Fotone laserje izdelujejo še v drugih obratih, ki so jih ustanovili nekdanji njihovi kadri. V ljubljanskem tehnološkem parku podjetje Optotek izdeluje laserje, namenjene očesnim operacijam, podjetje LPKF v Naklem na Gorenjskem pa laserje, namenjene izdelovanju elektronskih vezij. »V Sloveniji je res zelo veliko laserskega znanja. In to je posledica zgodbe o Fotoni. Gre za tehnologijo, ki ni serijska in v kateri lahko naša država tekmuje globalno,« pravi Matjaž Lukač, sedanji direktor Fotone, ki smo ga obiskali na sedežu podjetja. Razkazal nam je proizvodne linije, podzemne proizvodne prostore in hodnike, ki so nekoč, zaradi njihovih povezav z obrambno industrijo, veljali za nedostopne.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Eden izmed največjih problemov človeštva so ženske. To je jasno, kajti »s sociobiološkega stališča bi lahko zapisali, da so svet postavili na noge samski moški«. Ko moški pripada ženski, se več ne bori, ne ustvarja, se preda, je pasiven. »Šele ko je ženska kot rutinsko bitje izločena«, lahko pride do duhovne rasti civilizacije, do tako imenovane »transcendence«. Celo ljudske izkušnje temu staremu pravilu pritrjujejo. »Če je prej grobi slovenski pregovor navajal, da ženske mislijo z zadnjico, potem to ni bilo iz trte izvito.« Razsodnost, ideje, nekaj novega – vse to v javnost »ali diskurz« vnašajo moški. Moški so napredek, moški so misel, »prispevek žensk je v tem pogledu ne le minimalen, ampak pogosto, zlasti če imajo ambicijo preseči svoj okvir, izrazito moteč«. Ženske so tema. V vsej zgodovini človeške »rase« ni bilo »ene resnično velike znanstvenice, pisateljice, komponistke, slikarke, kiparke, izumiteljice«.
-
15. 5. 2017 | Politika
Evropska centralna banka s tajnim pismom nad Slovenijo
Evropska centralna banka (ECB), natančneje član njenega izvršilnega odbora Yves Mersch, je 9. maja predsedniku slovenskega parlamenta Milanu Brglezu poslal pismo, v kateri v imenu Evropske centralne banke nasprotuje aktualnemu spreminjanju Zakona o Banki Slovenije. In kaj je v tem pismu zapisano? Čeprav je ena od pomembnih elementov zakonodajnega postopka njegova demokratičnost in transparentnost, je ECB v tem primeru poslala dopis z oznako tajnosti, zaradi česar pisma v parlamentu ne smejo objaviti, kot so nam odgovorili iz Brglezovega kabineta. Javnosti dostopen je le Brglezov odgovor predsedniku ECB Mariu Draghiju, v katerem Brglez omenja, da Evropska centralna banka »zahteva… ponovno posvetovanje z ECB.«
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Politika
Judov v slovenski novejši zgodovini praktično ni. Njihova dejanja ne vplivajo na javnomnenjske zaznave. Po zadnjih popisih prebivalstva živi v Sloveniji okoli 20 Judov. A kljub temu se tudi po zadnji raziskavi Slovensko javno mnenje, s katero na Centru za raziskovanje javnega mnenja Fakultete za družbene vede že več kot 20 let med drugim merijo tudi »nestrpnost«, v Sloveniji ljudje Judov bojijo. Skoraj 15 odstotkov vseh vprašanih je namreč lani izjavilo, da si Judov ne želi za soseda, kar je, tudi v mednarodnih primerjavah sorazmerno visoka številka – kar je več kot v naših sosednjih državah.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Politika
Bernard Brščič, eden od pomembnih podpornikov stranke SDS, nekdanji državni sekretar v kabinetu premiera Janeza Janše in predsednik sveta strankinega Inštituta Jožeta Pučnika, je konec aprila nastopil na zasavski lokalni televiziji ETV. Ta je prav tako v lasti vidnega člana SDS, Janeza Vidmarja, pogovor z Brščičem pa je vodil Boris Cipot, ki se predstavlja kot »zagovornik lustracije in ljubitelj živali«. Najprej sta se pogovarjala o francoskem predsedniškem volilnem boju med skrajno desno kandidatko Nacionalne fronte Le Penovo in konservativnim Macronom. Brščič je gledalcem sprva predstavil širše evropske razmere, zaradi katerih Le Penova ne more zmagati.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Politika
27. aprila smo praznovali dan OF, dan upora proti okupatorju. Na ta dan obeležujemo dogodek iz aprila 1941, ko je bila v Ljubljani, v hiši književnika Josipa Vidmarja, ustanovljena protiimperialistična oziroma Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). Z njo je bil upor prebivalcev Slovenije proti okupatorju postavljen v formalne in nadstrankarske okvire, saj so koalicijo proti zavojevalcem med seboj sklenili komunisti, sokoli, krščanski socialisti in slovenski kulturni delavci.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Družba
Igor Kadunc, novi generalni direktor RTV Slovenija
Po treh letih zapletov je RTV Slovenija končno dobila pravega generalnega direktorja. To je postal Igor Kadunc, ekonomist, ki se je na vrh RTV Slovenija vrnil iz pokoja, češ da mu za prihodnost zavoda »ni vseeno«. Med letoma 1996 in 2000 je že opravljal naloge pomočnika generalnega direktorja RTV; to je bilo obdobje, ko smo plačevanje RTV-prispevkov vezali na električne števce in ko je RTV Slovenija kupila delnice Eutelsata. Za projekt, s katerim je nacionalka zaslužila več kot sto milijonov evrov, je bil pristojen prav Kadunc, a zaradi tega ob odhodu ni dobil posebne pohvale. Leta 2010 je za krajši čas postal direktor filmskega sklada, dokler se ni upokojil. Pravi, da se vrača le za en mandat, v upanju, da bo potem junakov, ki si bodo upali prevzeti vodenje RTV Slovenija, kaj več.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Politika
Dr. Milan Jazbec, kandidat za predsednika republike
Prvi, ki je napovedal kandidaturo na letošnjih predsedniških volitvah, je diplomat, profesor in pisatelj dr. Milan Jazbec. Od lani je veleposlanik v Makedoniji, pred tem je bil veleposlanik v Turčiji, ob osamosvojitvi generalni konzul v Celovcu, med letoma 2000 in 2004 pa državni sekretar na obrambnem ministrstvu. Pred osmimi leti je izdal deveto knjigo na temo diplomacije Martin Krpan: diplomat in vojščak. Kandidirati namerava kot nestrankarski kandidat s podporo 5000 volivcev. Med razlogi, zaradi katerih se odpravlja v boj, pravi, sta predvsem želja »povrniti predsedniški funkciji državniško držo«, pa tudi spodbuda pokojnega »očeta« slovenske države, Franceta Bučarja, s katerim je prijateljeval.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Politika
»Vse moje premoženje, če odštejete kredite, je vredno manj kot dvodnevni strošek kakšnega japija v Ljubljani …« To je izjava Janeza Janše, ki jo je izrekel novembra 2011, nekaj dni pred koncem predvolilne kampanje. Tedaj je še veljalo, da je Janša asketski tip voditelja, ki se žrtvuje v skupno dobro. Mediji, ki so ga tedaj podpirali, so pisali o njegovih skromnih potovanjih, skromni poroki in skromnih nakupih v diskontnih trgovinah. »Ker živi v blokovskem naselju na Mesarski cesti v Ljubljani, ima le streljaj od doma nakupovalni center Hofer. Tam smo ga videli pred kratkim, ko je nakupoval različne stvari, ki so vse po vrsti – poceni,« so recimo tedaj zapisali v reviji Lea. Tedaj smo lahko prebrali, da je dokaz za Janševo skromnost že to, da z ženo Urško Bačovnik počitnice raje kot »na dragih eksotičnih destinacijah preživljata v Lepeni«. Drug pisec je menil, da je »nekdanji premier Janez Janša očitno zelo skromen človek«, češ da ga je poroka z Urško stala vsega 10 tisoč evrov. Pripadniki drugih političnih opcij naj bi bili ljudje čisto drugega kova. Njegov politični kolega Milan M. Cvikl je bil prikazovan kot njegovo nasprotje, kot razsipnež, ki naj bi tedaj »menda« za poroko odštel 50 tisoč evrov.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Politika
Dr. Dušan Keber, strokovnjak za zdravstvo
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je Dušana Kebra imenovala za svetovalca pri sklepnih fazah sprejemanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Keber je eden največjih strokovnjakov za zdravstveno politiko pri nas, prve programske dokumente je objavil že pred 30 leti, v času vrenja pred osamosvojitvijo. Zdravstveni sistem je gradil kot strokovni direktor ljubljanskega kliničnega centra in potem kot minister v tretji vladi Janeza Drnovška. A glavnega cilja, preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bi slovensko zdravstvo postalo solidarnejše, doslej še ni dosegel. Po 13 letih poskusov je zdaj ta reforma spet na njegovi mizi.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
V Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so februarja, na mednarodni dan spomina na holokavst, na policijo vložili ovadbo zoper slovenskega uporabnika Twitterja (@ staroverec), ki je namesto o holokavstu pisal o »holohoaxu« in trdil, da so »vsi glavni elementi holokavsta popolni nateg«, da so plinske celice »laž« in da »plinskih celic, 6M (milijonov pobitih Judov – op. a.) in nazi politike masovnega pobijanja ni bilo … tifus je pa bil«. V 297. členu kazenskega zakonika namreč piše, da se z dveletno zaporno kaznijo kaznuje tisti, ki »… zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst…«.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
Evropska protikorupcijska organizacija Transparency International je prejšnji teden objavila poročilo o vse večji vlogi nedemokratičnih, neformalnih organizacij, ki v EU sprejemajo ključne razvojne odločitve. Pod drobnogled so vzeli delovanje Evropske centralne banke (ECB). ECB, so zapisali, postaja »dominantna sila evropskega ekonomskega upravljanja«, ki sprejema vse pomembnejše politične odločitve, čeprav zanje nima mandata.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Okrožno sodišče v Ljubljani je minuli teden (še nepravnomočno) obsodilo Gregorja Jezo, pomembnega politika SDS iz Štajerske, na zaporno kazen v višini treh let in deset mesecev. Specializiranemu državnemu tožilstvu je namreč uspelo dokazati, da je Jeza »ukradel« skoraj milijon evrov iz hčerinske družbe nekoč državnega podjetja Fotona, iz Elektrooptike. In sicer tako, da je dovolil depozite podjetja neupravičeno rubiti svojim pajdašem, ki so imeli registrirano podjetje in račune v Liechtensteinu. V tem primeru je šlo za iste odgovorne osebe, ki so tudi nastopale v odmevni aferi Orion, prvi večji aferi s področja finančnega kriminala v Sloveniji, ki se je končala brez epiloga.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Kriminalisti so v zadnjih 25 letih opravili več kot 5000 hišnih preiskav. Niso preiskali le domov osumljenih kriminalcev, vstopili so tudi v domove številnih novinarjev, urednikov ali uglednih intelektualcev. Pred dvema letoma so zasegli računalnike in diske bivši predsednici vlade Alenki Bratušek, isti dan so nenapovedano prebrskali dokumentacijo v kabinetu predsednika vlade. Ko so leta 2000 prišli na dom k tedanjemu uredniku Časopisa za kritiko znanosti dr. Dariju Zadnikarju, češ da naj bi doma hranil sestavine za izdelavo molotovk, jim je Zadnikar prijazno odprl vrata, četudi mu niso želeli pokazati naloga o hišni preiskavi. Osumljeni so večinoma sodelovali s policijo, tudi Bratuškova je kriminalistom pred dvema letoma pomagala, rekoč, da sodišču odredbe o hišni preiskavi niti ne bi bilo treba izdati. In jim predala svojo elektronsko pošto.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Ekonomija
Ekonomska samostojnost za telebane
Leta 2012 smo iz Hrvaške uvozili 119 ton klobas in njim podobnih suhomesnih izdelkov. Po odprtju meja, ob vstopu Hrvaške v EU julija 2013, se je uvoz klobas iz Hrvaške povzpel na 145 ton letno. Leta 2015 smo iz Hrvaške uvozili 475 ton klobas. Lani, kažejo najnovejši podatki statističnega urada, pa že 757 ton. Na šestkratni skok uvoza klobas in suhih izdelkov iz Hrvaške v zgolj štirih letih je sicer vplival padec administrativne meje, a zares visok skok teh statistik sovpada s trenutkom, ko smo Mercator prodali Agrokorju. Eno najpomembnejših podjetij znotraj koncerna Agrokor je namreč največji hrvaški proizvajalec mesnih proizvodov PIK Vrbovec. Zaradi česar v Agrokorju njihovo prodajo po svoji trgovinski mreži spodbujajo. Tako deluje trgovina. Kdor kupi trgovino, kupi trg. In to življenjsko najpomembnejši segment trga.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Napihnjeni življenjepis glavne menedžerke
Nova predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) je postala zamejska Slovenka Lidia Glavina. Odslej bo odgovorna za upravljanje več deset podjetij v državni lasti, katerih vrednost znaša 12 milijard evrov. Bo menedžerka vseh državnih menedžerjev. Od predsednika uprave Telekoma bo terjala višje donose, od predsednika uprave Luke Koper prestrukturiranje, pogajala se bo s predstavniki svetovnih multinacionalk, morda že kmalu odločala o prodaji Nove Ljubljanske banke ali Cimosa s tri tisoč zaposlenimi. Za kar je seveda treba imeti vrhunsko znanje in avtoriteto. Njene napake ali uspehi se bodo merili v milijonih.
-
Minuli teden je Andrej – tako ga imenujmo – zaprosil za informativni izračun pokojnine. Andrej ima za seboj 40 let delovne dobe, razen obdobja 10 let je imel solidno plačo na delovnem mestu v elektronskih medijih, za katero se je že pred desetletji zahtevala visokošolska izobrazba. Lahko bi ga uvrstili v sloj tistih, ki zavzemajo odgovorne družbene položaje. A ne glede na to mu je računalniški program na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) izdelal izračun, ki ga je neprijetno presenetil. Njegov starejši sodelavec, ki je v pokoju že 20 let, prejema 1200 evrov pokojnine na mesec, pravi, njemu pa je zdaj izračun pokazal 600 evrov pokojnine. »To ni pošteno,« nam je dejal. In res ni, saj mu je bila določena pokojnina, ki je za 17 evrov nižja od meje tveganja revščine, kot smo jo določili za leto 2015.
-
Šentjakob v Rožu je majhna, dvojezična občina na avstrijskem Južnem Koroškem. Njen glavni trg, kot nekaj najbolj normalnega na svetu, krasi v času nacizma zgrajen monumentalni spomenik brambovcem, ki so si po letu 1920 prizadevali za nasilno germanizacijo Slovencev in so organizirali načrtno izseljevanje koroških Slovencev v nacistična taborišča. Originalnega nacističnega križa v sredini sicer ni več, verjetno zato, ker je zvezna vlada po drugi svetovni vojni to simboliko z zakonom prepovedala, a občina vseeno zgledno vzdržuje spominsko mesto s še vedno nacistično ikonografijo, barva les, puli plevel, ureja rože, ki zacvetijo spomladi in se uradno, vsako leto 10. oktobra, na dan koroškega plebiscita, priklanja spomeniku, ki ga od znotraj krasi napis »Za nemško Koroško«.
-
Poleg svoje uradne diplomatske misije na 4000 kvadratnih metrih ima Hrvaška v Bruslju še šest predstavništev, namenjenih »neformalni« diplomaciji. Zadnjega je leta 2012 z namenom »vplivanja na sprejemanje odločitev znotraj evropskih institucij in izkoriščanja možnosti pridobivanja finančnih sredstev iz evropskih fondov« odprlo mesto Zagreb, prvega pa že leta 2005 Istrska županija. Njihovo neformalno delo – vplivanje na uradnike evropske komisije in drugih institucij – se je v tem času več kot obrestovalo.
-
Predsednik vlade Miro Cerar se je skupaj z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem ta teden udeležil slovesnosti ob simboličnem začetku 282 milijonov evrov vrednega projekta nadgradnje železniške proge Zidani Most – Celje. Za predsednika vlade je projekt dokaz »da Slovenija doživlja preporod železniške infrastrukture,« ki »je hrbtenica trajnostnega razvoja našega gospodarstva«. Tako je dejal premier, pri čemer je v podkrepitev teze zagnal drezino oziroma vlak, s katerim se bo odsek železniške proge obnavljal.
