Borut Mekina
-
Romunski tednik Svoboda (Libertatea) je iz predstavništva Krke v Romuniji prejel spletne dokumente, ki obsegajo dobra dva gigabajta in naj bi dokazovali več kot deset let trajajoče podkupovanje zdravnikov, da bi ti predpisovali Krkina zdravila. Da farmacevtska podjetja tako ali drugače spodbujajo prodajo svojih proizvodov, ni nič novega, so pa v objavljeni zgodbi presenetljive neverjetne sistematičnost, premišljenost in utečenost postopkov podkupovanja.
-
Frank Ruda: »To, čemur danes pravimo svoboda, je označevalec zatiranja«
Frank Ruda je danes eden bolj znanih nemških interpretov in poznavalcev Hegla. Sicer predava na škotski univerzi v Dundeeju, a se je v zadnjih letih tesno povezal s številnimi uglednimi slovenskimi filozofi in se vključil v tukajšnje polemike. Že leta 2015 smo v slovenskem prevodu dobili njegovo prvo pomembnejšo knjigo Heglova drhal, minuli teden pa že novo delo z nekoliko izzivalnim naslovom Ukinimo svobodo – zagovor sodobne rabe fatalizma, ki jo je filozof Simon Hajdini označil tudi za malce osvobajajočo: v poplavi priročnikov za uspeh in v obdobju obsedenosti z uspešnostjo naj bi bil to priročnik z nasveti, kako ne uspeti (in pri tem uživati).
-
V zadnjih 20 letih se je ob rojstvu pričakovana življenjska doba v Sloveniji podaljšala za več kot pet let. Otroci, rojeni okoli leta 1999, lahko pričakujejo, da bodo dočakali 76 let, otroci, rojeni leta 2018, pa se že lahko nadejajo, da bodo umrli pri približno 81 letih. A ta za mlajše spodbudna novica je z novim letom zamorila številne starejše.
-
V času demokratičnega vrenja sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Sloveniji vzniknilo široko mirovniško gibanje, ki so ga sestavljale številne civilnodružbene organizacije in tudi nekatere politične stranke. Da vojska zagotavlja varnost, je iluzija, so trdili njihovi pripadniki, nasprotno, njen obstoj kvečjemu vzdržuje in spodbuja morebitne napetosti. V slovenski ustavi je še vedno mogoče najti sledi te politike iz obdobja, ko je v nekdanji skupščini še obstajala »komisija za mirovno politiko« ali ko so si parlamentarci prizadevali za sprejem Deklaracije za mir. Pri zagotavljanju varnosti »izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«, piše v 124. členu ustave.
-
Ko ženske na oblasti niso več redkost
V začetku decembra je Sanna Marin postala finska predsednica vlade. Novica je v svetovnih medijih odmevala predvsem zaradi njene starosti in spola. Stara je 34 let in je najmlajša premierka na svetu. Kar pa še ni vse. Novo finsko vladajočo koalicijo poleg Marinove, ki je socialdemokratka, sestavlja še Sredinska stranka, ki jo vodi Katri Kulmuni, stranka Zelenih, ki jo vodi Maria Ohisalo, Levo zavezništvo, ki jo vodi Li Andersson, in Švedska ljudska stranka, ki jo vodi Anna-Maja Henriksson. Vse so ženske. Od 19 ministrov je v vladi kar 12 žensk, toliko, da jo nekateri označujejo za spolno neuravnoteženo in slepo za nekatera »moška« vprašanja.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Spoštovani gospod premier Viktor Orbán, vodja velike stranke Fidesz, vzornik mnogim politikom na vzhodu in največjim v Sloveniji, luč naprednih sil in svetilnik nove demokracije!
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Ko smo leta 2014 prodajali Adrio Airways, so številni komentatorji vzklikali, da je treba to izgubarsko podjetje čim prej prodati, da se na njem ne bodo pasli domači lobiji. »Prodajmo Adrio Airways,« so pisale Finance in vse druge rešitve označevale za komunizem in pajdaški socializem. Tako je Slovenski državni holding (SDH) oziroma vlada pohitela in nacionalnega prevoznika prodala prvemu, ki je prišel mimo. Bolj ali manj naključno je bil to neki sklad iz davčnih oaz, v katerem so sedeli finančni »eksperti« brez letalskih izkušenj.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Pregled leta: Sprenevedavo zavlačevanje
Pisanje o »dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju« že nekaj časa ni več pisanje o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, torej denimo o tem, da tri zasebne zdravstvene zavarovalnice od nas na leto poberejo za 540 milijonov evrov vplačil, nato pa jih naprej bolnicam in zdravstvenim domovom nakažejo zgolj okoli 480. Ali 60 premalo, kolikor jih gre za najrazličnejše administrativne stroške, plače, provizije.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Letos smo si Slovensko obveščevalno službo (Sova) pošteno privoščili. Njihovi agentje so bili na sejah parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami (Knovs) verjetno večkrat kot na delovnem mestu, v slovenski javnosti pa se je glede njihovega dela razširilo več neslanih šal: Če si anonimen, se zaposli v slovenski tajni službi, potem te bo poznala vsa Slovenija, je bila ena. Drugo, realnejšo smo lahko spremljali v živo: V nekem trenutku so začeli člani Knovsa dnevni red seje usklajevati kar prek Twitterja. Če bi James Bond obstajal, bi ga verjetno kap.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Družba
V časopisu Delo je bil ta teden objavljen celostranski oglas enega največjih izdelovalcev orožja, ameriške korporacije Northrop Grumman. Na oglasu je slika njihovega brezpilotnega letalnika Global Hawk in pripis, da podjetje čestita Natu za »prvi čezoceanski polet s sistemom nadzora kopnega z zraka«. Leta 2012 so namreč države članice Nata podpisale 1,3 milijarde evrov težko pogodbo za nakup petih brezpilotnih letal Global Hawk. Denar zanje je prispevala tudi Slovenija, in sicer skupaj 6 milijonov evrov. Prvi od petih brezpilotnikov pa je 22. novembra po 22 urah leta iz Kalifornije pristal v italijanskem oporišču Sigonella.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Politika
Severnoatlantsko zavezništvo, Nato, je ta teden praznovalo 70-letnico obstoja. Voditelji držav članic so se sestali v Londonu, srečanje pa je zaznamovala že nekaj dni stara trditev francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je Nato »možgansko mrtev«. Macron je ob prihodu na srečanje navedel več vprašanj, ki ga mučijo. »Kdo je naš sovražnik?« In: »Kako naj se skupaj borimo proti terorizmu?«
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Politika
Nemško ustavno sodišče je ta teden sprejelo sklep, ki je zanimiv tudi z vidika sedanje reforme socialnih prispevkov v Sloveniji. V Nemčiji lahko socialne službe pod določenimi pogoji prejemnike socialnih pomoči »kaznujejo«. Če denimo brezposelni zavrnejo ponujeno zaposlitev, ne sodelujejo na usposabljanju, ne pridejo na pogovor za službo ali ne morejo dokazati, da so zaposlitev iskali, jim lahko država socialno pomoč zniža za do 30 odstotkov za tri mesece ali celo za 60 odstotkov, če recimo svetovalec na zavodu za zaposlovanje presodi, da prejemnik ne sodeluje z zavodom. Pogostim prekrškarjem lahko socialni delavci za tri mesece celo odvzamejo celotno nadomestilo.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
Še preden se je minuli teden Petrolov nadzorni svet z zdaj že bivšim predsednikom uprave Tomažem Berločnikom dogovoril za sporazumni odstop uprave, so se oglasili v Združenju Manager, katerega član je Berločnik. Opozorili so na rekordno poslovanje in uspešno prestrukturiranje Petrola v času njegovega mandata ter opozorili na demonstracijski učinek morebitne zamenjave vodstva: »Z morebitnim rušenjem uspešnega vodstva bi tisti, ki ga želijo odstaviti, oziroma vladajoča politika posredno sporočili, da jim je malo mar za družbeno blaginjo in dobrobit največjega slovenskega podjetja, s tem pa za več kot 5000 ljudi, oziroma da so jim pomembni le lastni, parcialni in politični interesi. Zato v Združenju Manager ostro nasprotujemo morebitni menjavi vodstva iz političnih razlogov, s tem pa tudi političnim igricam, ki prepogosto delajo škodo gospodarstvu in družbi,« so zapisali.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika
Madžarski opoziciji je končno uspelo. Vladajoča stranka Fidesz premiera Viktorja Orbana, ki zadnjih devet let v državi vlada z ustavno večino, je na nedeljskih lokalnih volitvah izgubila več županskih položajev, med drugim tudi glavnega v Budimpešti. Za las sicer. Opozicijski kandidat Gergely Karacsony, skupni kandidat socialistov (MSZP), Demokratične koalicije (DK), Parbeszeda (Dialog) in stranke mladih Momentum, je namreč osvojil 50,6 odstotka glasov, dosedanji župan iz Fidesza Istvan Tarlos pa 44,3 odstotka. Poleg tega so opozicijska zavezništva Fideszu odnesla še županska mesta v Pecsu, Miskolcu, Szombathelyu, Egerju in drugje.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika
Zadnje Adrijino letno poročilo, ki ga nemški lastniki kljub zakonski obvezi vse do stečaja podjetja niso objavili, potrjuje indice, da so lastniki podjetje zadnje leto finančno izčrpavali. Poročilo kaže, da je imela družba lani za skoraj 19 milijonov evrov izgube, 14 milijonov negativnega kapitala in 34 milijonov kratkoročnih posojil – skupaj torej skoraj 70 milijonov evrov »dolgov«. In to čeprav so se Adrijini prihodki v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 12,5 odstotka ali za skoraj 20 milijonov evrov. Ko so leta 2016 Adrio kupili Nemci, je imela osem milijonov evrov kapitala.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
Prost pretok ljudi na schengenskem območju v EU že leta ne obstaja več. Ljudi pri prehodu meje med Slovenijo in Avstrijo preverjajo policisti, zato tam ob prometnih konicah nastajajo dolge kolone. Čeprav naj bi bil mejni nadzor zgolj začasen, je v zadnjih letih naša severna soseda na mejah postavila kakovostno zgrajene postojanke, ki bodo očitno nalogo opravljale še leta.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
Adria ni avto, koalicija pa ni gostilna
Epilog privatizacije Adrie Airways je znan: družba je v stečaju, 558 zaposlenih je na cesti, tisto, kar je najpomembnejše, to je človeški kapital – od pilotov do strokovnjakov s 60-letnimi izkušnjami v organizaciji letalskega prevoza –, je na poti v pogubo. Tuje letalske družbe prevzemajo najdobičkonosnejše letalske povezave, druge, ki so ravno tako pomembne za Slovenijo, pa bo država morala subvencionirati; primorana bo podpirati tuje letalske družbe, ki so večinoma v lasti drugih držav.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Politika
»Šarčev petorček vse bolj zanaša v desno,« je koordinator Levice Luka Mesec dejal poleti, ko je stranka prvič jasno izrazila nezadovoljstvo s sodelovanjem s koalicijo pod vodstvom premiera Marjana Šarca. Svet stranke je nato julija vladi postavil ultimat. »Če vlada do jeseni ne bo izpolnila obveznosti iz sporazuma in se odrekla desnim politikam, ne bomo podprli proračuna za prihodnji dve leti.« Zdaj pa so v stranki svoje grožnje še konkretizirali. Napovedali so vložitev dopolnitve zakona o zdravstvenem zavarovanju, s katerim želi Levica ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zakon bo Levica v parlamentarno proceduro vložila konec septembra, in če koalicija novembra rešitve ne bo podprla, Levica ne bo podprla proračunov. »Vlada še ima čas, da popravi smer. Preizkus bo jeseni,« je dejal Mesec.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Politika
Poteza premiera Marjana Šarca, da za slovenskega komisarja predlaga dosedanjega veleposlanika pri EU Janeza Lenarčiča, je naletela na precej mešane odzive. Delu javnosti se je odločitev zdela »genialna«, češ da je premier z njo pristrigel krila najbolj ambicioznim politikom, predvsem v SD, ki so tokrat vnovič želeli na komisarsko mesto spraviti Tanjo Fajon. Mnogi seveda SD še vedno zamerijo, da je pred štirimi leti zaradi te iste težnje sodelovala pri rušenju Alenke Bratušek, ki se ji je tedaj nasmihal podpredsedniški položaj v komisiji Jean-Clauda Junckerja. Drugi so menili, da je premier s tem izkazal vso neambicioznost slovenske politike, ki tokrat na eno najpomembnejših funkcij v mednarodni skupnosti, ki pripada Sloveniji, ni zmogla imenovati močnejše figure. Recimo kakšnega znanega, vplivnega slovenskega politika.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika
Zaradi zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti mora Gregor Jeza v zapor za tri leta in deset mesecev, je ta teden poročal Dnevnik. Jeza je leta 2012, v času druge vlade Janeza Janše, postal predsednik uprave paradržavnega podjetja Elektrooptika, hčerinskega podjetja tedanje Fotone. V tistem času je izpeljal precej zapleteno finančno operacijo, s katero je državno podjetje oškodoval za skoraj milijon evrov. Tedaj je na enem od računov Elektrooptike zagotovil denar, nato pa je njegova pajdašinja v imenu neke britanske družbe vložila predlog za izvršbo. Od Elektrooptike je terjala 931.499 evrov in je domnevni dolg utemeljevala z lažnimi in ponarejenimi pogodbami o odkupu terjatev, Jeza pa je izvršitev dovolil in omogočil, čeprav Elektrooptika temu podjetju ni ničesar dolgovala.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika
Novoizvoljena predsednica evropske komisije, Nemka Ursula von der Leyen (CDU), prihaja seveda iz največje politične skupine v evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), katere slovenske članice so stranke SLS, NSi in SDS. Poleg nekaterih uradnih dejstev iz življenjepisa – da se je rodila v Belgiji in živela v ZDA, da izhaja iz družine poklicnih politikov, da je tesna sodelavka nemške kanclerke Angele Merkel – v njenem CV najdemo tudi podatka, zanimiva za Slovenijo. Prvi je, da je ta nemška konservativka leta 2017 podpirala pobudo Poroka za vse, torej pobudo za uzakonitev porok homoseksualnih parov. To bi slovenski evroposlanci iz vrst EPP, Franc Bogovič, Ljudmila Novak, Romana Tomc in Milan Zver, verjetno najraje spregledali. Zver in njegov šef Janez Janša sta v času obračuna EPP z Viktorjem Orbánom marca letos recimo zaničljivo govorila o izdajalskih »mavričnih strankah« v tej politični skupini. Poleg tega je jeseni 2014 k sebi na dom vzela sirskega begunca in mu pomagala pri vključitvi v družbo in pri iskanju dela.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika
Oglejmo si na primer študentsko delo. Ta oblika dela je v Sloveniji mednarodni unikum, je pravica, ki so si jo študenti izposlovali v času protestov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in katere namen je bila krepitev njihove organizacijske neodvisnosti; določen odstotek zaslužka je bil vedno namenjen študentskim organizacijam. Nikoli namen študentskega dela ni bil podrejen posebnim potrebam podjetij, ampak ustanovitvi nekakšne študentske države v državi. A v devetdesetih letih se je celoten sistem izjalovil. Namesto da bi študentje nadzorovali to dejavnost, so dejavnost »ujeli« močni podjetniki, nekdanji študentski funkcionarji, ki so si tako odrezali del tranzicijske pogače.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Politika
Slovenski evroposlanci, ki so se ta mesec preselili v Bruselj, so se že morali lotiti prve pomembne naloge – vzpostavitve pisarne, kadrovske konsolidacije in izbire pomočnikov. Četudi se zdi, da je to ena izmed lažjih nalog, ki jih čakajo v prihajajočem mandatu, je bilo treba pri njej pokazati nadpovprečno vzdržnost. Vsak evropski poslanec lahko na mesec za pomočnike porabi 25 tisoč evrov, vsak od njih lahko vsak mesec prejme plačo v višini dveh premierskih plač, torej 7740 evrov. To je velika skušnjava, ki se ji vda marsikdo.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Politika
Tobačne multinacionalke pogorele
Kaže, da se bodo lahko v Sloveniji 1. januarja 2020 tobačni izdelki prodajali le še v enotni embalaži. Poskus 38 poslancev, da bi uvedbo te odložil za tri leta, je spodletel; parlamentarni odbor za zdravstvo je predlog spremembe zakona o tobaku zavrnil z osmimi glasovi proti šestim. »Vse cigarete so enako škodljive, zato je edino pravilno, da so vse videti enako,« je na seji odbora ukrep utemeljil Luka Šolmajer iz Društva nekadilcev.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Politika
Skupaj 37 poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcem iz NSi se je podpisalo pod predlog zakona, s katerim želijo uvedbo enotne tobačne embalaže zamakniti za tri leta, s prvega januarja 2020 na prvi januar 2023.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Ali v GZS zares verjamejo, da bo zvišanje minimalne plače vodilo v povečanje kriminalitete?
Navajeni smo, da se predstavniki gospodarstva borijo za svoje interese – za nižje davke ali za več podjetniške svobode. Da pa bi se zavzemali za socialno najšibkejše, doslej še nismo zasledili. A se je minuli teden zgodilo prav to. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so javnosti pokazali svojo mehkejšo, nežnejšo, empatično plat. Zaskrbela jih je prihodnost delavcev. Tistih pri dnu, ki prejemajo najnižjo plačo.
