Borut Mekina
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Politika
Zmago Jelinčič, slavnostni govorec ob dnevu EU
Kateri od slovenskih politikov bi bil najmanj primeren za slavnostnega govorca na praznovanju 15. obletnice vstopa Slovenije v EU? Če bi bila to uganka, bi jo večina zlahka razvozlala. To je vendar Zmago Jelinčič, najbolj znan slovenski evroskeptik in nestrpnež z najdaljšo kariero.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
Na ponovni javni poziv predsednika republike Boruta Pahorja za zbiranje kandidatur za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so se prijavili trije nenavadni kandidati.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
Angleška kraljica je sporočila, da bo ameriški predsednik Donald Trump končno prišel k njej na prvi uradni obisk. Novica je v Veliki Britaniji spodbudila nove napovedi protestov, aktivisti načrtujejo gradnjo ogromnega baby-Trump balona, simbola Trumpove impulzivne, nepremišljene politike. Novica je pomembna tudi za Slovenijo. Razkriva slovenska prizadevanja, da bi se prikupili Trumpu. In razkriva, kako brezplodna so bila.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Politika
Slovenija med Natovimi članicami na repu po obrambnih izdatkih
Slovenija je ta teden praznovala 15-letnico polnopravnega članstva v zvezi Nato. Za vstop vanjo je bil ključen referendum leta 2004, pred katerim je tedanja vlada v propagando – preračunano v današnje vrednosti – vložila 1,2 milijona evrov in bi ga ustavno sodišče v skladu z najnovejšo prakso zaradi vladne propagande danes verjetno razglasilo za neustavnega.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Politika
Od januarja občine druga za drugo dražijo vrtce, kot razlog za to pa navajajo decembrski dogovor med vlado in sindikati o zvišanju plač zaposlenih v javnem sektorju. Predsednik vlade Marjan Šarec se je znašel na udaru, številni mu očitajo, da je dogovor s sindikati javnega sektorja dosegel s figo v žepu. »Takoj ob nastopu vlade ste zvišali minimalno plačo in tudi plače javnih uslužbencev, breme pa prenesli na državljane. Vodite neodgovorno ekonomsko politiko,« je premiera na začetku meseca obtožila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko v poslanskem vprašanju. Očitala mu je, da vlada po dogovoru s sindikati javnega sektorja ni zagotovila denarja, zato naj bi bili številni javni zavodi začeli breme višjih stroškov plač valiti na občane.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
O izključitvi Fidesza, stranke madžarskega premiera Viktorja Orbána, iz Evropske ljudske stranke (EPP) so evropski konservativci že večkrat javno govorili, a tokrat, kot se je izrazil predsednik EPP Joseph Daul, je Orbán z vladno propagandno kampanjo, usmerjeno proti predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, »prestopil rdečo črto«.
-
Konec januarja je vlada sprejela načrt vojaških vaj. Slovenski vojaki bodo letos odšli na vaje v Črno goro, Grčijo, Nemčijo, Madžarsko, Poljsko, Italijo, po novem tudi v Makedonijo, Turčijo ali Romunijo. Streljali bodo na vojaških vajah z drznimi imeni, kot so Orlov meteor, Sabljasti stik in Železna maska. Velik del vojaških vaj, ki bodo skupaj stale 2,5 milijona evrov, bo potekal tudi v Sloveniji, pretežno na vadišču Poček pri Postojni, kjer se bodo slovenskim vojakom nekajkrat pridružili še kolegi iz Nata.
-
Primer rekordno zgrešene davčne reforme, tako hudo zgrešene, da je kot negativna ponazoritev danes del kurikuluma slovenskih ekonomskih fakultet, je reforma, ki jo je leta 2007 pripravila prva vlada Janeza Janše. Bila je izredno neuravnotežena. Obljubljala je nov zagon, povečanje konkurenčnosti in druge standardne floskule, a njen učinek je bil ravno nasproten. Ker je proračun z njo na leto izgubil 700 milijonov evrov in ker vlada hkrati s tem ni zagotovila drugih virov ali nižje porabe, so ukrepi državo vrgli s tečajev. Gospodarska rast se je zmanjšala, proračunski primanjkljaj je zrasel, sledili so varčevalni ukrepi, drago zadolževanje, zmanjševanje porabe, množični stečaji in na splošno: nesreča.
-
Zakaj so stanovanjska posojila v Sloveniji dražja kot v Nemčiji
Začnimo s konkretnim primerom, ki je te dni razburil slovenske uporabnike družabnih omrežij. Torej: po spletu je ta mesec zakrožila za marsikoga presenetljiva primerjava med poceni nemškim in dragim slovenskim stanovanjskim posojilom. Nemška banka Commerzbank naj bi ponujala desetletno stanovanjsko posojilo, vredno sto tisoč evrov, po smešno nizki, 0,68-odstotni (efektivni) obrestni meri. Pisec sporočila je poleg – zgrožen – prilepil tudi slovenski primer, češ poglejte, kako vas nategujejo. NLB na podlagi spletnega izračuna enako posojilo ponuja po (kar) 4,03-odstotni obrestni meri.
-
Priznanje Guaidója, spet mimo parlamenta
Slovenija je »prepoznala vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidója« za začasnega predsednika Venezuele, in to z izključnim namenom, da razpiše predčasne volitve, je prejšnji teden po seji vlade v Ljubljani povedal zunanji minister Miro Cerar. S tem se je Slovenija pridružila 23 članicam EU, ki so to že storile. Države članice EU, ki Guaidója niso priznale, so Italija, Irska, Grčija, Slovaška in Romunija, zunaj EU pa tega nista storili Švica in Norveška.
-
Obstaja anekdota, ki očitno ni daleč od resnice. Gre pa takole: Ko se je Slovenija z evropsko komisijo začela pogajati o spremembi zavez glede privatizacije NLB, je v Bruselj – na direktorat za konkurenčnost – odšla ekipa, v kateri je bil tudi predsednik uprave banke NLB Blaž Brodnjak. V tisti ekipi ni bilo finančne ministrice, bila pa sta, poleg Brodnjaka, predstavnik Slovenskega državnega holdinga (SDH) in predstavnik finančnega ministrstva. Na sestanku lani spomladi je evropska komisija pričakovala predstavitev argumentov, zaradi katerih Slovenija banke ne želi prodati. A na presenečenje evrokratov predstavnik finančnega ministrstva o glavnih razlogih ni hotel govoriti, je pa zato večji del časa govoril Brodnjak. O čem? Brodnjak je predstavil predvsem argumente, zaradi katerih bi morala evropska komisija Slovenijo prisiliti, da banko proda, saj da ima sam pod državnim lastništvom tako nizko plačo, da banke niti voditi ne more.
-
Evropska zveza gradbenih in lesnih delavcev (EFBWW) je na evropsko komisijo naslovila pritožbo proti Sloveniji, ker ta po njenem mnenju zagotavlja nedovoljeno državno pomoč podjetjem, ki delavce začasno pošiljajo na delo v tujino. Slovenija je, pojasnjuje predsednik zveze Dietmar Schäfers, nacionalno zakonodajo oblikovala tako, da so podjetja, ki delavce napotijo na začasno delo v tujino, »deležna znatnih olajšav pri plačilu prispevkov za socialno varnost«, s čimer naj bi jim omogočala, da storitve v tujini ponujajo ceneje kot doma. Pravijo tudi, da naj bi se bilo med letoma 2010 in 2016 število delavcev, ki so jih slovenska podjetja napotila na delo v tujino, zvišalo s 25 tisoč na 164.226.
-
Kako ameriško veleposlaništvo Sloveniji prodaja orožje
Ko se je konec decembra vlada Marjana Šarca odločila za ustavitev nabave nemških osemkolesnikov tipa boxer, so konkurenčna podjetja zaslutila priložnost. Prva, ki sta propagandno gradivo poslala obrambnemu ministrstvu, sta bila ameriška multinacionalka General Dynamics in norveško podjetje Kongsberg, ki je v lasti norveške vlade.
-
Trpinčenje za zaprtimi vrati ministrstva za kulturo
Marsikdo je doslej poskušal orisati razmere v peklu, le malokomu pa je to uspelo tako dobro kot francoskemu eksistencialnemu filozofu Jean-Paulu Sartru v drami Za zaprtimi vrati. Vsebina igre je približno taka: liki v drami, grešniki, se znajdejo v peklu. Toda ta, ugotovijo, ni takšen, kot so si ga predstavljali. V njem ni telesnega trpinčenja, ognja, staljenega železa ali kuhanja v velikanskih kotlih, ampak veliko hujše duševno mučenje. Grešniki živijo v večno zaprti sobi, ki je ne morejo zapustiti. Ne morejo niti zaspati, da bi vsaj tedaj ubežali drug drugemu. V tem delu je Sartre zapisal tudi svoj najslavnejši stavek: »Pekel so ljudje okoli nas.«
-
Sanacija slovenskih bank leta 2013 je bila širša, mednarodna operacija. Glavno svetovalno podjetje, ki je v Sloveniji zaslužilo največ, se je imenovalo Oliver Wyman. To podjetje je morala država, kot so pozneje priznali na finančnem ministrstvu, najeti za nekaj milijonov evrov na »ukaz« Evropske komisije. Da bi zadostili slovenski zakonodaji, so tedaj v Banki Slovenije podjetje najeli na podlagi zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, torej po zakonu, s katerim Slovenija mimo razpisov v imenu nacionalne varnosti kupuje orožje.
-
Ministrstvo za obrambo z nakupi orožja res nima sreče. Spletni portal Business Insider je ta teden poročal, da je prvi od štirikolesnikov znamke Oshkosh, ki so jih ta mesec v testno uporabo dobili ameriški vojaki v Georgii in ki jih kupuje tudi slovensko obrambno ministrstvo, končal na boku. V ameriški prvi oklepni brigadi, kjer jim je vozilo uspelo preizkušati zgolj štiri dni, so na Twitterju objavili sliko prevrnjenega vozila, tiskovni predstavnik brigade Pete Bogart pa je sporočil, da so vozila sicer zelo »mehka« med vožnjo, imajo pa »drugačne vozne lastnosti« od hummerjev, s katerimi jih želijo nadomestiti. Podjetje Oshkosh je imelo sicer že v preteklosti težave pri razvoju omenjenih štirikolesnikov, ki naj bi bili zaradi svoje višine nestabilni.
-
Boris Popovič, nekdanji župan Kopra, je bil na volitvah poražen, z njim pa je odšel tudi njegov nekdanji svetovalec, komunikacijski strateg oziroma svetovalec za »komunikacijsko agendo« Sebastjan Jeretič. Jeretič je na slovenskem trgu PR-ovcev znan kot pripadnik t. i. nevroznanstvenega komunikacijskega pristopa, razmeroma mlade ameriške discipline, katere pripadniki so prepričani, da je mogoče prek poznavanja biokemičnih procesov v možganskem korteksu razvozlati skrivnost politike, družbe ter na sploh vsega. Sliši se kompleksno, zato si je morda ta pristop najbolje pogledati v praksi, pri Jeretiču samem.
-
Leo Oblak je eden najvplivnejših medijskih lastnikov. Ni zgolj lastnik največje mreže 18 radijskih programov, imenovane Infonet, med poslušalci bolj znane pod imenom Radio 1, ki ima v Sloveniji dnevno okoli 300 tisoč poslušalcev in na leto skoraj sedem milijonov evrov prihodkov. Je tudi podjetnik s tesnimi političnimi stiki, ki mu lobiranje in pritiski na odločevalce niso tuji. To mu je doslej brez dvoma tudi koristilo. Brez prave politične podpore Oblak do svojega medijskega imperija verjetno niti ne bi mogel priti.
-
Na Googlovih internetnih strežnikih je shranjenih že več kot pol milijona videoposnetkov, v katerih nastopajo muce v različnih smešnih položajih. Sliši se nepomembno, a v resnici pojava ni več mogoče spregledati.
-
Kdo lahko razvije Slovenijo? Logično, to so razvojni inženirji. Že več kot deset let številni menedžerji in tudi politiki poudarjajo, da so prav oni ključ do razvoja, le »kisika« jim moramo dati. To smo zadnjič slišali minuli teden. »Okoli 20 tisoč inženirjev bi po mnenju gospodarstvenikov lahko prispevalo h gospodarskemu preboju Slovenije, a ti zaradi nizkih neto plač pogosto zapuščajo domovino,« je poročala TV Slovenija.
-
Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo določbo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja dobičke koncesionarjev. V noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejeti konec leta 2017, je ministrstvo za zdravje zdravnikom koncesionarjem prepovedalo izplačevanje dobičkov iz opravljanja javne službe. Na koncu drugega odstavka tretjega člena piše, da se v Sloveniji zdravstvene storitve kot negospodarske storitve splošnega pomena opravljajo na nepridobiten način, tako da se presežek prihodkov nad odhodki porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. V združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki se je zaradi tega pritožilo na ustavno sodišče, pa so trdili, da te določbe omejujejo njihovo svobodno gospodarsko pobudo, in ustavno sodišče jim je pritrdilo.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Politika
Komisija za brisanje odgovornosti
Kdo je rekel, da življenje ni polno presenečenj in neverjetnih preobratov? Ko so v NSi minuli teden zahtevali ustanovitev parlamentarne komisije, ki bi preiskovala ustanovitev in delovanje slabe banke, se verjetno le redkokdo ni spomnil, s kakšno odločnostjo so navkljub mnenjem strokovnjakov leta 2012 v NSi zagovarjali ustanovitev DUTB. A pravi čudež je sledil, ko se je tej preiskovalni komisiji pridružila SDS. Videti je bilo, kot da je Anžeta Logarja obsijal pravičniški sij, ko je v parlamentu ob ustanavljanju komisije ponavljal, da bo »… treba ugotoviti odgovornost tistih, ki so ustvarjali to slabo banko in ki so upravljali s temi terjatvami tudi na podlagi političnih vplivov … Verjamem, da bomo pri preiskavi prišli do zanimive ugotovitve, da je dosti istih ljudi, ki smo jih srečali pri ugotavljanju odgovornosti za nastanek bančne luknje, danes prisesanih na odločevalske procese v slabi banki.«
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Politika
Študentje. Delavci. Solidarnost.
V zadnjih osmih letih vladavine Viktorja Orbána na Madžarskem se je v Budimpešti zvrstilo več protestov. Protestirala je opozicija, protestirali so študenti proti kratenju akademske svobode, protestirali so sindikati zaradi gospodarskih reform. A tokratni protesti, ki v Budimpešti trajajo že več kot teden dni, izstopajo. Ne samo po intenzivnosti, tudi zato, ker so se zdaj v zahtevah poenotile vse opozicijske stranke, novonastale študentske organizacije in dotlej razmeroma pasivni sindikati, razlaga madžarski filozof G. M. Tamás, ki je na shodih redni govorec.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Politika
Z vidika makroekonomskih gibanj je vloga guvernerja Banke Slovenije nikakršna, pravi ekonomist Bogomir Kovač. V frankfurtski Evropski centralni banki razen formalnega sedeža slovenski guverner nima pomembnih glasovalnih pravic, evrosistem z zadnjimi reformami postaja še bolj centraliziran, fiskalna politika pa je po novem še bolj omejena s pravili in omejitvami.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Družba
V občini Ljubljana ga (uradno) še ne občutijo Ljubljanskega župana Zorana Jankovića Airbnb ne skrbi. V zadnjem intervjuju v Mladini je dejal, da imajo številni lastniki nepremičnin zaradi večjega turističnega obiska Ljubljane dobičke, češ, »nekoč so stanovanja oddajali študentom ali družinam, danes jih lahko turistom po višji ceni«. Zakonitost oddajanja stanovanj turistom prek Airbnbja naj bi bila po njegovem predvsem v pristojnosti finančne uprave, problem visokih cen nepremičnin pa da bo rešila gradnja novih.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Politika
Obrambni minister Karl Erjavec je sredi prejšnjega meseca presenetil z izjavo, da je z ZDA podpisal pogodbo o nakupu 38 oklepnikov 4 x 4 znamke Oshkosh. Nova lahka oklepna vozila, ki jih bo Slovenska vojska dobila med letoma 2021 in 2023, naj bi nadomestila zdaj že dotrajana vozila Hummer, so sporočili iz vojske, stala pa naj bi 15,5 milijona evrov ali dvakrat toliko, kot so nekoč stali hummerji. Kar je bilo na neki način razumljivo.
