Borut Mekina
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Napihnjeni življenjepis glavne menedžerke
Nova predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) je postala zamejska Slovenka Lidia Glavina. Odslej bo odgovorna za upravljanje več deset podjetij v državni lasti, katerih vrednost znaša 12 milijard evrov. Bo menedžerka vseh državnih menedžerjev. Od predsednika uprave Telekoma bo terjala višje donose, od predsednika uprave Luke Koper prestrukturiranje, pogajala se bo s predstavniki svetovnih multinacionalk, morda že kmalu odločala o prodaji Nove Ljubljanske banke ali Cimosa s tri tisoč zaposlenimi. Za kar je seveda treba imeti vrhunsko znanje in avtoriteto. Njene napake ali uspehi se bodo merili v milijonih.
-
Minuli teden je Andrej – tako ga imenujmo – zaprosil za informativni izračun pokojnine. Andrej ima za seboj 40 let delovne dobe, razen obdobja 10 let je imel solidno plačo na delovnem mestu v elektronskih medijih, za katero se je že pred desetletji zahtevala visokošolska izobrazba. Lahko bi ga uvrstili v sloj tistih, ki zavzemajo odgovorne družbene položaje. A ne glede na to mu je računalniški program na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) izdelal izračun, ki ga je neprijetno presenetil. Njegov starejši sodelavec, ki je v pokoju že 20 let, prejema 1200 evrov pokojnine na mesec, pravi, njemu pa je zdaj izračun pokazal 600 evrov pokojnine. »To ni pošteno,« nam je dejal. In res ni, saj mu je bila določena pokojnina, ki je za 17 evrov nižja od meje tveganja revščine, kot smo jo določili za leto 2015.
-
Šentjakob v Rožu je majhna, dvojezična občina na avstrijskem Južnem Koroškem. Njen glavni trg, kot nekaj najbolj normalnega na svetu, krasi v času nacizma zgrajen monumentalni spomenik brambovcem, ki so si po letu 1920 prizadevali za nasilno germanizacijo Slovencev in so organizirali načrtno izseljevanje koroških Slovencev v nacistična taborišča. Originalnega nacističnega križa v sredini sicer ni več, verjetno zato, ker je zvezna vlada po drugi svetovni vojni to simboliko z zakonom prepovedala, a občina vseeno zgledno vzdržuje spominsko mesto s še vedno nacistično ikonografijo, barva les, puli plevel, ureja rože, ki zacvetijo spomladi in se uradno, vsako leto 10. oktobra, na dan koroškega plebiscita, priklanja spomeniku, ki ga od znotraj krasi napis »Za nemško Koroško«.
-
Poleg svoje uradne diplomatske misije na 4000 kvadratnih metrih ima Hrvaška v Bruslju še šest predstavništev, namenjenih »neformalni« diplomaciji. Zadnjega je leta 2012 z namenom »vplivanja na sprejemanje odločitev znotraj evropskih institucij in izkoriščanja možnosti pridobivanja finančnih sredstev iz evropskih fondov« odprlo mesto Zagreb, prvega pa že leta 2005 Istrska županija. Njihovo neformalno delo – vplivanje na uradnike evropske komisije in drugih institucij – se je v tem času več kot obrestovalo.
-
Predsednik vlade Miro Cerar se je skupaj z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem ta teden udeležil slovesnosti ob simboličnem začetku 282 milijonov evrov vrednega projekta nadgradnje železniške proge Zidani Most – Celje. Za predsednika vlade je projekt dokaz »da Slovenija doživlja preporod železniške infrastrukture,« ki »je hrbtenica trajnostnega razvoja našega gospodarstva«. Tako je dejal premier, pri čemer je v podkrepitev teze zagnal drezino oziroma vlak, s katerim se bo odsek železniške proge obnavljal.
-
6. 2. 2017 | Politika
Varuhinja z zakonom o tujcih na ustavno sodišče
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo zaradi nedavno sprejete novele zakona o tujcih zelo verjetno zahtevala ustavno presojo, smo izvedeli. Zaradi sprejetja novele je sicer prišlo v največji vladajoči stranki SMC do notranjega spora med predsednikom stranke, predsednikom vlade Mirom Cerarjem, in podpredsednikom stranke ter predsednikom parlamenta Milanom Brglezom. Cerar je tako prejšnji teden zahteval od Brgleza odstop z mesta podpredsednika SMC - zaradi javnega nasprotovanja spremembam zakona o tujcih. Brglez je tako glasoval zaradi ustavnopravnih pomislekov, kot je pojasnil sam.
-
Zoran Janković, župan Ljubljane
Zoran Janković se je iz gospodarstvenika prelevil v politika zaradi zgodbe z Mercatorjem. Ta zgodba počasi dobiva epilog. Prejšnji teden je odjeknila novica, da je Agrokor v težavah, da je prezadolžen, da mu je bonitetna hiša Moody's znižala kreditne ocene in da ima težave pri pridobivanju posojil. Agrokor tone, z njim pa tudi utemeljitve zadnje generacije slovenskih politikov, ki so stavili na pasivnost. Kaj to pomeni za naprej?
-
Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje
Zdravstvena reforma, ki jo ministrica Milojka Kolar Celarc pripravlja zadnji dve leti, ni njen največji projekt. Pred tem je bila skoraj deset let v vladah Janeza Drnovška državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna predvsem za davčni sistem. Sedanja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je bila tedaj njena podrejena. Njen doslej največji projekt je bila uvedba DDV-ja ali pa ustanovitev finančne uprave (FURS), pozna pa tudi zavarovalništvo, še posebej zdravstveno.
-
Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas
Imre Jerebic je teolog in socialni delavec, ki že vse od ustanovitve, praktično 25 let, vodi Slovensko karitas. V tem obdobju je pomagal pri ustanovitvi šestih materinskih domov, šestih komun, namenjenih odvisnikom od drog, zavoda za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, desetih domov za starejše, varne hiše, ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja … Z njim smo se pogovarjali, ko se je v Sloveniji razplamtel nov val protestov proti beguncem. Država je namreč začela nameščati begunske družine, ki so po mučno dolgem postopku dobile v Sloveniji mednarodno zaščito, med temi so tudi majhni otroci, ki so bili poškodovani med vojno v Siriji. Kljub temu mnogih politikov, ki celo prisegajo na krščanske vrednote, to ni ustavilo, da ne bi s prstom kazali na njihova nova prebivališča, kot na tarče.
-
Še nedavno so mnogi predsedniku vlade Miru Cerarju očitali, da je neodločen, preveč umirjen politik, celo vodja brezbarvne »tehnokratske« vlade. A v zadnjem obdobju je premier vse ostrejši do svojih nasprotnikov ali kritikov. Ne samo v odzivih, nenavadno drzen je postal predsednik vlade celo pri vladnih zakonskih predlogih. Kaj se je zgodilo z Mirom Cerarjem, večkrat nagrajenim pravnikom, ki je obljubil, da bo v Sloveniji dvignil politično kulturo, omiko in spoštovanje pravne države, da ga je na spoštovanje prava ta teden v pismu opozoril celo generalni sekretar Sveta Evrope Thørbjorn Jagland? Ki meni, da predlog novele zakona o tujcih, ki jo Cerar izrecno podpira, odpira »vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah«.
-
Čez štirinajst dni, 17. januarja, bodo zdravniki, člani zdravniške zbornice, volili novo vodstvo. V prvem krogu sta največ podpore dobila dva kandidata, dosedanji predsednik zbornice dr. Andrej Možina, ki je decembra dobil 29-odstotno podporo, in psihiatrinja ter nekdanja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik, ki je v prvem krogu dobila 32-odstotno podporo. Tokratne volitve bodo za zdravnike ene od pomembnejših, skoraj vsi predsedniki, ki so zbornico vodili v zadnjem obdobju, so se namreč zavzemali predvsem za interese zasebnih zdravnikov.
-
Na silvestrovo se je v švedskem mestu Göteborg končal 18-mesečni eksperiment. Vladajoči stranki v mestni koaliciji, Socialni demokrati in Leva stranka, sta želeli preveriti smiselnost krajšega, šesturnega delovnika na delovnih mestih, kjer je učinke težje meriti. Seveda zaposleni krajšanje delovnika sprejemajo z odprtimi rokami, ostaja pa neznanka, kako bi takšna reforma vplivala na delovanje neke ustanove ali uporabnike storitev. Zato so v mestu izbrali dva doma za ostarele. V domu za ostarele Svartedalen so 55 zaposlenim delovnik skrajšali z osem na šest ur, zaradi česar so morali zaposliti 14 novih delavcev. Nato pa so primerjali učinke tega ukrepa s skupino »normalno« zaposlenih v drugem domu za ostarele Solängen.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Dobrodošli v postfaktični dobi, kjer laž postaja hit
Obskurne, manipulativne in načrtno lažnive novice so postale hit. Večji, kot smo kadarkoli pričakovali. Zadnji mesec, tik pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, so bile lažnive novice o tem, da je papež podprl Trumpa za predsednika ali da je Hillary Clinton prodajala orožje Islamski državi, za petino bolj všečkane, komentirane in brane kot resne zgodbe svetovnih medijskih velikanov, New York Timesa, Washington Posta ali NBC Newsa. Trump je nazadnje zmagal in za glavnega stratega v Beli hiši izbral Steva Bannona, ustanovitelja enega od teh, doslej obskurnih, skrajno desnih portalov Breitbart News. Ta je že napovedal, da bo »novice« takšnega tipa preselil v Evropo. Sprva tja, kjer bodo naslednje volitve, v Francijo, Nizozemsko ali Nemčijo. Tam ima skrajno desna skupina Alternativa za Nemčijo na spletu že nekajkrat več sledilcev, kot ima kanclerka Angela Merkel članov stranke. Zakaj laž postaja hit?
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Politika
Kaj počno skladi špekulativnega kapitala? Skladi špekulativnega kapitala kot »roji kobilic planejo nad podjetja« in si »ne belijo glave z ljudmi, katerih delovna mesta uničujejo«, skladi špekulativnega kapitala ostajajo »anonimni, nimajo obraza«, in ko pokrajino opustošijo, gredo naprej, k naslednji žrtvi. To so več kot 16 let stare izjave iz Nemčije. Nemčijo, nemška podjetja od Siemensa naprej, so ob prelomu tisočletja »napadli« skladi kot BC Partners, Carlyle Group, Advent International, Permira, CVC Capital Partners, Saban Capital Group (SCG) ali Blackstone. Socialdemokrati, tedaj pod vodstvom Franza Münteferinga, so se želeli opustošenju upreti. Ponavljali so, da v Nemčiji takšnega »tržnega radikalizma« namesto socialnega tržnega gospodarstva ne bodo trpeli. Rezultat debate je bila posebna prevzemna zakonodaja, t. i. Risikobegrenzungsgesetz, ki jo je Nemčija sprejela leta 2008. Z njo so dodobra zajezili špekulativne nakupe, recimo tako, da so omejili preprodajo kreditov ali obremenitev prevzetih podjetij.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Družba
Za kaj so umirali partizani med drugo svetovno vojno? Pater Bogdan Knavs pravi, da so umirali za ideal pravične družbe in za slovenski jezik. »Poleg ljubezni do slovenskega jezika in želje po pravičnejši družbi so naši padli nosili v sebi tudi ideal tovarištva in prijateljstva. Bili so sposobni tvegati življenje drug za drugega, in kot vemo, so ga mnogi tudi izgubili. Želeli so si, da bi njihovo srce bilo svobodno, da bi lahko ustvarili resnično prijateljstvo, družine in da bi se porajalo novo življenje,« je dejal med letošnjo mašo za partizane.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Politika
Obrambno ministrstvo bo v naslednjih dveh letih kupilo 120 kosov domnevno nujno potrebnega ročnega protioklepnega orožja, »z učinkovitim dosegom do 1000 metrov«. To nas bo stalo 4,8 milijona evrov, kažejo proračunski dokumenti, o katerih pravkar razpravljajo poslanci. Kupili bodo tudi 88 vojaških terenskih vozil za 3,4 milijona evrov. Kupili bodo za 12 milijonov evrov »vojnih sredstev za izgradnjo bataljonskih skupin«. Kupili bodo novo, še večje brezpilotno letalo za 303 tisočake. V Natovo letališče Cerklje bodo vložili še dodatne tri milijone. In za naslednja tri leta poslali 45 vojakov v Litvo, na Natovo misijo zastraševanja Rusije, kar nas bo stalo 12 milijonov evrov. O teh 12 milijonih evrov ni nihče razpravljal v parlamentu. Pravzaprav je država o teh 12 milijonih evrov parlament obvestila šele po tem, ko je denar zavezništvu že obljubila.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Politika
Pred točno štirimi leti je bila Slovenija klinično mrtva. Vsaj tako je septembra 2012 razlagal Egon Zakrajšek, finančni analitik, ki so ga v tistem času na RTV Slovenija zelo radi vabili v studio in ga predstavljali kot uglednega člana vodstva ameriške centralne banke Federal Reserve. Ko je pred štirimi leti v enem samem tednu trikrat nastopil na nacionalki, ga je za intervju prosila še avstrijska tiskovna agencija APA. Naslov novice, ki je nastala na podlagi pogovora z Egonom Zakrajškom in so jo potem povzemali in komentirali v Die Presse, Tagesblatt, Tiroler Tageszeitung, Rischio Calcolato, Der Oekonomiker in celo na nekem blogu v Indoneziji, je bil: Slovenija več ne zmore.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Politika
Milojka Kolar Celarc je med letoma 2011 in 2013, preden je postala ministrica, vodila zavarovalnico Vzajemna, ki jo želi zdaj praktično ukiniti. Bistveni element predloga zdravstvene reforme je namreč tudi opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo preoblikovanje v prispevek, ki bi ga glede na socialni položaj posameznika pobirala finančna uprava. V Vzajemni, kjer poskušajo ministričine načrte že od vsega začetka prekrižati, Kolarjevi očitajo dvoličnost in laži. Trdijo, da je Kolarjeva, ki je danes vneta nasprotnica dopolnilnega zavarovanja, tega nekoč podpirala. Ko je še vodila Vzajemno, je zavarovalne premije zvišala, nato pa jih ni hotela znižati, še celo po tem ne, ko so bili dobički Vzajemne že astronomski. To bi naj bil tudi razlog, da so Kolarjevo aprila leta 2013 razrešili z vrha zavarovalnice.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Družba
Ali je stranka SDS zaradi afere Patria utrpela finančno-materialno škodo? Absolutno. Na tem mestu se lahko z Janezom Janšo zgolj strinjamo. Še več, prepričani smo, da je škoda veliko večja. Če namreč do afere Patria ne bi prišlo, če torej pedantni bančni uslužbenec v avstrijski Lipnici neverjetno nerodnega Walterja Wolfa ne bi prijavil policiji zaradi suma pranja denarja, bi verjetno slovenski posredniki prejeli skupaj 3 milijone evrov provizije, ne pa zgolj ene tretjine tega zneska oziroma 900 tisoč evrov, ki jih je v prtljažniku svojega avtomobila, kot piše v pravnomočno zaključeni sodbi avstrijskega sodišča, v Slovenijo odpeljal avstrijski posrednik. Če bi torej posel tekel brez vmešavanja represivnih organov, bi moralo v Slovenijo steči še vsaj 2,1 milijona evrov; tako sklepamo na podlagi že znanih elektronskih in telefonskih sporočil ter ugotovitev preiskovalnih organov.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Politika
Napetost pred poskusom prve sistemske reforme slovenskega zdravstvenega sistema po osamosvojitvi raste. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc za jesen napoveduje predstavitev vrste zakonov, s katerimi bi preuredili sistem financiranja in pravic v zdravstvu, napoveduje solidarnejši sistem, prvi med zdravniki, predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, pa ji očita, da vzrokov za težave še vedno ne razume, in ji napoveduje neuspeh. A na drugi strani ima tudi sama zbornica težave. Zaradi premajhne udeležbe maja volitve novega predsednika zbornice niso uspele, na skupščini, ki bo čez nekaj tednov, bodo razpisali nove, ministrstvo pa napoveduje ukinitev obveznega članstva. Na kateri strani javno-zasebnega so torej zdravniki? In zakaj, zaradi svojih interesov ali skrbi za paciente?
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Politika
Nevenka Lekše, predsednica ljubljanskega Rdečega križa, vodja organizacije ZaNas, združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva, in članica sveta Onkološkega inštituta, je bila ta konec tedna na počitnicah v Dolenjskih Toplicah. Tam je bila z znanko, ki je zbolela in potrebovala zdravniško pomoč. Kot veleva zdravstveni red, sta poklicali izbrano zdravnico, sicer koncesionarko, zasebnico. »In ta ji je rekla, naj jo peljemo na urgenco. To je bil zame še en dokaz, kako delujejo koncesionarji. Za zasebnike je bistveno, da dobijo glavarino. Če pa so potrebni kakšni posegi, ki dejansko bremenijo njihov proračun, breme prevalijo na javno službo,« pove Lekšetova.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Politika
Štiri največje tobačne multinacionalke, Philip Morris International, British American Tobacco, Imperial Tobacco in Japan Tobacco International, so združile moči proti Sloveniji. Že leto dni usklajeno stopnjujejo pritisk na državne ustanove, predvsem ministrstvo za zdravje, finančno ministrstvo, finančno upravo (FURS) in gospodarsko ministrstvo, pa tudi politične stranke, kot je SMC. Njihovi lobisti iz Ljubljane, Zagreba ali Londona so se v zadnjem letu srečali z več kot 50 funkcionarji in uradniki. Poleg tega so tobačne multinacionalke v Sloveniji naročile celo vrsto raziskav in pravnih mnenj. Njihov cilj je preprečiti strožjo tobačno zakonodajo, ki nastaja v okviru slovenske zdravstvene reforme. Dve ministrstvi, ministrstvo za finance in ministrstvo gospodarstvo, sta očitno pod pritiski že klonili. V uradnih stališčih do predloga zakona, ki smo jih pridobili, ministrstvi ponavljata, kar sta slišali od tobačne industrije.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Ekonomija
Slovenija se je na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD uvrstila na 43. mesto, kar glede na lani pomeni napredovanje za šest mest. Dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja je ob predstavitvi lestvice dejal, da je »Slovenija ena od tistih držav, ki so na lestvici zabeležile največji napredek,« v Gospodarski zbornici Slovenije pa so bili za odtenek kritičneje razpoloženi. »Če bi politiki opravili domačo nalogo, bi bili uvrščeni višje,« je pripomnil predsednik Samo Hribar Milič in posebej omenil višja mesta naših novih vzornic, vzhodnoevropskih držav od Litve do Poljske.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Politika
Ste sami krivi, če dobite virozo? Po letu dni brainstorminga se je slovensko ministrstvo za finance dokopalo do odgovora in predlagalo ukrep »čakalni dnevi«. Oblikovala ga je delovna skupina za pregled socialnih izdatkov, sestavljena predvsem iz zaposlenih na ministrstvu in zaposlenih v vladnem uradu za makroekonomske analize (Umar), torej samih finančnikov. Ukrep je vlada že potrdila in je zdaj v fazi »preučevanja«. Pomeni pa, da bi sicer bolni, torej tisti s prehladom ali gripo, lahko bili na bolniški, vendar bi prve dni ostali brez vsakršnega nadomestila plače. Tako je, če socialno ali zdravstveno politiko krojijo na direktoratu za proračun, od koder so omenjeno delovno skupino vodili.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Ekonomija
Še pred nekaj meseci so bili Roman Repnik, Tomaž Pečnik, Andrej Černe, Alenka Vrhunec in Tadej Gabrovšek na čelu iniciative več kot 150 zaposlenih v Adrii Airways Tehniki, ki so si prizadevali za delavski odkup podjetja. Čeprav so imeli podporo svetovalca v kabinetu predsednika vlade Tadeja Slapnika, podporo lokalne skupnosti, sindikalnih central, čeprav so v razmeroma kratkem času zbrali več kot pet milijonov evrov kapitala za odkup in poplačilo dolgov, se je vodja Slovenskega državnega holdinga (SDH) Marko Jazbec novembra odločil, da podjetje raje proda poljskemu holdingu Linetech, med drugim tudi zato, ker naj bi novi lastnik »vzdrževal dobre odnose z vsemi deležniki družbe«.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Politika
Ali tudi vašo državo Natovi uradniki kritizirajo, ker namenjate za vojsko premalo denarja, smo vprašali Urður Gunnarsdóttur, predstavnico islandskega ministrstva za zunanje zadeve. »Ne, takšna kritika nam ni znana,« nam je odgovorila začudena Gunnarsdótturjeva iz Islandije, ustanovne članice Nata, države brez vojske, ki je lansko leto za svojo obrambo namenila zgolj 0,29 odstotka BDP-ja. Slovenija je lani za obrambo namenila trikrat več denarja od Islandije, 0,97 odstotka BDP-ja, pa vendar so začeli nekateri tukajšnji uradniki svariti pred nacionalno katastrofo. Visoki uradniki Nata mrkih obrazov že vsaj od januarja kuhajo mulo, se izogibajo slovenskim vladnim predstavnikom in Sloveniji zbujajo slabo vest, češ da je naša država nesolidarna pri kolektivni obrambi v zavezništvu.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
Ivo Andrić je v svojih romanih nazorno opisoval obdobja miru in vojn v Bosni. Včasih je spokojni mir nepričakovano prerezal manjši, na videz obstranski dogodek, zaradi katerega so se prej miroljubni ljudje, ki so živeli v slogi, spremenili v najhujše sovražnike, v zveri, zaradi svoje etnične ali verske pripadnosti. Andrićevo svarilo pred tridesetimi leti, kot vemo, ni pomagalo. Ampak od tedaj dobro vemo, zakaj je izbruhnila zadnja morija. Zaradi populističnega razpihovanja nacionalističnih idej.
-
Delovanje vsakega državnega organa mora temeljiti na zaupanju. »Zaupanje pomeni, da ti nekdo verjame, da boš naredil vse, kar je v tvoji moči, za skupno dobro. Ne za dobro neke interesne skupine, ampak za dobro ljudi. Vsak državni organ lahko takšno zaupanje izgubi, če govori eno in dela nekaj drugega, oziroma če moč, ki jo ima, ni povezana z vrlinami,« je lani poleti v pogovoru za Mladino povedala odstavljena generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Vodstvo ji ni dovolilo, da bi govorila o aktualnih razmerah v policiji, smo pa z njo lahko govorili o razmerah v ZDA, kjer se je zaupanje med državljani in policijo v nekaterih mestih tako skrhalo, da so mesta začela zapirati policijske postaje.
