Borut Mekina
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Politika
Zakaj na lokalnih volitvah ni možno voliti po pošti?
Zakaj v Ljubljani začasno živeči Mariborčani, recimo podporniki kandidata za mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki si za zgled jemlje prav ljubljanskega župana, ne morejo glasovati po pošti ali iz Ljubljane, tako kot denimo na parlamentarnih volitvah? Odgovorov na to vprašanje, ki ga volivci vedno znova postavljajo pred vsakimi lokalnimi volitvami, je – kot pojasnjujeta direktor državne volilne komisije Dušan Vučko in vodja službe vlade za lokalno samoupravo Roman Lavtar – več, glavni razlog pa je vendarle praktičen. Na lokalnih volitvah glasovanje po pošti ni mogoče, »ker bi to nesorazmerno povečalo organizacijsko breme, podaljšalo glasovanje in povečalo verjetnost napake,« pravi Lavtar.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Politika
Orbanova preiskovalna komisija
Koalicijske stranke s prvopodpisanimi poslanci iz Liste Marjana Šarca bodo prihodnji teden v parlamentarno proceduro (končno) vložile pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki se bo ukvarjala s financiranjem političnih strank s sredstvi iz tujine, je povedal predsednik poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. O ustanovitvi komisije so se stranke po mesecih obljub in napovedi dogovorile ta teden.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Politika
Vsaka oblast si želi naklonjenih medijev in monopola nad interpretacijo informacij, le redki oblastniki pa pri tej želji prestopijo rubikon in namesto besed uporabijo alternativne mehanizme nadzora in podrejanja. Najbolj očitno, grobo in sistematično je to mejo prestopila prva vlada Janeza Janše med letoma 2004 in 2008. Tedanja koalicija ni le spremenila zakona o RTV Slovenija tako, da je omogočila neposredni vpliv poslancev na kadrovsko najpomembnejši programski svet. Spremenila je tudi zakon o medijih, s pomočjo katerega so politiki prek pravice do popravka dobili neposredni dostop do medijskih vsebin, SDS je tedaj začela neposredno upravljati Delo, Slovenske novice, Večer in Primorske novice, poleg tega so v SDS tedaj začeli vršiti pritisk na kritične medije tudi z oglaševanjem.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Politika
Nekdanji makedonski premier Nikola Gruevski je bil pomemben politični zaveznik Viktorja Orbana – in tudi Janeza Janše. Pred leti se je trojica – sicer mednarodno bolj ali manj izoliranih politikov – obiskovala in se podpirala pred vsemi pomembnejšimi dogodki ali volitvami. Finančno in medijsko pomoč, kakršno je SDS prejela od Orbana, je v Makedoniji, celo prek istih posrednikov, prejela tudi stranka Nikole Gruevskega VMRO.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Politika
Še pred nekaj meseci so nekateri slovenski ekonomisti in gospodarstveniki menili, da so našli rešitev za NLB, po kateri bo koza cela, volk pa sit.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Politika
Predsednik države Borut Pahor bo po posvetovanju s strankami predvidoma čez dva tedna predlagal kandidata za novega guvernerja Banke Slovenije. Na njegov zadnji poziv so v kabinetu prejeli pet prijav. Poslali so jih aktualni vodja vladnega urada za makroekonomske analize Boštjan Vasle, nekdanji vodja Kapitalske družbe Tomaž Toplak, raziskovalka iz Evropske centralne banke Eva Lorenčič ter ekonomista Jože Damijan in Igor Masten. Guvernerja izvoli parlament z absolutno večino 46 glasov na tajnem glasovanju. Največjo politično podporo imata sedaj Damijan in Masten. K Damijanu, h kritiku nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca, se nagibajo v Levici, v SD, v LMŠ in morebiti v DeSUS, k Mastenu, Jazbečevemu sodelavcu, pa v Stranki Alenke Bratušek (SAB) in NSi, v SMC pa so še neodločeni.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Politika
Opazovalci OVSE kritični do predvolilne kampanje SDS
Če so politične stranke podobne podjetjem, ki vlagajo v svoje kampanje in pridobivajo volivce, je bila v zadnji državnozborski kampanji med najučinkovitejšimi stranka LMŠ. Sodeč po objavljenih poročilih o zadnji državnozborski predvolilni kampanji je ta stranka za kampanjo potrošila 104 tisoč evrov in prepričala 112 tisoč volivcev, to pomeni, da jo je vsak volivec stal 0,9 evra. Najslabše, pravzaprav že kar porazno se je v primerjavi z njo odrezala stranka DeSUS. Imela je trikrat dražjo kampanjo od LMŠ, a je prepričala pol manj ljudi. Za vsak glas je plačala kar 8,3 evra.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Politika
Za seboj ima bogato kariero, doma in v tujini. Odgovarja natančno, igra fairplay, je ščuka med krapi, resen izzivalec, neizprosen meritokrat, pragmatik, ki ne sebe ne svoje okolice ne dojema skozi »prizmo ideoloških nebuloz«. To je zgolj nekaj poklonov, ki so jih nekateri slovenski komentatorji zapisali ob napovedi kandidature poslanca SDS Anžeta Logarja za ljubljanskega župana.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Družba
Bo Ljubljana prepovedala molitve?
Božji otroci so pred ljubljansko porodnišnico spet molili za nerojene otroke. Številna mesta so takšne manifestacije že prepovedala. Zadnji med njimi London, kjer so zaradi vsiljevanja propagandnega gradiva, zastraševanja žensk in celo vzklikov »morilke« pred eno od ginekoloških klinik uvedli »varno območje«, v katerem so prepovedana vsa sporočila, »ki povzročajo stres ali strah«. Pravkar v Veliki Britaniji poteka razprava o razširitvi takšnih območij na vso državo, po podatkih tamkajšnjega združenja ginekologov molitve potekajo pred 29 bolnišnicami. Podobno zakonodajo je poleti predlagala irska vlada.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Politika
Več za varnost. Manj za vojsko
Ena bolj udarnih novic v zahodnih medijih prejšnjega tedna je bila tista o skokovitem porastu brezdomcev v ZDA. Medtem ko pod Donaldom Trumpom vlagajo v razvoj obrambnih sil rekordne zneske, je ZDA v času najvišje gospodarske rasti in rekordno nizke brezposelnosti zajela brezdomska pandemija. Po uradnih ocenah imajo že 550 tisoč brezdomcev, samo v New York Cityju naj bi živelo 62 tisoč ljudi brez strehe nad glavo. V zadnjih desetih letih se je število ljudi, ki spijo v newyorških zavetiščih za brezdomce, povečalo za skoraj 80 odstotkov. Za ilustracijo: to bi pomenilo, da bi v Ljubljani po parkih in pod mostovi vsako noč živelo malo več kot 2000 ljudi.
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Politika
Vrtljiva vrata po Koprivnikarjevo
Preden je Boris Koprivnikar vstopil v vlado Mira Cerarja, je bil ugleden predsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, organizacije, ki zastopa interese domov za ostarele in njihovih varovancev.
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Politika
Slovenski evroposlanci iz vrst SDS so že nekajkrat dokazali, da znajo učinkovito lobirati in uveljaviti politično moč pri Evropski ljudski stranki, ki obvladuje vse najpomembnejše institucije EU in katere člani so tudi sami. Lani, denimo, so poskušali evropsko javnost prek Bruslja prepričati, da Slovenija uradno podpira mednarodni terorizem najhujše vrste – razpečevanje jedrskega orožja. Lobirali so in na podlagi političnih poznanstev jim je uspelo razpravo o domnevnem pranju iranskega denarja v NLB vsiliti na zadnje zasedanje parlamentarnega odbora EU, pristojnega za najrazvpitejše primere korupcije in klientelizma v EU. Milan Zver se je tedaj javno vprašal, ali morebiti Slovenija ne »potrebuje pomoči EU pri vzpostavljanju vladavine prava«, kot da gre za skrajno vprašljivo državo, sprto s civilizacijskimi dosežki.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Politika
Je treba prodajo NLB ustaviti?
Je v primeru skoraj petmilijardne sanacije slovenskih bank Slovenija sledila svojemu ali tujim interesom? Ko je Slovenija konec leta 2013 dokapitalizirala banke, se je hkrati s tem pri evropski komisiji tudi zavezala, da bo te banke v določenih rokih prodala, saj naj bi dokapitalizacija pomenila nedovoljeno državno pomoč. A v zadnjih dveh letih je več uglednih ekonomistov izrazilo dvome o ekonomskih in pravnih argumentih, zaradi katerih zdaj evropska komisija od Slovenije zahteva prodajo NLB.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Politika
Slovenski politiki so na mednarodnem področju v povprečju manj aktivni v primerjavi s svojimi kolegi iz drugih držav, glede nekaterih tem pa so že kar hiperaktivni. Dober primer je arbitraža. Predsednik države Borut Pahor skorajda vsak teden s kom govori o arbitraži. Ta teden je recimo ob zasedanju OZN v New Yorku o arbitraži govoril s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Ampak še preden je Juncker prišel v New York, je z njim o arbitraži hotel v Salzburgu, kjer je bil neformalni vrh EU, govoriti tudi premier Marjan Šarec. Poleg tega, seveda, da je bila arbitraža tudi glavna neformalna tema zadnjega blejskega strateškega foruma in drugih dogodkov pred tem. Boj visokih politikov za nacionalne interese je sicer dobrodošel. A v tem primeru se postavlja vprašanje, ali ni ta igra prej namenjena domači javnosti kot pa kakršnemukoli učinku. Še sploh zdaj, ko gre primer pred sodišče EU v Luksemburgu.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Družba
Ameriška vojska preučuje možnost, da bi Luka Koper postala ena od logističnih točk za »premike večjih formacij oborožitve, opreme in vojske v različne zavezniške evropske države in iz njih,« so iz vojske odgovorili na vprašanje novinarke Evgenije Carl z RTV Slovenija.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Politika
Poročilo poslanke Zelenih v evropskem parlamentu Judith Sargentini o hujših madžarskih kršitvah evropskih demokratičnih načel, temeljnih človekovih pravic in vladavine prava je tudi povzetek dejstev, ki so jih o Madžarski v zadnjih petih letih zbrale številne mednarodne in medvladne organizacije.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Politika
Predstavniki političnih strank se v javnosti navadno zapletajo v žgoče boje, so nepopustljivi do svojih političnih nasprotnikov in skrajno načelni. Vse dokler ni na mizi vprašanje njihovega najožjega interesa – financ. Pri tem vprašanju se strankarski veljaki hitro sporazumejo, z lahkoto premostijo najhujše ideološke ovire in sprejmejo kompromisne rešitve, o katerih v javnosti neradi govorijo. Tako se zdaj sprejemata dva zakona: novela zakona o političnih strankah in nov zakon o političnih fundacijah, ki bi ju nekatere stranke rade sprejele še v tem letu. Najraje tako mimogrede.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Ekonomija
V Klubu slovenskih podjetnikov, ki ga vodi Marjan Batagelj in katerega član je tudi Igor Akrapovič, so minuli teden v javnem pismu vodilne politične predstavnike v državi pozvali »k javnemu, hitremu in odločnemu odzivu na nekatere napade na podjetnike v stranki Levica in delu javnosti«. Na predlog Levice je namreč koalicija pod vodstvom Marjana Šarca v svojo pogodbo vnesla obljubo, da bodo »osebne prihodke iz kapitala in rent«, ki so sedaj obdavčeni z enotno, 25-odstotno davčno stopnjo, »vključili v osnovo za odmero dohodnine«, kjer pa je obdavčitev progresivna, med 16 in 50 odstotki. Nekateri podjetniki, kot je Ivo Boscarol, so zaradi tega zagrozili, da bodo svoja podjetja umaknili iz Slovenije, Igor Akrapovič pa je »samozaščitno« napovedal, da bo akumulirani bilančni dobiček svojega podjetja v višini 32 milijonov evrov preusmeril v predvidljivejše okolje.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Politika
V Sloveniji je dejavnih več gospodarskih zbornic. Imamo Slovensko-nemško gospodarsko zbornico, Britansko-slovensko gospodarsko zbornico, Avstrijsko gospodarsko zbornico, celo Slovensko-bangladeško gospodarsko zbornico, seveda tudi Kitajsko gospodarsko zbornico in Slovensko-pakistansko gospodarsko zbornico. A od vseh teh predvsem Ameriška gospodarska zbornica, AmCham, pogosto prestopa meje spodobnega vedenja. Namesto da bi ostala v okvirih svojega poslanstva, to je pri tkanju gospodarskih vezi, se redno vtika v politične razprave ali poskuša, kot nekdanji ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, celo vplivati na program in sestavo vsakokratne vlade.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Politika
Odhajajočega predsednika parlamenta, vodjo NSi Mateja Tonina, si bomo zapomnili po njegovi samovšečni oceni lastnega dela, sodeč po kateri je v dveh mesecih predsednikovanja z ekipo naredil več »kot prej v 4 letih mandata«. A pogled na spisek predlaganih reform in sprememb, ki jih je Tonin na zadnjem posvetu predsednikov poslanskih skupin poskušal uvrstiti na dnevne rede delovnih teles, kaže, da je bil pretežni del njegovega boja »sindikalne narave«.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Družba
Viadukt Polcevera v Genovi je bil odprt leta 1967 in je od tedaj, s svojimi od daleč vidnimi, betonskimi piloni veljal za simbol mesta in njegove mobilnosti. Toda gradbeni strokovnjaki so že zelo hitro začeli opozarjati, da most, ki je v šestdesetih veljal za inovativno in poceni rešitev, pomeni tudi tempirano bombo, katere eksplozijo je nemogoče napovedati. Njegov leta 1989 umrli avtor Riccardo Morandi se je namreč odločil za gradnjo, pri kateri so bili skorajda vsi jekleni elementi potopljeni v beton. Morandi je, verjetno zaradi estetskega videza, zakril celo del nosilnih jeklenic. Taka gradnja z manj jeklenimi elementi je sicer most pocenila, je pa bilo zaradi tega njegovo vzdrževanje skorajda onemogočeno. Še huje, dvajset let kasneje je celo Morandi sam ugotovil, da v nasprotju s pričakovanji beton poka in ne more ščititi jeklenih elementov pred korozijo. Na svetu sta bila nato po tem patentu zgrajena le še dva mosta, eden v Venezueli, ki je zaprt in kjer so alternativo začeli graditi pred 12 leti, in drug v Libiji, kjer so ga lani inšpektorji prav tako zaprli zaradi razpok in nevarnosti zrušitve.
-
17. 8. 2018 | Mladina 33 | Politika
Dr. Lovre Božina je eden največjih hrvaških bančnih strokovnjakov, je profesor na več tamkajšnjih univerzah, pisec hrvaških ekonomskih učbenikov. Pred štirimi leti, ko je vlada Alenke Bratušek v zameno za odobritev državne pomoči našim bankam evropski komisiji obljubila privatizacijo teh, smo ga obiskali v Pulju, da bi nam opisal hrvaško izkušnjo. Hrvaška je okoli leta 2000 prodala tako rekoč vse svoje, po domovinski vojni ozdravljene banke. Zato nas je zanimalo, kako se je projekt po 15 letih končal. Njegov odgovor in hkrati prijateljski nasvet Sloveniji je bil: »Privatizacija hrvaških bank je bila ena največjih napak, kar smo jih naredili.«
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Politika
Za začetek – ustanovitev slabe banke (DUTB) je eden najbolj grobih primerov zatrtja demokracije po osamosvojitvi, odgovornost za to dejanje pa nosi ustavno sodišče, natančneje, tedanja garnitura ustavnih sodnikov na čelu z Ernestom Petričem. Domnevamo lahko, da se Petrič in drugi ustavni sodniki niti ne zavedajo, kaj so tedaj storili, zato naj to pojasnimo: Slovenija se je pred leti znašla pod pritiskom mednarodne skupnosti. Razglasili so jo za bankrotirano državo. A te samouresničujoče se doktrine šoka ni začela mednarodna skupnost – prva ni bila evropska komisija –, ampak domača politika, sprva Janez Janša, ki je tedaj sam klical trojko. Tem klicem je nato legitimnost dalo ustavno sodišče, ko je decembra 2012 v imenu izjemnih okoliščin, izrednih razmer prepovedalo referendum o ustanovitvi slabe banke.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Družba
Raba podzemnih voda je bila v Sloveniji dolga desetletja neurejena. Kot je že leta 2013 opozorilo računsko sodišče, so številna podjetja izvire najkakovostnejše vode izkoriščala, ne da bi za to karkoli plačevala državi. Zaradi nestrokovno podeljenih koncesij je tveganje največje pri mineralnih in geotermalnih vodah. Vodarji že od začetka devetdesetih let opozarjajo, da se je odvzem teh vod – za kopališča, a tudi za vzrejo paradižnikov in orhidej – v zadnjih 30–40 letih povečal za skoraj petkrat, zato se njihova gladina znižuje in bo predvidoma okoli leta 2021 dosegla kritično raven. A šele ko smo v zadnjih letih večino podjetij, ki to vodo izkoriščajo, prodali v tujino, se je vlada zganila in začela področje urejati.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Politika
Minuli teden, ob 100. obletnici rojstva južnoafriškega borca za človekove pravice Nelsona Mandele, je imel bivši ameriški predsednik Barack Obama pred večtisočglavo množico v Johannesburgu svoj najpomembnejši govor, odkar je zapustil Belo hišo. Izkoristil ga je za svarilo pred naraščajočim navdušenjem nad močnimi, avtoritarnimi voditelji. »Poglejte okoli sebe,« je dejal, »politike močnih osebnosti so v vzponu, z volitvami pa le ohranjamo pretvezo za demokracijo. Ampak ti, ki imajo moč, poskušajo spodkopati vsako institucijo ali normo, ki daje demokraciji smisel.«
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
Zasebnim osnovnim šolam javni denar
Eden izmed pogojev NSi pri vstopu v koalicijo je bila tudi uveljavitev odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014 o izenačitvi financiranja javnih in zasebnih šol. V Sloveniji za zdaj še vedno velja pravilo, da zasebnim šolam pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih država zagotavlja javnim. A decembra 2014 je ustavno sodišče s tesno večino in neprepričljivo razlago odločilo, da morajo biti tudi zasebne osnovne šole financirane skoraj povsem enako kot javne. V SMC so tudi pripravili zakon, s katerim bi odločbo ustavnega sodišča uveljavili, a so mu nasprotovali predvsem v SD, kjer so dali celo pobudo za spremembo ustave, s katero bi vprašanje rešili.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
Izbrani ukrepi Šarčeve koalicijske pogodbe
Šest političnih strank je pod vodstvom Marjana Šarca preteklo nedeljo na maratonskih, 11-urnih pogajanjih dokončno uskladilo 42-stransko besedilo koalicijske pogodbe. Dokončno so se dogovorili o zdravstvu, o davčnih spremembah, glede katerih so dobili tudi izračune finančnega ministrstva, in tudi o financiranju zasebnih osnovnih šol, kar je bil eden od pogojev NSi. Poleg teh treh glavnih področij koalicijska pogodba vsebuje več drugih zavez. V nadaljevanju so navedene najkonkretnejše med njimi in tiste, ki ne potrebujejo dodatnih pojasnil.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Politika
Slovenija je izjemno hribovita in deloma tudi gorata država. Približno tako kot Avstrija. Zato je helikopterski prevoz, še posebej za nudenje nujne medicinske pomoči, pogosto edina možnost. V Avstriji helikoptersko nujno medicinsko pomoč nudi več institucij. Na Tirolskem s približno 687 tisoč prebivalci je dejavnih do 13 helikopterjev, medtem ko jih je v Sloveniji, kjer nujno medicinsko pomoč nudita vojska in policija, v pripravljenosti skupaj le pet. Vojaški helikopterji so v Sloveniji letos posredovali 245-krat, od tega 74-krat pri reševanju v gorah, 146-krat za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in 25-krat za prevoz inkubatorja.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Politika
Predsednik NSi Matej Tonin je ta teden po seji sveta stranke preostalim potencialnim koalicijskim partnericam postavil ultimat do ponedeljka – če stranke do tedaj ne bodo sprejele njihovih bistvenih pripomb, naj bi v NSi »napravili črto« čez koalicijo, ki jo sestavlja Marjan Šarec. Med področji, kjer ima NSi še dodatne zahteve, je Tonin na prvo mesto postavil prav zdravstvo, pa čeprav so v Listi Marjana Šarca (LMŠ) na področju zdravstva Toninu doslej že precej popustili. Celo toliko, da se z zapisanim zdaj zaradi nasprotnih razlogov, kot jih imajo v NSi, ne strinjajo pogajalci v SD in SMC. V LMŠ po naših informacijah v tretji različici koalicijske pogodbe pripomb SD in SMC niso upoštevali. Če desnosredinski koaliciji ne bo uspelo doseči soglasja, se bo to zgodilo prav zaradi zdravstva.
