Borut Mekina
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Ekonomija
Svet, prikrojen za 0,01 odstotka ljudi
OECD je letos junija, tik pred srečanjem najbogatejših držav G 20 v Hamburgu, objavila osvežen seznam davčnih oaz oziroma jurisdikcij, kot jim pravijo, ki zavračajo sodelovanje z mednarodno skupnostjo. Ta mednarodna organizacija je danes najpomembnejša v boju proti temu pojavu, vendar pravi, da davčnih oaz pravzaprav ni. »Opravljen je zelo velik napredek pri mednarodnem boju zoper utajo davkov,« so slavnostno sporočili letos poleti in objavili t. i. črno listo. Na njej je ostala le še ena sama entiteta, sestavljena iz dveh majhnih otokov tik ob obali Venezuele, ob Južni Ameriki, imenovana Trinidad in Tobago. Sporočilo organizacije OECD je bilo, da je boj proti davčnim oazam praktično dobljen. Le še nad Trinidadom in Tobagom, to državo z 1,3 milijona prebivalcev, moramo dobiti nadzor.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Politika
»Koroški Slovenci niso pravi Korošci«
V novem 183-članskem avstrijskem parlamentu bo sedelo kar 21 poslancev, ki so člani spornih, skrajno desnih, burševskih združenj. Dokumentacijski center avstrijskega upora (DÖW), ki spremlja skrajno desnico v Avstriji, je prejšnji teden opozoril, da še nikoli doslej v avstrijskem parlamentu ni sedelo toliko poslancev, članov spornih organizacij, ki sodelujejo na dogodkih z nacionalsocialistično vsebino ali so znane po antisemitskih in ksenofobnih stališčih. Objavil je tudi seznam poslancev, članov organizacij z imeni, kot so Albia Wien, Vandalia Graz ali Germania, ki so večinoma povezane s Svobodnjaško stranko (FPÖ) in imajo bogato zgodovino protislovenskih stališč. Burševske organizacije so bile med obema vojnama vključene v tako imenovani nemški kulturni boj proti Slovencem. Bile so del civilnodružbene mreže velikonemških organizacij, ki so si po koroškem plebiscitu leta 1920 prizadevale za nasilno ponemčevanje Slovencev; nekatere so kasneje organizirale tudi pošiljanje koroških Slovencev v nacistična taborišča.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Družba
Čez teden dni, 6. novembra, bo jasno, ali bo Zdravniški zbornici – predvsem njenemu Strokovnemu združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov – uspelo zbrati 40 tisoč podpisov za referendum o zdravstveni dejavnosti. Državni zbor je zakon o zdravstveni dejavnosti po mučnih, več kot leto dni trajajočih pogajanjih sprejel z namenom, da se končno uredita podeljevanje zdravniških koncesij in popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih. A predvsem zasebnim zdravnikom strožja pravila, na podlagi katerih recimo podeljenih koncesij ne bo mogoče avtomatsko podaljševati, seveda ne ustrezajo. Zato so konec septembra poskusili še z najbolj skrajno potezo, z zahtevo za sklic referenduma.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Pred leti je izbruhnila »velika« afera zaradi tako imenovane Titove brunarice, protokolarnega objekta pri petem jezeru v kompleksu Brdo pri Kranju. Leta 2003 je namreč vlada sklenila, da dodeli brunarico v uporabo predsedniku države Janezu Drnovšku. Postala je neke vrste neuradna rezidenca predsednika države, dokler niso nekateri mediji, predvsem Delo, Drnovšku očitali, da jo je uporabljal v zasebne namene.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Ministrstvo izbrisalo študente
Po podatkih ministrstva za izobraževanje je 483 študentov, ki so redno vpisani na enega od visokošolskih študijskih programov, prvega oktobra izgubilo vrsto pravic, ki so povezane s študentskim statusom. Ne morejo več uporabiti bonov za prehrano, subvencij za prevoz in bivanje, štipendij, prav tako nimajo več zdravstvenega zavarovanja. To so študentje, ki so se »po vsej verjetnosti prepisali na drug študijski program in so svoje socialne pravice že izkoristili preko obsega študijskega programa in dodatnega leta na prejšnjem programu«, je pojasnilo ministrstvo.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Kje ste, promotorji prodaje Mercatorja?
Skupina Agrokor je lani ustvarila 1,5 milijarde evrov izgube, je ta teden v Zagrebu sporočil Ante Ramljak, izredni pooblaščenec hrvaške vlade za koncern. Razkril je tudi, da leta 2015 skupina Agrokor ni zaključila s 148 milijoni evrov dobička, kot je trdil Ivica Todorić, ampak s 486 milijoni evrov izgube. Pod črto naj bi imela celotna skupina danes skoraj dve milijardi evrov negativnega kapitala. Vodstvo podjetja, ki ga je zaradi finančnih malverzacij Ramljak kazensko ovadil, naj bi bilo odgovorno za kar 757 milijonov evrov računovodskih nepravilnosti, od česar naj bi bilo približno 140 milijonov evrov dobesedno ukradenih s posebnega računa.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Ko je na začetku tisočletja cerkev začela darovati maše za policiste, zanje ni bilo posebnega zanimanja. Ko se je recimo leta 2007 cerkev odločila za mašo v Črnomlju, se je na njej zbralo le okoli 25 policistov, nič kaj navdušenih nad novo prakso. Uradno je bila udeležba seveda osebna odločitev vsakega posameznika, ker pa policisti teh osebnih odločitev še niso bili vajeni, jim jih je bilo treba »privzgojiti«. Tedaj jih je recimo k maši pozival kar komandir črnomeljske policijske postaje, ki je obvestila obesil tudi na »uradni« oglasni deski. Številni poske policijske postaje, ki je obvestila obesil tudi na »uradni« oglasni deski. Številni poske policijske postaje, ki je obvestila obesil drejeni se niso hoteli zameriti šefu.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Referendum za interese zasebnikov
Podeljevanje zdravstvenih koncesij je zadnjih 15 let spominjalo na sobotni vrvež na tržnicah. Malo se je barantalo, tu in tam je kdo dobil kaj pod mizo, računi so se izstavljali predvsem retorično, bolniki pa so bili zgolj priročni izgovor. Raznorazni ministri, najpogosteje tudi sami zdravniki, so dobrim prijateljem in kolegom podeljevali koncesije po dolgem in počez, nihče pri tem ni preverjal, ali so te resnično potrebne in ali javna zdravstvena mreža potrebuje takšno pomoč. Še huje. Nekaterim zdravnikom so kolegi ministri koncesije podelili celo za delo v javnih zdravstvenih ustanovah.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Politika
Oktobra bo v Nemčiji začel veljati zakon o »nezakonitem« sovražnem govoru, tako imenovani Facebook-zakon, s katerim Nemčija lastnikom socialnih omrežij grozi z do 50 milijonov evrov visokimi kaznimi, če ne bodo v 24 urah brisali prijavljenih primerov sovražnega govora.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Družba
Bojan Traven, bivši novinar in urednik, zdaj svetovalec na RTV Slovenija, je postal še pastir. Triglavski narodni park (TNP) mu je namreč za 10 let in za simbolično najemnino 1000 evrov na leto oddal tako imenovani pastirski stan – kočo na Planini Laz nad Bohinjem. Čeprav je Traven kočo v idiličnem naselju dobil prek javnega razpisa, ki je bil objavljen na spletni strani zavoda TNP, pa je bil – kot so nam pojasnili v zavodu – začuda edini zainteresirani.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Ekonomija
Guvernerja centralne banke Boštjana Jazbeca je predčasno zapustil Biswajit Banerjee, glavni ekonomist Banke Slovenije, indijsko-ameriški državljan. Banerjee nam je povedal, da odhaja na delovno mesto v slovaško ministrstvo za finance, kjer je delo primernejše glede na njegove »aspiracije«. Tudi tam naj bi opravljal vlogo glavnega ekonomista. Mandat na Banki Slovenije bi mu sicer potekel januarja 2018, a mu Jazbec in svet guvernerjev niso mogli zagotoviti podaljšanja. Kljub temu je na svoje delo v Sloveniji ponosen, nam je zaupal. Poleg člankov, ki jih je napisal o Sloveniji, naj bi med drugim napisal več kot 10 govorov, ki jih je imel guverner Jazbec v tujini in Sloveniji.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Politika
Maksimiljan Pele, glavni izvršni direktor podjetja Adria Airways tehnika, je letos junija sklical sestanek delavskega kolektiva. Odkar je novembra 2015 Slovenski državni holding (SDH) to podjetje, specializirano za servisiranje letal, s 55-letno tradicijo prodal poljskemu holdingu Linetech, so se začeli kopičiti problemi. Pele je kmalu po privatizaciji odpovedal podjetniško kolektivno pogodbo. Uvedel je nov drakonski hišni red, na podlagi katerega delavce kaznuje tudi za najbolj absurdne »kršitve«. Zadnji zbor delavskega kolektiva je bil tako namenjen discipliniranju zaposlenih, ne pa dialogu z njimi.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Politika
Švica je imela več desetletij politiko nizkih obrestnih mer. Ko se je med letoma 2005 in 2008 globalizirano gospodarstvo tik pred krizo začelo pregrevati, je večina evropskih centralnih bank začela višati obrestne mere. Komercialne banke so tedaj predvsem v Vzhodni Evropi, kjer je bil konkurenčni boj za komitente najhujši in nadzor nad bankami najslabši, začele z reklamnimi akcijami ponujati posojila v švicarskih frankih. Ta so bila najbolj priljubljena na Madžarskem, kjer jih je bilo leta 2011 skupaj 35 odstotkov, na Poljskem, kjer jih je bilo 20 odstotkov, v Avstriji jih je bilo leta 2011 po oceni švicarske centralne banke 15 odstotkov, na Hrvaškem in v Srbiji 10 odstotkov, v Sloveniji, Grčiji in Romuniji pa okoli 5 odstotkov.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
Borci za prepoved nacističnih simbolov
Zveza združenj borcev (ZZB NOB) predlaga, da bi tudi v Sloveniji sprejeli zakon, s katerim bi prepovedali nošenje nacističnih in fašističnih simbolov ter delovanje skrajnih skupin, katerih privrženci danes nosijo uniforme nekdanjih pomagačev nacistične Nemčije. Pobudo, ki jo je nedavno sprejelo predsedstvo združenja, je dal član predsedstva Marjan Križman. Ta pravi, da smo v Sloveniji že »priča odkritemu nošenju simbolov in gesel fašizma in nacizma ter uniform, ki so jih nosili zapriseženi sodelavci nacistov … Zanimivo dejstvo pri tem je, da sta nacizem in fašizem v državah, od koder izvirata, to je predvsem v Nemčiji in Italiji, z zakonom prepovedana.« Ne pa v Sloveniji, kjer sta bila tako kruta, da si verjetno nihče v preteklosti ni zamišljal, da bi lahko postali ti simboli tukaj tako »priljubljeni«. A očitno je spomin na drugo svetovno vojno že zbledel.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Ekonomija
Na koncu prehranjevalne verige
Ljubljansko okrožno sodišče je ta teden na Agrokorjevo zahtevo sprejelo sklep, da je insolvenčni postopek nad Agrokorjem glavni, nadrejeni postopek. Sklep pomeni, da posamezni upniki, kot so banke s terjatvami do skupine Agrokor, teh ne morejo poplačati z Agrokorjevim 72-odstotnim lastništvom Mercatorja. Ta pravna poteza je bila očitno storjena, da se ruski državni banki Sberbank, ki je zaradi terjatev do Agrokorja ta mesec že postala 18,53-odstotna lastnica Mercatorja, prepreči zaplemba še preostalih Mercatorjevih delnic. Gre torej za formalno priznanje, da je Agrokor plačilno nesposoben, hkrati pa za potezo, usmerjeno proti Rusiji oziroma njenim bankam. Po nekaterih podatkih naj bi skupina Agrokor bankam in dobaviteljem dolgovala vrtoglavih 11 milijard evrov, njena največja upnica pa je prav Rusija oziroma dve ruski državni banki Sberbank in VTB.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Politika
Zasebniki pod krinko demokracije
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je eden redkih primerov zakona, s katerim želi država omejiti tržne dejavnosti. Zakon namreč zdravstveno dejavnost opredeljuje kot negospodarsko dejavnost, v kateri velja načelo solidarnosti, kar pomeni, da vplačana sredstva posameznika niso nujno povezana s storitvami, ki jih ta dobi v zameno. In ravno zato, ker želi z njim ministrstvo za zdravje urediti podeljevanje koncesij zdravnikom zasebnikom, je sprejemanje zakona eno najbolj mukotrpnih v tem mandatu vlade Mira Cerarja. Javna razprava je bila namreč zaključena že oktobra leta 2015, prejšnji mesec, po seriji dodatnih medresorskih in koalicijskih usklajevanj, pa so poslanci na zdravstvenem parlamentarnem odboru sprejemanje spet premaknili v nedoločeno prihodnost. Nekateri so celo menili, da bi bilo treba zakon razglasiti za neprimernega za nadaljnjo obravnavo.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Politika
Kaj je narobe z Iranom? Če citiramo velikega političnega analitika Noama Chomskega, je razlog, zaradi katerega je Iran postal problematična država, precej preprost. To je nafta. V 70. letih prejšnjega stoletja so namreč z nafto bogate države podržavile svoje energetske vire, »kljub temu pa je Zahod ohranil prepričljiv nadzor nad njimi. Iran je bil izgubljen leta 1979, ko so strmoglavili šahovo diktaturo, uvedeno z ameriško-britanskim prevratom leta 1953. Ta naj bi zagotovil, da bi ta dobrina ostala v ustreznih rokah,« je zapisal Chomsky leta 2010 ob novi zaostritvi ameriških odnosov s to državo. Ko se je Iran s svojo revolucijo leta 1979 osamosvojil, so v ZDA proti tej državi, ki je tretja največja proizvajalka nafte na svetu, uvedli gospodarske ukrepe. To je tedaj pomenilo predvsem zamrznitev iranskega premoženja v ZDA in prepoved trgovanja med ZDA in Iranom.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Politika
Leta 2007 je izbruhnila afera Janša – Sanader. Nekdanji premier Anton Rop, tedaj že poslanec, je novinarju Vladimirju Vodušku na letalu v neformalnem razgovoru povedal, da sta se pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 Janez Janša in Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. Rop, ki ga je Vodušek prikrito snemal, je trdil, da je Sova pri spremljanju mednarodnih zvez ujela »razne pogovore«, med njimi pogovore Janše in Sanaderja, iz katerih naj bi bilo razvidno, da sta se predsednika tedanjih vlad dogovarjala o incidentih. Nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 je v Piranskem zalivu resnično prišlo do incidenta. Tedaj naj bi bil Janša Sanaderju po telefonu dejal, »da SDS predvolilne ankete dobro kažejo in da incidenti niso potrebni«. Janša je dogovarjanje s Sanaderjem zanikal. Vložil je civilno tožbo proti Ropu, ker pa Rop prisluhov ni nikoli slišal sam, saj mu je o tem poročala Sova, se je z Janšo poravnal in izjavil, da »ne more izključiti možnosti, da je bil zaveden, in zato ne vztraja pri trditvi, da sta se Sanader in Janša dogovarjala o incidentih«.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Družba
Veliki biznis z nevarnimi odpadki
S predelavo nevarnih odpadkov se v Sloveniji aktivno ukvarja relevantnih dvanajst podjetij. Poleg vrhniškega Kemisa v lasti skupine Gorenje, ki je največje po prometu, sta na vrhu po velikosti še dve. Družba z omejeno odgovornostjo Ekol je v lasti kranjskega podjetja Rešet in opravlja dejavnost v industrijski coni Laze poleg Stražišča pri Kranju. Drugo pa se imenuje »Ekologija, d. o. o.«. To je v lasti avstrijske družbe Saubermacher, svoj sedež ima v industrijski coni Trate, v Škofji Loki. Kako varna sta ta dva obrata, ki utegneta zdaj prevzeti predelavo nevarnih odpadkov, ki so doslej končala v Kemisu?
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Politika
»Ko Italijani hočejo, da bi bila vrata odprta, o tem napišejo 30-stranski traktat,« je ta teden razlagal eden od tistih, ki sodelujejo pri postopkih prodaje NLB. Italijani govorijo, veliko govorijo, vlagajo dopise, prošnje, obiskujejo evropsko komisijo in njene službe, še naprej govorijo, tako dolgo, dokler na drugi strani evrokrati ne kapitulirajo. V želji po miru Italijanom dajo takšno ali drugačno koncesijo.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
Osem let po hišnih preiskavah in tri tedne pred dokončnim zastaranjem je ta teden višje sodišče potrdilo sodbo, izrečeno Igorju Bavčarju, in pravnomočno sklenilo, da je kriv pranja denarja. Za pet let bo moral v zapor, poleg tega bo moral vrniti 18 milijonov evrov t. i. protipravno pridobljene premoženjske koristi.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Družba
Bernard Brščič je konec aprila v oddaji Sreda v sredo, ki jo vodi Boris Cipot, govoril o holokavstu kot judovski zaroti. Zanikanje holokavsta je po slovenski zakonodaji kaznivo dejanje, Brščič pa je dejal, da je poboj šestih milijonov Judov med drugo svetovno vojno mit: »Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo … Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli, pravzaprav, nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja. In vzpostaviti to multikulti distopijo.«
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Evropska centralna banka s tajnim pismom nad Slovenijo
V številnih državah, v Nemčiji recimo, lahko računska sodišča pregledujejo in revidirajo poslovanje centralnih bank. Nemški revizorji imajo popoln dostop do vseh področij dela Bundesbank, iz njihovega nadzora je izvzeta zgolj denarna politika centralne banke. Poleg tega so v preteklih letih številne države začele poslovanje svojih centralnih bank in ECB preverjati še na alternativne načine. Maja 2015 je recimo moral sedaj že bivši predsednik ECB Jean-Claude Trichet odgovarjati na vprašanja irskih parlamentarcev. Takšna vprašanja so pomembna. Moč, ki jo ima tudi Banka Slovenije, je izjemna. S svojimi »izračuni« bančne luknje je določala višino zadolžitve. S tem, ko je prej kot evropski bančni regulator uvedla strožje standarde glede kapitalske ustreznosti bank, je povzročila kreditni krč in bila posredno kriva za stečaj ali prisilno prodajo številnih slovenskih podjetij.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Politika
Rekorder med ministrstvi po potnih stroških, predvsem po stroških službenih potovanj v tujino, je obrambno ministrstvo. Deloma je to razumljivo zaradi narave dela. Tako recimo ministrstvo plačuje najem transportnih letal, ki si jih države članice Nata posojajo med seboj; vsak mesec za ta namen porabijo približno 20 tisoč evrov. Poleg tega obrambno ministrstvo vsak mesec načrtuje porabo 20 tisoč evrov za t. i. VIP-prevoze z letalom Falcon, predvsem za predstavnike Nata. Toda poleg teh stroškov je še množica najrazličnejših študijskih potovanj in sestankov v tujini, za kar je recimo ministrstvo samo februarja porabilo 186 tisoč evrov.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Politika
Vsaka naložba spodbudi novo trošenje in vsako novo trošenje pomeni nove naložbe. Ekonomisti v teh primerih govorijo o multiplikatorjih. Multiplikator pristaniške dejavnosti znaša recimo pribižno 1,9, to pomeni, da povečanje ekonomskega prometa na primer v Luko Koper za evro poveča promet v celotnem nacionalnem gospodarstvu za 1,9 evra. Dr. Tanja Mihalič, profesorica ekonomije turizma in prorektorica Univerze v Ljubljani, ki pravkar za gospodarsko ministrstvo piše strategijo razvoja turizma v Sloveniji, pravi, da so številne raziskave naložb v slovenski turizem, ki smo jih delali še za časa Jugoslavije, a tudi po osamosvojitvi, pokazale, da znaša multiplikator v turizmu od 2,4 do 3. To pomeni, da ima vsaka naložba v turistično infrastrukturo, ne samo v hotele, ampak tudi v kolesarske steze, potniška letališča in konec koncev v potniške vlakovne povezave, velike učinke na narodno gospodarstvo. Očitno večje, kot znaša povečanje pristaniške dejavnosti.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16
Mednarodni denarni sklad (IMF) se je ta teden spet zmotil. Še pred nekaj meseci so v njem napovedovali, da bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji 1,8-odstotna, zdaj so napoved popravili za tretjino navzgor, na 2,5 odstotka. Vladni urad za makroekonomske analize (UMAR) pa pričakuje, da bo letos gospodarska rast 3,6-odstotna. Če bo držala njegova napoved, so se v IMF pred meseci glede Slovenije (ponovno) zmotili kar za sto odstotkov.
