Borut Mekina
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Družba
Raba podzemnih voda je bila v Sloveniji dolga desetletja neurejena. Kot je že leta 2013 opozorilo računsko sodišče, so številna podjetja izvire najkakovostnejše vode izkoriščala, ne da bi za to karkoli plačevala državi. Zaradi nestrokovno podeljenih koncesij je tveganje največje pri mineralnih in geotermalnih vodah. Vodarji že od začetka devetdesetih let opozarjajo, da se je odvzem teh vod – za kopališča, a tudi za vzrejo paradižnikov in orhidej – v zadnjih 30–40 letih povečal za skoraj petkrat, zato se njihova gladina znižuje in bo predvidoma okoli leta 2021 dosegla kritično raven. A šele ko smo v zadnjih letih večino podjetij, ki to vodo izkoriščajo, prodali v tujino, se je vlada zganila in začela področje urejati.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Politika
Minuli teden, ob 100. obletnici rojstva južnoafriškega borca za človekove pravice Nelsona Mandele, je imel bivši ameriški predsednik Barack Obama pred večtisočglavo množico v Johannesburgu svoj najpomembnejši govor, odkar je zapustil Belo hišo. Izkoristil ga je za svarilo pred naraščajočim navdušenjem nad močnimi, avtoritarnimi voditelji. »Poglejte okoli sebe,« je dejal, »politike močnih osebnosti so v vzponu, z volitvami pa le ohranjamo pretvezo za demokracijo. Ampak ti, ki imajo moč, poskušajo spodkopati vsako institucijo ali normo, ki daje demokraciji smisel.«
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
Zasebnim osnovnim šolam javni denar
Eden izmed pogojev NSi pri vstopu v koalicijo je bila tudi uveljavitev odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014 o izenačitvi financiranja javnih in zasebnih šol. V Sloveniji za zdaj še vedno velja pravilo, da zasebnim šolam pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih država zagotavlja javnim. A decembra 2014 je ustavno sodišče s tesno večino in neprepričljivo razlago odločilo, da morajo biti tudi zasebne osnovne šole financirane skoraj povsem enako kot javne. V SMC so tudi pripravili zakon, s katerim bi odločbo ustavnega sodišča uveljavili, a so mu nasprotovali predvsem v SD, kjer so dali celo pobudo za spremembo ustave, s katero bi vprašanje rešili.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
Izbrani ukrepi Šarčeve koalicijske pogodbe
Šest političnih strank je pod vodstvom Marjana Šarca preteklo nedeljo na maratonskih, 11-urnih pogajanjih dokončno uskladilo 42-stransko besedilo koalicijske pogodbe. Dokončno so se dogovorili o zdravstvu, o davčnih spremembah, glede katerih so dobili tudi izračune finančnega ministrstva, in tudi o financiranju zasebnih osnovnih šol, kar je bil eden od pogojev NSi. Poleg teh treh glavnih področij koalicijska pogodba vsebuje več drugih zavez. V nadaljevanju so navedene najkonkretnejše med njimi in tiste, ki ne potrebujejo dodatnih pojasnil.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Politika
Slovenija je izjemno hribovita in deloma tudi gorata država. Približno tako kot Avstrija. Zato je helikopterski prevoz, še posebej za nudenje nujne medicinske pomoči, pogosto edina možnost. V Avstriji helikoptersko nujno medicinsko pomoč nudi več institucij. Na Tirolskem s približno 687 tisoč prebivalci je dejavnih do 13 helikopterjev, medtem ko jih je v Sloveniji, kjer nujno medicinsko pomoč nudita vojska in policija, v pripravljenosti skupaj le pet. Vojaški helikopterji so v Sloveniji letos posredovali 245-krat, od tega 74-krat pri reševanju v gorah, 146-krat za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in 25-krat za prevoz inkubatorja.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Politika
Predsednik NSi Matej Tonin je ta teden po seji sveta stranke preostalim potencialnim koalicijskim partnericam postavil ultimat do ponedeljka – če stranke do tedaj ne bodo sprejele njihovih bistvenih pripomb, naj bi v NSi »napravili črto« čez koalicijo, ki jo sestavlja Marjan Šarec. Med področji, kjer ima NSi še dodatne zahteve, je Tonin na prvo mesto postavil prav zdravstvo, pa čeprav so v Listi Marjana Šarca (LMŠ) na področju zdravstva Toninu doslej že precej popustili. Celo toliko, da se z zapisanim zdaj zaradi nasprotnih razlogov, kot jih imajo v NSi, ne strinjajo pogajalci v SD in SMC. V LMŠ po naših informacijah v tretji različici koalicijske pogodbe pripomb SD in SMC niso upoštevali. Če desnosredinski koaliciji ne bo uspelo doseči soglasja, se bo to zgodilo prav zaradi zdravstva.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Politika
Milan Brglez, razrešeni podpredsednik SMC
Z Milanom Brglezom, do nedavna drugim možem stranke SMC, smo se pogovarjali jutro po tistem, ko ga je izvršni odbor stranke izključil. Iz SMC so sporočili, da naj bi Brglez kršil sklepe stranke, domnevno naj bi se ponujal za predsednika državnega zbora, kljub temu da so se v SMC za to mesto odločili kandidirati predsednika Mirana Cerarja. A Brglez v pričujočem intervjuju pojasnjuje svojo različico dogodkov, ki so zdaj zapletli sestavljanje levosredinske koalicije. Eno izmed ključnih vprašanj naj bi bilo, katero od strank, NSi ali Levico, je smiselno še dodatno povabiti k sestavljanju levosredinske koalicije. Brglez naj bi imel podporo Levice, Cerar pa je ni imel. Ob tem, seveda, da imata oba v stranki že daljšo zgodovino boja za notranjo prevlado.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Politika
Madžarski parlament je potrdil zakon »Stop Soros«, v skladu s katerim bo pomoč nezakonitim pribežnikom postala kaznivo dejanje. Posameznikom ali organizacijam, ki bodo pomagale nezakonitim pribežnikom, bo grozila zaporna kazen do enega leta. V skladu z novo ureditvijo bodo kaznivi tudi pravni nasveti prosilcem za azil, deljenje letakov ali hrane.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Politika
Le nekaj dni po volitvah je slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin bodočim koalicijskim partnerjem predlagal zanj najpomembnejšo reformo – povečanje obrambnih izdatkov.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Politika
Škandal24, rumeni tednik v lasti SDS in Madžara Petra Schatza, je le dan po volitvah nehal izhajati.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Politika
KKR je investicijsko podjetje, ki plemeniti denar nekaterih ameriških pokojninskih skladov. Največ kapitala je dobilo sredi osemdesetih let, ko je sklenilo partnerstvo s pokojninskim skladom javnih uslužbencev ameriške države Oregon, leta 2011 pa so mu življenjske prihranke, skupaj približno tri milijarde evrov, v upravljanje zaupali učitelji iz Teksasa. Naloga KKR je, da plemeniti pokojninske prihranke svojih varovancev. Tako je sklad v sodelovanju s svetovalnim podjetjem bratov Martens, ki ju v Sloveniji poznamo po preprodaji Heliosa, objavil prevzemno ponudbo za nakup delnic Cinkarne Celje. Za delnico ponuja 220 evrov.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Politika
Marca lani so v Škofji Loki ustanovili stranko GOD – Glas za otroke in družine. Za njenega predsednika je bil izbran Aleš Primc, redno zaposlen kot nadzornik v agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Politika
Verjetnost, da bo naša varnost ogrožena zaradi poplav, plazov, žledoloma, toče, požarov, pozebe, vročinskega vala, motene oskrbe z življenjsko nujnimi potrebščinami ali celo zaradi epidemij, je veliko večja od grožnje z vojno. Ne le da to vemo intuitivno, tudi uradne institucije potrjujejo te domneve. V resoluciji o strategiji nacionalne varnosti vlada sodi, da Slovenija kratkoročno in srednjeročno neposredno vojaško ni ogrožena, recimo agencija za okolje in klimatologi pa že nekaj let opozarjajo, da bomo zaradi podnebnih sprememb vse pogosteje doživljali skrajne vremenske dogodke – če omenimo zgolj eno od konkretnih varnostnih tveganj.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Politika
Višje delovno in socialno sodišče je leta 2013 v eni od sodb zapisalo, da je »na splošno temeljni namen odpravnine, da se delavcu z njo nadomesti tista škoda, ki mu je nastala zaradi prenehanja delovnega razmerja«.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Politika
Prijateljstvo med zunanjim ministrom Karlom Erjavcem in Rusijo, predvsem njenim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, je že tradicionalno odlično. Tudi po Desusovi zaslugi imamo v Sloveniji vsakoletne žalne slovesnosti ob Ruski kapelici z najvišjo zasedbo. Ugleden član in nekdanji podpredsednik stranke Desus Saša Ivan Geržina je bil prvi slovenski veleposlanik v Rusiji in je tudi predsednik Društva slovensko-ruskega prijateljstva. Od tega prijateljstva nima koristi zgolj slovensko gospodarstvo (od Krke do Gorenja), ki izvaža na ruski trg, ampak tudi Rusija. Erjavec je na položaju obrambnega ministra od nje leta 2008 za poplačilo klirinškega dolga namesto česa koristnejšega kupil predrago in preveliko bojno ladjo Triglav.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Politika
Iskanje politične odgovornosti pri projektu TEŠ6 bi lahko primerjali z iskanjem igle v omari s šivalnim priborom. Da je elektroenergetika velika politika, je morda povsem razumljivo in tudi prav – je prepomembna, da bi jo prepustili strokovnjakom –, težava je v tem, da je elektroenergetika v Sloveniji pred leti izgubila nacionalnopolitično razsežnost in postala stvar ozkih, lokalnopolitičnih interesov, ki skrbijo za svoje vrtičke in za to, da kdo drug ne pogleda predaleč čez plot. Energetiko smo spremenili v mrežo prepletenih svetovalnih pogodb, s katerimi se vzdržuje navidezni mir.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Ekonomija
Največji življenjski – »vitalni« – problem NLB naj bi bilo njeno državno lastništvo. Šele če bi Slovenija banko prodala, jo privatizirala, naj bi jo to »revitaliziralo«. Sprememba lastništva banke NLB, je zapisala evropska komisija v pismu Sloveniji, ki ga je ta teden objavila v uradnem listu EU, naj bi banko usmerila »– na vseh njenih nivojih – do obnašanja, ki bi bilo osredotočeno k maksimiranju njene vrednosti, tako da banka ne bi sledila kratkoročnim ali dolgoročnim političnim ciljem«, so zapisali. Privatizacija NLB naj bi bila nujna celo zaradi »moralnega hazarda«, so naštevali uradniki evropske komisije.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Politika
Lani jeseni se je v Grahovem zgodil incident. Ob tamkajšnjem spomeniku borcem, padlim med drugo svetovno vojno, že vsaj tri leta visi zastava OF, trobojnica s Triglavom in rdečo zvezdo. Oktobra lani, razlaga Ivan Plos, podpredsednik borčevskega združenja iz Cerknice, pa je prišel poziv s policije, naj se zglasi na postaji zaradi motenja javnega reda in miru. Neki lokalni svetnik iz stranke NSi naj bi bil proti združenju borcev vložil ovadbo zaradi rdeče zvezde, češ da je vznemirjala ljudi. Čeprav rdeča zvezda ni prepovedana, so morali borci zastavo sneti, za povrhu pa je tožilstvo proti Plosu začelo uradni postopek. Sledila je obravnava pri sodniku za prekrške, kjer so ga obravnavali kot »obdolženca«, razlaga. Ves ta čas, približno tri mesece, borci zastave nismo smeli izobesiti. Ponovno so jo namestili k spomeniku šele, ko sodišče »storilca«, ki je zastavo izobesil, ni našlo in je ovadbo zavrglo.
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Politika
Ministrstvo za infrastrukturo ne namerava plačati makete drugega tira Koper–Divača, ki je stala 133 tisoč evrov, ker bi jo v skladu s pogodbo podjetje Art Rebel 9 moralo izdelati brez podizvajalcev. Kot je znano, sta se na razpis ministrstva prijavila dva ponudnika, poleg že omenjenega še podjetje RPS, ki je sicer ponudilo 73 tisoč evrov nižjo ceno, a je direkcija za infrastrukturo, domnevno zaradi napake v Excelu in kljub dvakratnemu preverjanju, izbrala dražjega ponudnika. Ta pa je, namesto da bi maketo naredil sam, delo prepustil podjetju RPS. Art Rebel se je zavezal, da bo ministrstvu poleg projektne dokumentacije in same makete dostavil še vitrino za zunanjo postavitev, podstavek, LCD-zaslon in podobno, zaradi česar smo ministrstvo zaprosili za specifikacijo stroškov. Toda odgovorilo je, da ta ne obstaja – podjetje naj bi bilo 19. marca poslalo en sam, skupni račun v višini 133.590 evrov (z DDV). K sreči ministrstvo še ni opravilo tehničnega prevzema, na katerem »se ugotovijo morebitne napake oz. pomanjkljivosti, ki se morajo odpraviti,« zato je račun lahko zavrnilo.
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Politika
Nekdanji katalonski predsednik, glavni pobudnik lanskega referenduma o neodvisnosti Katalonije Carles Puigdemont je minuli teden predaval na Finskem. Španska obveščevalna služba – skupaj 12 mož – je spremljala njegovo gibanje prek mobilnega telefona njegovega prijatelja in z GPS-napravo, ki jo je namestila na njegov avto. Španci so očitno želeli Puigdemonta aretirati v Nemčiji. Ko je vozilo iz Danske zapeljalo v Nemčijo, so španski organi s tem seznanili schengenski informacijski oddelek nemških kriminalistov z zahtevo po aretaciji. Tako je nemška policija Puigdemonta prijela takoj za mejo, na avtocestnem počivališču. O njegovi morebitni izročitvi španskim organom bo v prihodnjih 60 dneh moralo odločiti višje deželno sodišče Schleswig-Holsteina. Ugotoviti bo moralo, ali upor proti oblastem v Španiji ustreza nemškemu kaznivemu dejanju državne izdaje.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Politika
340 tisoč evrov za socialni PR
Poletje se je bližalo koncu. V sredo, 23. avgusta, sta svetovalca družbe A. T. Kearney obiskala ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Tam sta bila uro in pol. Ministrstvo je za sestanek plačalo 420 evrov (z DDV). Naslednji dan so se svetovalci za dve uri in pol sestali na sedežu podjetja A. T. Kearney na Dunajski 151 v Ljubljani in »pripravljali komunikacijski načrt«. Cena, ki jo je za to plačalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: 350 evrov (z DDV). V sredo in četrtek so na Dunajski 151 omenjeni svetovalci pet ur »interno koordinirali«, »koordinirali aktivnosti in komunikacijski načrt«, se pripravljali na sestanek na ministrstvu in tja poslali elektronsko pošto – znesek, ki ga je za ta del aktivnosti plačalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: 563,50 evra (z DDV). Isti dan so brali še časopise. In sicer pol ure (»spremljanje medijev«) – cena za ministrstvo: 36 evrov z DDV.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Politika
Politiki radi pišejo knjige. Še najraje jih izdajajo pred volitvami. Leta 2008 je nekdanja predsednica LDS Katarina Kresal izdala knjigo Leto v politiki. Leta 2010 je pred kandidaturo na ljubljanskih županskih volitvah knjigo Voz na strmini napisala Zofija Mazej Kukovič. Leta 2014 je pred parlamentarnimi volitvami knjigo objavila predsednica NSi Ljudmila Novak, dve leti kasneje tudi novi predsednik NSi Matej Tonin. Zdaj se jim je pridružila Alenka Bratušek, ki ji je spomine V svojih čevljih pomagal napisati s kresnikom nagrajeni pisatelj Tadej Golob.
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Politika
Koliko v resnici zaslužijo slovenski vojaki
Načelnik generalštaba Alan Geder je na svoji predstavitvi poudaril kadrovsko stisko v Slovenski vojski. Rekel je, da je zagotovitev kadrovskih virov »glavni strateški izziv Slovenske vojske«, saj naj bi jo bilo v zadnjih treh letih zapustilo več kot sto vojakov na leto. Eden od vzrokov za odhod vojakov naj bi bila plača. Leta 2008 naj bi bila plača vojaka »znašala več kot 90 odstotkov povprečne slovenske bruto plače, danes je ta odstotek 55,« je dejal Geder. Podatki, ki jih je predstavil načelnik generalštaba, so že na prvi pogled nenavadni.
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Politika
Belgijski liberalec Guy Verhofstadt (1953) je eden najglasnejših zagovornikov tesnejšega povezovanja držav članic Evropske unije. Globoko prepričanje, da je treba EU spremeniti v federalno državo, je verjetno botrovalo njegovemu imenovanju za predstavnika evropskega parlamenta v pogajanjih o brexitu. Nekateri celo trdijo, da je EU-fundamentalist. Je politik z dolgo kariero. Že pri ranih 29 letih, leta 1982, je postal predsednik Flamske liberalne stranke, sredi osemdesetih let podpredsednik belgijske vlade in nato premier med letoma 1999 in 2008. Danes je predsednik Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), četrte najmočnejše politične skupine v Evropskem parlamentu, katere slovenski člani so Stranka Alenke Bratušek, evropski poslanec Ivo Vajgl in seveda Stranka modernega centra. Z Verhofstadtom smo se pogovarjali na dan, ko je prišel na kongres SMC v Maribor podpret stranko SMC, članico svoje skupine, in njenega predsednika, premiera Mira Cerarja.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Svet
V Nemčiji začetek konca zasebnega zdravstva?
Več kot štiri mesece po volitvah v Nemčiji so se tamkajšnji konservativci (CDU in CSU) in socialdemokrati (SPD) dogovorili o prihodnji veliki koaliciji pod vodstvom dolgoletne kanclerke Angele Merkel. Predvsem v SPD so omahovali in sprva nameravali ostati v opoziciji. »Zadržek, ki smo ga imeli do ponovnega vstopa v koalicijo z Angelo Merkel,« je dejal Knut Fleckenstein, eden izmed najvplivnejših članov nemške SPD, sicer evroposlanec, »je bil, da bo potem skrajna Alternativa za Nemčijo (AfD) postala najmočnejša opozicijska stranka, zaradi česar bo dialog potekal na tej liniji. Si predstavljate, kako bo, ko bo v odzivu na vsako dejanje vlade v parlamentu v prihodnjih štirih letih glavno besedo dobila AfD?«
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Politika
Sliši se lepo, ko politiki pred volitvami obljubljajo nižje davke, so pa lahko takšni všečni ukrepi usodni za širšo skupnost. To smo v Sloveniji izkusili nedavno. Zaradi odprave davka na izplačane plače, zaradi zmanjšanja stopenj pri dohodnini in zaradi znižanja davka na dobiček podjetij so proračuni po letu 2006 izgubili približno milijardo evrov na leto. Številni ekonomisti, ki so pozneje analizirali razloge, zaradi katerih je Slovenija v finančno krizo vstopila nepripravljena, se strinjajo, da je bila davčna reforma prve vlade Janeza Janše eden izmed glavnih vzrokov za poznejšo naglo rast zadolževanja in globok gospodarski padec. Učinek davčnih odpustkov, podeljenih v imenu spodbujanja konkurenčnosti, je bil nazadnje ravno nasproten. Sledili so varčevalni ukrepi, drago zadolževanje, zmanjševanje porabe in množični stečaji.
-
Ali Slovenija za plače javnih uslužbencev res namenja 11,3 odstotka bruto družbenega proizvoda, Nemčija pa le 7,5 odstotka?
-
Robert Eiter, začetnik avstrijskega antifašističnega gibanja
Robert Eiter je eden od najpomembnejših avstrijskih antifašistov. Leta 1984 je v mestu Wels ustanovil Iniciativo proti fašizmu, ki je kasneje postala največja avstrijska antifašistična mreža organizacij, v kateri je danes združenih že več kot 80 civilnodružbenih gibanj. Je tudi govorec in član upravnega odbora največje avstrijske zvezne antifašistične organizacije, avstrijskega odbora za Mauthausen, ki zastopa internirane v koncentracijskem taborišču. Po izobrazbi je pravnik, že več kot 15 let pa dela kot novinar in urednik za avstrijsko delavsko zbornico v Zgornji Avstriji. Potem ko je Avstrija sredi decembra lani dobila koalicijsko vlado skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke, postaja glas avstrijskih organizacij, ki se borijo proti antisemitizmu, rasizmu in desnemu ekstremizmu vse pomembnejši, z njimi pa spet tudi Eiter, kot njihov predstavnik. Doma je v Linzu, v Zgornji Avstriji, kjer ima FPÖ eno od najmočnejših volilnih baz in ki je tudi zibelka nemškega nacionalizma v Avstriji.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Zakona sta neustavna zaradi nejasne ureditve reševanja sporov glede referenduma pred vrhovnim sodiščem – vrhovno sodišče bi moralo imeti izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid, so presodili ustavni sodniki. Po drugi strani pa je neustaven tudi člen zakona o volilni in referendumski kampanji, ki vladi omogoča, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo.
