Borut Mekina
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
Borut Pahor je pretekli teden na zaslišanju v državnem zboru o gradnji TEŠ 6 poskušal pokazati, da je zaupal ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku – ker je pač to vloga in naloga predsednika vlade. »Lahovnik je bil zagovornik naložbe v šesti blok TEŠ, v strokovnem smislu pa me je tudi prepričal, da je naložba smiselna, da pa je treba nadzorovati ceno in poskrbeti, da se z naložbo nihče ne okorišča.«
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Politika
RTV Slovenija je ta teden v Dnevniku poročala s tiskovne konference treh zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki so se kritično odzvale na predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju. Z njim želi ministrstvo odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje; po novem naj bi ga kot dajatev pobirala država. Nacionalka je v Dnevniku nazorno grafično prikazala, da tri zdravstvene zavarovalnice »za svoje delovanje porabijo 50 tisoč evrov«. Sledila je izjava prvega moža Vzajemne Aleša Mikelna, da bo tudi država s pobiranjem nove dajatve imela stroške, vendar ni znano, kolikšni bodo.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Ekonomija
Litostroj Jeklo svojim zaposlenim že več let ne plačuje socialnih prispevkov, ne za zdravstveno in ne za pokojninsko zavarovanje. Informacijo o tem neverjetnem primeru je prvi že decembra lani za RTV Slovenija omenil Zlatko Hernčič, sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) iz Ljubljane, zdaj pa so jo za nas potrdili tudi zaposleni v Litostroju, delavci in direktor Litostroja Miroslav Gnamuš. Prav tako so neplačevanje priznali in očitno tudi dovoljevali v slabi banki (DUTB), ki je največji lastnik podjetja, in na Finančni upravi (Furs), ki sicer zdaj zaradi tega zahteva stečaj.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Jože Balažic, sicer predstojnik Inštituta za sodno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, je eden najbolje plačanih zdravnikov. Ne le zdravnikov, Balažic je tudi eden najbolje plačanih izmed 150 tisoč zaposlenimi v celotnem javnem sektorju. Prejšnji mesec je recimo zaslužil 7679 evrov bruto, so nam odgovorili z Medicinske fakultete, torej precej več kot predsednik vlade. Ko smo pred leti poskušali ugotoviti, na kakšen način Balažic zasluži tudi do 11 tisoč evrov na mesec, smo lahko dobili vpogled v nenavaden sistem nagrajevanja zdravniške elite. Balažic namreč zgolj polovico plače zasluži na fakulteti, preostalo pa z najrazličnejšimi dodatki, na primer za pripravljenost, dežurstvo in drugo. Da gre za zaslužkarstvo, priča tudi obračun ur. Skupaj kakšen mesec Balažic »dela« več kot 400 ur ali 14 ur na dan, tudi ob sobotah ali nedeljah.
-
Slovenija, je napovedal kmetijski minister Dejan Židan, »je samozavestna«. Slovenija ne bo dovolila, da jo bo evropska komisija »obravnavala kot drugorazredno članico«. Slovenija bo uporabila vsa pravna sredstva, tudi tožbo proti evropski komisiji, za zaščito kraškega terana, je odločen kmetijski minister Dejan Židan. »Narediti moramo vse brez pridržka z njihove strani, ki bi podaljševal proces. Če zahtevajo kaj drugače, se naredi.« To je izjavil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec julija 2013, v enem izmed najbolj kočljivih trenutkov države. Izjava je del zapisnika zasedanja sveta banke v času, ko se je Slovenija pripravljala na izvedbo stresnih testov.
-
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo za nedavno sprejeto novelo zakona o tujcih zelo verjetno zahtevala ustavno presojo. Tako bo ustavno sodišče razsojalo tudi o sporu, ki je znotraj vladajoče stranke SMC izbruhnil med predsednikom stranke, premierom Mirom Cerarjem, in podpredsednikom stranke ter predsednikom parlamenta Milanom Brglezom.
-
Predstavniki treh največjih tobačnih multinacionalk so se v zadnjih dveh letih sestali z več deset uradniki in funkcionarji v Sloveniji. Kljub temu ministrstva za zdravje niso ustavili ali prepričali, da bi v novem protitobačnem zakonu ne predlagalo enotne embalaže tobačnih izdelkov. Gre za enega zadnjih ukrepov za zmanjšanje kajenja med mladimi, ki ga podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ki ga v svetu poleg Avstralije že uvajajo tudi v Veliki Britaniji, Franciji, na Irskem in Madžarskem.
-
Eden najbolj pronicljivih elementov Orwellovega slavnega distopičnega dela z naslovom 1984 je »novorek«. V knjigi, ki opisuje življenje pod totalitarnim režimom prihodnosti, je za novorek pristojno Ministrstvo za resnico, ki s skrbno izbrano propagando, tj. z novimi skovankami, kratkimi besedami, pogosto zgolj s kraticami iz vojaškega žargona, omejuje svobodo misli. Ideja novoreka ni nič novega. Meje jezika so meje sveta. »Vsako leto manj in manj besed in domet naše zavesti bo vse manjši,« je dejal Orwell v času, ko še ni bilo Twitterja. Nedavno je v slovenskem prevodu izšla knjiga z naslovom »LTI« ali Lingua Tertii Ieprii, v kateri je Viktor Klemperer, nemški judovski filolog, te metode opisal na primeru nacizma. Šele nacistično izrazoslovje, ta govorica tretjega rajha, je ljudi oropala individualnosti, je zapisal.
-
Parlamentarni odbor za obrambo je zavrnil predlog poslanske skupine Združene levice, da Slovenija odpove načrtovano sodelovanje Slovenske vojske v operaciji zveze Nato v Latviji. Sodelovanje je lani poleti na zasedanju zveze Nato obljubil predsednik vlade Miro Cerar. Obljubil ga je tujim državnikom, še preden se je o tem posvetoval doma. Obrambno ministrstvo pa je nedavno sporočilo, da bo naša država v operacijo, katere namen je zastraševanje Rusije, poslala 50 vojakov.
-
Ko je sredi prejšnjega meseca Luka Mesec (ZL) predsednika vlade Mira Cerarja v poslanskem vprašanju opozoril na sporno preprodajo Heliosa, je predsednik vlade, ki nerad komentira privatizacijske postopke, preprodajo presenetljivo hvalil. Na vprašanje, kako je lahko država Helios prodala za 144,8 milijona evrov, na kar ga je po zgolj dveh letih avstrijski lastnik naprej preprodal za 572 milijonov evrov, je predsednik vlade odgovoril, da so v vmesnem času novi, avstrijski lastniki Helios »peljali v pravo smer«.
-
Neznanci so ravnatelju mariborske osnovne šole Damirju Orehovcu prerezali gume na dveh avtomobilih, poleg tega so se v okolici šole na več mestih znašli žaljivi plakati na njegov račun. Tudi zaradi tega meni, da so napadi nanj povezani s tem, da so v šolo pred kratkim sprejeli begunce iz Sirije. Gre za mlade osnovnošolske otroke, ki so zdaj vpisani v prvi, drugi, tretji in peti razred in ki so v Sloveniji po dolgotrajnem preverjanju dobili mednarodno zaščito.Da so kljub temu tudi v Mariboru doživeli incident, ki spominja na pretekle izgrede iz manjših slovenskih vasi, verjetno ni nič nepričakovanega, saj so nedavno v nekaterih medijih, kot je Reporter ali glasilo stranke SDS Nova24, začeli kampanjo objavljanja slik in naslovov stanovanj, v katera naj bi država v Mariboru namestila begunske družine.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Tobak proti funkcionarjem
Letošnje sprejemanje nove protitobačne zakonodaje je bilo tudi preskus odpornosti slovenskih funkcionarjev proti vplivom tobačnih multinacionalk. Saj veste, štirih velikih, Philipa Morrisa, British American Tobacca, Imperial Tobacca in Japan Tobacca. Ker so se na zdravstvenem ministrstvu odločili, da bodo po novem tobačne izdelke dodatno obdavčili in da bodo morali trgovci cigarete prodajati v enotni embalaži, brez znanih logotipov, so omenjeni štirje začeli stopnjevati pritisk. Sprva na novinarje, potem na ministrstva ter nazadnje na vlado in politične stranke.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Letos je imel infrastrukturni minister veliko obiskov. Veliko lobističnih obiskov. Na začetku leta je bila recimo pri njem skupina predstavnikov dubajske multinacionalke DP World, ki upravlja 77 pristanišč v 40 državah in ima 37 tisoč zaposlenih. Po Dubajčanih so h Gašperšiču na kavo prišli Nizozemci. Podjetje se imenuje APM Terminals in je prav tako eden največjih upravljavcev pristanišč oziroma terminalov na svetu. Še pred Dubajčani so na uradne sestanke z vladnimi predstavniki prihajali Nemci pa Francozi …
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Družba
Jože Vogrinc je vsestranski, predvsem pa angažirani intelektualec, po stroki specialist za medije in javnost, profesor na filozofski fakulteti in glavni urednik založbe Studia humanitatis. V začetku osemdesetih je bil odgovorni urednik Radia Študent, do nedavnega kolumnist Mladine. Po obdobju »žvižgaštva« in upanja v nove (socialne) medije, ki naj bi poskrbeli za demokratični preporod, za prave revolucije in vstaje od spodaj, je leto 2016 kulminiralo v nasprotju. Laži in manipulacije so postale hit. Tako rekoč nov, hitro razvijajoč se trg.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Avstrijski minister za socialne zadeve Alois Stöger je ta teden predlagal skrajšanje tedenskega delovnika na 36 ur in uvedbo šestega tedna dopusta. Na ta način bi zmanjšali brezposelnost, je rekel. »Bolj prožne oblike dela,« od katerih imajo zadnja leta največje koristi predvsem delodajalci, bi šle še v prid delojemalcev, šesti teden dopusta pa bi prebivalstvu omogočal več, recimo, »smučarskih počitnic«.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Ključni zakon zdravstvene reforme, zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, je napisan, tako kot druga dva, zakon o pacientovih pravicah in zakon o zdravstveni dejavnosti. Ključni, tisti o reformi, ima 171 členov. Brez finančnih prilog. Minuli teden ga je ministrica Milojka Kolar Celarc predstavila koaliciji. Prvi odziv Tomaža Gantarja (DeSUS), ki vodi parlamentarni odbor za zdravstvo, je bil: »Od predstavitve sem pričakoval precej več. Dobili smo le idejne predloge.« Vodja poslanske skupine Matjaž Han pa meni: »Za širšo razpravo je za zdaj premalo pripravljenega.«
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Politika
V tretjem odboru Generalne skupščine Združenih narodov so prejšnji teden države članice OZN glasovale o resoluciji Boj proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih oblik nestrpnosti. Gre za resolucijo, katere pobudnica je Rusija, ki jo skrbijo zadnji poskusi relativiziranja protifašističnega boja. Resolucijo s podobnimi naslovi in členi predlaga že od leta 2005, letos jo je podprlo že več kot 140 držav, nasprotovali so ji ZDA, Palau in Ukrajina, države članice EU, tudi Slovenija, pa so se glasovanja vzdržale. Zakaj?
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Družba
Aleksander Doplihar, vodja ambulante Pro bono
Aleksander Doplihar že 15 let vodi ambulant o , namenjeno ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Do osamosvojitve je bil direktor združenega zdravstvenega doma Kamnik, Domžale in Litija. Leta 1991 se je upokojil in potem spoznal, da precejšen del prebivalstva nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja – čeprav naj bi imel vsaj na deklarativni ravni v Sloveniji vsak zagotovljeno zdravstveno oskrbo. Tako je s podporo ljubljanske mestne občine, Slovenske filantropije in Karitasa leta 2001 prevzel vodenje ambulante Pro bono. V očeh javnosti je postal zdravnik, ki jemlje Hipokratovo prisego zares. Ali pa zdravnik, ki rešuje ugled svojega ceha. V tem času je prejel veliko nagrad, lani tudi odlikovanje predsednika republike Boruta Pahorja. Čeprav se zaradi poškodbe kolena iz otroštva težko giblje, vsak teden iz Kamnika še vedno prihaja na delo v Ljubljano. Tudi ta teden je prišel, sredi zdravniške stavke.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Politika
Doma, v Sloveniji, bodo poslanci v kratkem odločali o dveh vprašanjih, ki sta Šoltesova »specialiteta«. Eno je vpis pravice do pitne vode v slovensko ustavo. Drugo pa je ratifikacija sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o prosti trgovini, tako imenovani sporazum CETA. Igor Šoltes, ki se je odpravil v politiko z ustanovitvijo društva »Verjamem«, je verjetno eden redkih, ki pred spanjem berejo prostotrgovinske sporazume. Domnevamo sicer, da je takšnega čtiva vajen že iz prejšnjih devetih let službovanja na čelu računskega sodišča. Že tedaj je v imenu čistejšega okolja odstavljal (dva) ministra. Zdaj si je zastavil širše cilje. Postal je eden bolj gorečih kritikov globalizacije.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je s svojo ekipo viceguvernerjev zadnja leta usodo države krojil bolj kot pa predsedniki vlad ali posamezni ministri. Banka Slovenije je bila tista, ki je z »izračuni« bančne luknje določala višino državne zadolžitve in s tem neposredno vplivala na obseg socialne države. Banka Slovenije je s svojimi ukrepi določala obseg kreditiranja podjetij, s čimer je povezana usoda številnih stečajev. Tudi glavne odločitve, povezane z ustanovitvijo slabe banke (DUTB) oziroma z zadnjim valom privatizacije ali z milijardno prerazporeditvijo premoženja, so bile sprejete v prostorih Banke Slovenije, stran od oči javnosti. Moč, ki jo ima Banka Slovenije, je izjemna. Nadzor nad njo pa je bil zadnja leta izjemno pomanjkljiv.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Svet
Francija, Finska, Belgija, Italija, Danska, Avstrija, Švedska, Grčija, Nemčija, Norveška, Španija, Portugalska – vse to so države, ki, na podlagi prejšnji mesec objavljenega poročila OECD, za socialne programe namenjajo več kot Slovenija. Pri nas se kdaj pa kdaj sprašujemo, ali se države drži preveč nekdanje socialistične dediščine, toda dejstvo je, da je večina evropskih držav v tem smislu veliko bolj socialna ali solidarna. Francija namenja za socialne programe skoraj tretjino več sredstev kot Slovenija, več denarja v relativnem smislu namenja za socialne programe tudi Portugalska, ki je revnejša od naše države.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Svet
Odhajajoči generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Mun je minuli teden mandat končal z verjetno najostrejšim govorom doslej. »Tukaj stojim pred vami globoko zaskrbljen … Globok prepad nezaupanja deli državljane od njihovih voditeljev … V tej dvorani sedijo predstavniki vlad, ki so celo načrtovale ali izvajale množične uboje civilistov v Siriji … V preveč delih sveta vidimo voditelje, ki spreminjajo ustave, manipulirajo z volitvami ali se lotevajo drugih obupanih poskusov, da bi se obdržali na oblasti …« Po desetih letih je Ban Ki Mun večni spor med Palestino in Izraelom označil z eno samo besedo – »norost«.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Politika
Kdo je Lidia Glavina? V medijskih arhivih pred letom 2014 o njej ni zapisov, Slovenska tiskovna agencija je ne pozna, Google o njej ne hrani spomina. Prva novica o Lidii Glavina je stara komaj kakšno leto dni, prišla pa je iz slovenske vlade. Julija lani je namreč vlada sporočila, da je bila tudi Lidia Glavina v izjemni konkurenci potrjena za nadzornico Slovenskega državnega holdinga (SDH).
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Politika
Ustavno sodišče je leta 2000 soglasno odločilo, da pokopališke in pogrebne dejavnosti »iz pietetnih, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ni mogoče zagotavljati na prostem trgu«. Odločitev je razumljiva – ob smrti bližnjega svojci na denar ne gledajo, to pa ponudniki pogrebnih storitev na trgu s pridom izkoriščajo. Že danes srhljivih pogrebnih zgodb, podobnih tistim iz znanega filma Maratonci tečejo častni krog, v Sloveniji ne manjka. Lani je odjeknila zgodba o pogrebniku iz Črnomlja, ki je doma hranil trupla pokojnikov, da se jih je nabralo več in si je tako znižal stroške prevoza v ljubljanski krematorij, znan pa je tudi primer pretepa med pogrebnikoma, ki sta se nekje na Dolenjskem borila za prevzem trupla po prometni nesreči.
