Borut Mekina
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Družba
Bernard Brščič je konec aprila v oddaji Sreda v sredo, ki jo vodi Boris Cipot, govoril o holokavstu kot judovski zaroti. Zanikanje holokavsta je po slovenski zakonodaji kaznivo dejanje, Brščič pa je dejal, da je poboj šestih milijonov Judov med drugo svetovno vojno mit: »Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo … Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli, pravzaprav, nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja. In vzpostaviti to multikulti distopijo.«
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Evropska centralna banka s tajnim pismom nad Slovenijo
V številnih državah, v Nemčiji recimo, lahko računska sodišča pregledujejo in revidirajo poslovanje centralnih bank. Nemški revizorji imajo popoln dostop do vseh področij dela Bundesbank, iz njihovega nadzora je izvzeta zgolj denarna politika centralne banke. Poleg tega so v preteklih letih številne države začele poslovanje svojih centralnih bank in ECB preverjati še na alternativne načine. Maja 2015 je recimo moral sedaj že bivši predsednik ECB Jean-Claude Trichet odgovarjati na vprašanja irskih parlamentarcev. Takšna vprašanja so pomembna. Moč, ki jo ima tudi Banka Slovenije, je izjemna. S svojimi »izračuni« bančne luknje je določala višino zadolžitve. S tem, ko je prej kot evropski bančni regulator uvedla strožje standarde glede kapitalske ustreznosti bank, je povzročila kreditni krč in bila posredno kriva za stečaj ali prisilno prodajo številnih slovenskih podjetij.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Politika
Rekorder med ministrstvi po potnih stroških, predvsem po stroških službenih potovanj v tujino, je obrambno ministrstvo. Deloma je to razumljivo zaradi narave dela. Tako recimo ministrstvo plačuje najem transportnih letal, ki si jih države članice Nata posojajo med seboj; vsak mesec za ta namen porabijo približno 20 tisoč evrov. Poleg tega obrambno ministrstvo vsak mesec načrtuje porabo 20 tisoč evrov za t. i. VIP-prevoze z letalom Falcon, predvsem za predstavnike Nata. Toda poleg teh stroškov je še množica najrazličnejših študijskih potovanj in sestankov v tujini, za kar je recimo ministrstvo samo februarja porabilo 186 tisoč evrov.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Politika
Vsaka naložba spodbudi novo trošenje in vsako novo trošenje pomeni nove naložbe. Ekonomisti v teh primerih govorijo o multiplikatorjih. Multiplikator pristaniške dejavnosti znaša recimo pribižno 1,9, to pomeni, da povečanje ekonomskega prometa na primer v Luko Koper za evro poveča promet v celotnem nacionalnem gospodarstvu za 1,9 evra. Dr. Tanja Mihalič, profesorica ekonomije turizma in prorektorica Univerze v Ljubljani, ki pravkar za gospodarsko ministrstvo piše strategijo razvoja turizma v Sloveniji, pravi, da so številne raziskave naložb v slovenski turizem, ki smo jih delali še za časa Jugoslavije, a tudi po osamosvojitvi, pokazale, da znaša multiplikator v turizmu od 2,4 do 3. To pomeni, da ima vsaka naložba v turistično infrastrukturo, ne samo v hotele, ampak tudi v kolesarske steze, potniška letališča in konec koncev v potniške vlakovne povezave, velike učinke na narodno gospodarstvo. Očitno večje, kot znaša povečanje pristaniške dejavnosti.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16
Mednarodni denarni sklad (IMF) se je ta teden spet zmotil. Še pred nekaj meseci so v njem napovedovali, da bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji 1,8-odstotna, zdaj so napoved popravili za tretjino navzgor, na 2,5 odstotka. Vladni urad za makroekonomske analize (UMAR) pa pričakuje, da bo letos gospodarska rast 3,6-odstotna. Če bo držala njegova napoved, so se v IMF pred meseci glede Slovenije (ponovno) zmotili kar za sto odstotkov.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
Borut Pahor je pretekli teden na zaslišanju v državnem zboru o gradnji TEŠ 6 poskušal pokazati, da je zaupal ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku – ker je pač to vloga in naloga predsednika vlade. »Lahovnik je bil zagovornik naložbe v šesti blok TEŠ, v strokovnem smislu pa me je tudi prepričal, da je naložba smiselna, da pa je treba nadzorovati ceno in poskrbeti, da se z naložbo nihče ne okorišča.«
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Politika
RTV Slovenija je ta teden v Dnevniku poročala s tiskovne konference treh zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki so se kritično odzvale na predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju. Z njim želi ministrstvo odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje; po novem naj bi ga kot dajatev pobirala država. Nacionalka je v Dnevniku nazorno grafično prikazala, da tri zdravstvene zavarovalnice »za svoje delovanje porabijo 50 tisoč evrov«. Sledila je izjava prvega moža Vzajemne Aleša Mikelna, da bo tudi država s pobiranjem nove dajatve imela stroške, vendar ni znano, kolikšni bodo.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Ekonomija
Litostroj Jeklo svojim zaposlenim že več let ne plačuje socialnih prispevkov, ne za zdravstveno in ne za pokojninsko zavarovanje. Informacijo o tem neverjetnem primeru je prvi že decembra lani za RTV Slovenija omenil Zlatko Hernčič, sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) iz Ljubljane, zdaj pa so jo za nas potrdili tudi zaposleni v Litostroju, delavci in direktor Litostroja Miroslav Gnamuš. Prav tako so neplačevanje priznali in očitno tudi dovoljevali v slabi banki (DUTB), ki je največji lastnik podjetja, in na Finančni upravi (Furs), ki sicer zdaj zaradi tega zahteva stečaj.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Jože Balažic, sicer predstojnik Inštituta za sodno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, je eden najbolje plačanih zdravnikov. Ne le zdravnikov, Balažic je tudi eden najbolje plačanih izmed 150 tisoč zaposlenimi v celotnem javnem sektorju. Prejšnji mesec je recimo zaslužil 7679 evrov bruto, so nam odgovorili z Medicinske fakultete, torej precej več kot predsednik vlade. Ko smo pred leti poskušali ugotoviti, na kakšen način Balažic zasluži tudi do 11 tisoč evrov na mesec, smo lahko dobili vpogled v nenavaden sistem nagrajevanja zdravniške elite. Balažic namreč zgolj polovico plače zasluži na fakulteti, preostalo pa z najrazličnejšimi dodatki, na primer za pripravljenost, dežurstvo in drugo. Da gre za zaslužkarstvo, priča tudi obračun ur. Skupaj kakšen mesec Balažic »dela« več kot 400 ur ali 14 ur na dan, tudi ob sobotah ali nedeljah.
-
Slovenija, je napovedal kmetijski minister Dejan Židan, »je samozavestna«. Slovenija ne bo dovolila, da jo bo evropska komisija »obravnavala kot drugorazredno članico«. Slovenija bo uporabila vsa pravna sredstva, tudi tožbo proti evropski komisiji, za zaščito kraškega terana, je odločen kmetijski minister Dejan Židan. »Narediti moramo vse brez pridržka z njihove strani, ki bi podaljševal proces. Če zahtevajo kaj drugače, se naredi.« To je izjavil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec julija 2013, v enem izmed najbolj kočljivih trenutkov države. Izjava je del zapisnika zasedanja sveta banke v času, ko se je Slovenija pripravljala na izvedbo stresnih testov.
-
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo za nedavno sprejeto novelo zakona o tujcih zelo verjetno zahtevala ustavno presojo. Tako bo ustavno sodišče razsojalo tudi o sporu, ki je znotraj vladajoče stranke SMC izbruhnil med predsednikom stranke, premierom Mirom Cerarjem, in podpredsednikom stranke ter predsednikom parlamenta Milanom Brglezom.
-
Predstavniki treh največjih tobačnih multinacionalk so se v zadnjih dveh letih sestali z več deset uradniki in funkcionarji v Sloveniji. Kljub temu ministrstva za zdravje niso ustavili ali prepričali, da bi v novem protitobačnem zakonu ne predlagalo enotne embalaže tobačnih izdelkov. Gre za enega zadnjih ukrepov za zmanjšanje kajenja med mladimi, ki ga podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ki ga v svetu poleg Avstralije že uvajajo tudi v Veliki Britaniji, Franciji, na Irskem in Madžarskem.
-
Eden najbolj pronicljivih elementov Orwellovega slavnega distopičnega dela z naslovom 1984 je »novorek«. V knjigi, ki opisuje življenje pod totalitarnim režimom prihodnosti, je za novorek pristojno Ministrstvo za resnico, ki s skrbno izbrano propagando, tj. z novimi skovankami, kratkimi besedami, pogosto zgolj s kraticami iz vojaškega žargona, omejuje svobodo misli. Ideja novoreka ni nič novega. Meje jezika so meje sveta. »Vsako leto manj in manj besed in domet naše zavesti bo vse manjši,« je dejal Orwell v času, ko še ni bilo Twitterja. Nedavno je v slovenskem prevodu izšla knjiga z naslovom »LTI« ali Lingua Tertii Ieprii, v kateri je Viktor Klemperer, nemški judovski filolog, te metode opisal na primeru nacizma. Šele nacistično izrazoslovje, ta govorica tretjega rajha, je ljudi oropala individualnosti, je zapisal.
-
Parlamentarni odbor za obrambo je zavrnil predlog poslanske skupine Združene levice, da Slovenija odpove načrtovano sodelovanje Slovenske vojske v operaciji zveze Nato v Latviji. Sodelovanje je lani poleti na zasedanju zveze Nato obljubil predsednik vlade Miro Cerar. Obljubil ga je tujim državnikom, še preden se je o tem posvetoval doma. Obrambno ministrstvo pa je nedavno sporočilo, da bo naša država v operacijo, katere namen je zastraševanje Rusije, poslala 50 vojakov.
-
Ko je sredi prejšnjega meseca Luka Mesec (ZL) predsednika vlade Mira Cerarja v poslanskem vprašanju opozoril na sporno preprodajo Heliosa, je predsednik vlade, ki nerad komentira privatizacijske postopke, preprodajo presenetljivo hvalil. Na vprašanje, kako je lahko država Helios prodala za 144,8 milijona evrov, na kar ga je po zgolj dveh letih avstrijski lastnik naprej preprodal za 572 milijonov evrov, je predsednik vlade odgovoril, da so v vmesnem času novi, avstrijski lastniki Helios »peljali v pravo smer«.
-
Neznanci so ravnatelju mariborske osnovne šole Damirju Orehovcu prerezali gume na dveh avtomobilih, poleg tega so se v okolici šole na več mestih znašli žaljivi plakati na njegov račun. Tudi zaradi tega meni, da so napadi nanj povezani s tem, da so v šolo pred kratkim sprejeli begunce iz Sirije. Gre za mlade osnovnošolske otroke, ki so zdaj vpisani v prvi, drugi, tretji in peti razred in ki so v Sloveniji po dolgotrajnem preverjanju dobili mednarodno zaščito.Da so kljub temu tudi v Mariboru doživeli incident, ki spominja na pretekle izgrede iz manjših slovenskih vasi, verjetno ni nič nepričakovanega, saj so nedavno v nekaterih medijih, kot je Reporter ali glasilo stranke SDS Nova24, začeli kampanjo objavljanja slik in naslovov stanovanj, v katera naj bi država v Mariboru namestila begunske družine.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Tobak proti funkcionarjem
Letošnje sprejemanje nove protitobačne zakonodaje je bilo tudi preskus odpornosti slovenskih funkcionarjev proti vplivom tobačnih multinacionalk. Saj veste, štirih velikih, Philipa Morrisa, British American Tobacca, Imperial Tobacca in Japan Tobacca. Ker so se na zdravstvenem ministrstvu odločili, da bodo po novem tobačne izdelke dodatno obdavčili in da bodo morali trgovci cigarete prodajati v enotni embalaži, brez znanih logotipov, so omenjeni štirje začeli stopnjevati pritisk. Sprva na novinarje, potem na ministrstva ter nazadnje na vlado in politične stranke.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Letos je imel infrastrukturni minister veliko obiskov. Veliko lobističnih obiskov. Na začetku leta je bila recimo pri njem skupina predstavnikov dubajske multinacionalke DP World, ki upravlja 77 pristanišč v 40 državah in ima 37 tisoč zaposlenih. Po Dubajčanih so h Gašperšiču na kavo prišli Nizozemci. Podjetje se imenuje APM Terminals in je prav tako eden največjih upravljavcev pristanišč oziroma terminalov na svetu. Še pred Dubajčani so na uradne sestanke z vladnimi predstavniki prihajali Nemci pa Francozi …
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Družba
Jože Vogrinc je vsestranski, predvsem pa angažirani intelektualec, po stroki specialist za medije in javnost, profesor na filozofski fakulteti in glavni urednik založbe Studia humanitatis. V začetku osemdesetih je bil odgovorni urednik Radia Študent, do nedavnega kolumnist Mladine. Po obdobju »žvižgaštva« in upanja v nove (socialne) medije, ki naj bi poskrbeli za demokratični preporod, za prave revolucije in vstaje od spodaj, je leto 2016 kulminiralo v nasprotju. Laži in manipulacije so postale hit. Tako rekoč nov, hitro razvijajoč se trg.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Avstrijski minister za socialne zadeve Alois Stöger je ta teden predlagal skrajšanje tedenskega delovnika na 36 ur in uvedbo šestega tedna dopusta. Na ta način bi zmanjšali brezposelnost, je rekel. »Bolj prožne oblike dela,« od katerih imajo zadnja leta največje koristi predvsem delodajalci, bi šle še v prid delojemalcev, šesti teden dopusta pa bi prebivalstvu omogočal več, recimo, »smučarskih počitnic«.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Ključni zakon zdravstvene reforme, zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, je napisan, tako kot druga dva, zakon o pacientovih pravicah in zakon o zdravstveni dejavnosti. Ključni, tisti o reformi, ima 171 členov. Brez finančnih prilog. Minuli teden ga je ministrica Milojka Kolar Celarc predstavila koaliciji. Prvi odziv Tomaža Gantarja (DeSUS), ki vodi parlamentarni odbor za zdravstvo, je bil: »Od predstavitve sem pričakoval precej več. Dobili smo le idejne predloge.« Vodja poslanske skupine Matjaž Han pa meni: »Za širšo razpravo je za zdaj premalo pripravljenega.«
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Politika
V tretjem odboru Generalne skupščine Združenih narodov so prejšnji teden države članice OZN glasovale o resoluciji Boj proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih oblik nestrpnosti. Gre za resolucijo, katere pobudnica je Rusija, ki jo skrbijo zadnji poskusi relativiziranja protifašističnega boja. Resolucijo s podobnimi naslovi in členi predlaga že od leta 2005, letos jo je podprlo že več kot 140 držav, nasprotovali so ji ZDA, Palau in Ukrajina, države članice EU, tudi Slovenija, pa so se glasovanja vzdržale. Zakaj?
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Družba
Aleksander Doplihar, vodja ambulante Pro bono
Aleksander Doplihar že 15 let vodi ambulant o , namenjeno ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Do osamosvojitve je bil direktor združenega zdravstvenega doma Kamnik, Domžale in Litija. Leta 1991 se je upokojil in potem spoznal, da precejšen del prebivalstva nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja – čeprav naj bi imel vsaj na deklarativni ravni v Sloveniji vsak zagotovljeno zdravstveno oskrbo. Tako je s podporo ljubljanske mestne občine, Slovenske filantropije in Karitasa leta 2001 prevzel vodenje ambulante Pro bono. V očeh javnosti je postal zdravnik, ki jemlje Hipokratovo prisego zares. Ali pa zdravnik, ki rešuje ugled svojega ceha. V tem času je prejel veliko nagrad, lani tudi odlikovanje predsednika republike Boruta Pahorja. Čeprav se zaradi poškodbe kolena iz otroštva težko giblje, vsak teden iz Kamnika še vedno prihaja na delo v Ljubljano. Tudi ta teden je prišel, sredi zdravniške stavke.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Politika
Doma, v Sloveniji, bodo poslanci v kratkem odločali o dveh vprašanjih, ki sta Šoltesova »specialiteta«. Eno je vpis pravice do pitne vode v slovensko ustavo. Drugo pa je ratifikacija sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o prosti trgovini, tako imenovani sporazum CETA. Igor Šoltes, ki se je odpravil v politiko z ustanovitvijo društva »Verjamem«, je verjetno eden redkih, ki pred spanjem berejo prostotrgovinske sporazume. Domnevamo sicer, da je takšnega čtiva vajen že iz prejšnjih devetih let službovanja na čelu računskega sodišča. Že tedaj je v imenu čistejšega okolja odstavljal (dva) ministra. Zdaj si je zastavil širše cilje. Postal je eden bolj gorečih kritikov globalizacije.
