Borut Mekina
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Politika
Po javnomnenjskih anketah so Socialni de mokr ati (SD) prejšnji teden prvič po desetih letih spet prevzeli vodstvo. Postali so, vsaj za en mesec, najbolj priljubljena stranka v deželi. Že leta pa je po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljena med njimi Tanja Fajon, nekoč dopisnica TV Slovenija iz Bruslja, zdaj evropska poslanka in podpredsednica politične skupine Evropskih socialistov in socialnih demokratov. Njena priljubljenost je prav trdoživa. V evropski parlament je bila izvoljena s preferenčnimi glasovi, radi jo imajo celo v daljnih jugovzhodnih deželah. Leta 2010 je neki gostilničar iz Tirane po njej poimenoval svojo kavarno – »Fajon«. Ampak kaj bo zdaj Fajonova s tem političnim kapitalom?
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Politika
Mesec dni za tem, ko je Miro Cerar napovedal, da bo Slovenija v sklopu Nata proti »vse agresivnejši Rusiji« na mejo z Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko poslala 30 vojakov, pošilja obrambno ministrstvo na Baltik novo skupino 30 vojakov. Ti naj bi z bojnim streljanjem v zahtevnejših razmerah pomenili slovenski »prispevek v podporo jamstvenih ukrepov baltskim zaveznicam«.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Politika
Tragedija kot izgovor za privatizacijo
Lani smo državljani trem zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam, Vzajemni, Slovenici in Triglavu, plačali 483 milijonov evrov, te tri zavarovalnice pa so za zdravstvene storitve bolnišnicam plačale 421 milijonov. Kam je šla razlika, 62 milijonov evrov? Ta razlika je šla recimo za različne administrativne stroške. Tudi plače. Menedžer Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne, je recimo lani v povprečju na mesec prejemal 12.300 evrov bruto plače, Samo Fakin, generalni direktor javne zdravstvene zavarovalnice, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pa »zgolj« 4700 bruto na mesec.
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Družba
Razlogov za skrb je dejansko veliko. V vsakdanjem življenju predvsem zato, ker izobrazbo dojemamo kot eno najpomembnejših opor gotovosti v življenju. Na makro ravni pa zato, ker se podobno kot druge javne podsisteme obravnava kot strošek in ker se nenehno stopnjujejo pritiski, da bi se njena vloga omejila na posredovanje »uporabnih« znanj in veščin.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Politika
Solidarnost sistemsko nemogoča
Ali vlada pripravlja morebitno zamrznitev plač funkcionarjev, ministrov in poslancev, da bi tako izničila iztek ukrepa t. i. kompresije plačne lestvice, ki je bil sprejet zaradi varčevanja leta 2013 in ki preneha veljati septembra? In ali vlada morebiti pripravlja ukrep znižanja najvišjih plač v javnem sektorju, da bi tako izkazala solidarnost do revnejših, za katere velika večina varčevalnih ukrepov iz let 2012 in 2013 še velja?
-
29. 7. 2016 | Mladina 30 | Politika
Strošek članstva Slovenije v Natu, je napovedala vlada pred referendumom o vstopu v zvezo leta 2003, bo »članarina, ki jo država prispeva v skupni proračun zveze«, znašala pa bo od 1,5 do tri milijone dolarjev na leto, kar je »450 SIT na prebivalca« oziroma »pol cene kino vstopnice«. Danes, po več kot desetih letih članstva, je očitno, da državljanov to ne stane le »pol cene kino stopnice« na leto, ampak precej več. Koliko v resnici? Kot izhaja iz zadnjih odgovorov ministrstva za obrambo na poslanski vprašanji Mihe Kordiša (ZL), je doslej članstvo v Natu vsakega državljana stalo vsaj desetkrat več. In še to brez upoštevanja nakupov orožja in opreme, ki smo jih obljubili na sestankih zveze, recimo patrij ali štirikolesnikov, namenjenih bolj vožnji po puščavah kot po ozkih gozdnih cestah.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Politika
Tresenje so čutili domačini na širšem območju Novega mesta, Šentjerneja, Trebnjega, Dolenjskih Toplic, Straže in vinorodnega območja Trške gore. Z ministrstva za obrambo so hitro sporočili, da je šlo za »postopek v okviru Natovega nadzora zračnega prostora«. Izraelski boeing 747, ki je letel proti Tel Avivu, je nad Švico prejel grožnjo z bombo, zaradi česar so ga začela spremljati vojaška letala. V Sloveniji sta ga, v skladu z Natovimi pravili, prevzela italijanska lovca EFA2000 in pri tem prebila zvočni zid. Pok je bil tako močan, da je dogodek ob 9.08 zaznala tudi potresna opazovalnica Višnje.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Politika
"Država je v šoku. Razmere so postale zelo nepredvidljive, krhke."
Giles Merritt je zadnjih 16 let generalni sekretar nevladne organizacije Prijatelji Evrope (Friends of Europe), organizacije, ki poskuša spodbuditi razpravo o prihodnosti EU. Poklicno pot je začel leta 1968, najprej je bil novinar Financial Timesa, za katerega je po letu 1978 delal kot dopisnik iz Bruslja. Pozneje je napisal več knjig, katerih tema sta bili večinoma EU in Vzhodna Evropa.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Politika
Prav je, da ima politika nadzor nad velikimi državnimi podjetji. A ko je v primeru Luke Koper politika začela izvajati nadzor, je zasmrdelo. Argumenti upravljavca državnega premoženja, Slovenskega državnega holdinga (SDH), niso bili logični. Iz SDH so recimo sporočili, da želijo spremembo v vodstvu Luke in zamenjavo prve nadzornice Alenke Žnidaršič Krajnc, ker so stroški dela previsoki. Nato se je izkazalo, da so ta podatek zamešali s stroški amortizacije. Podobno se je zgodilo državnemu sekretarju Metodu Dragonji, ki je želel zamenjavo vodstva Luke zaradi domnevno poraznih rezultatov. Nato se je izkazalo, da je imel Dragonja tri leta stare podatke.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Ekonomija
Sredi devetdesetih, se spominja Bruno Korelič, eden najuspešnejših dolgoletnih predsednikov uprave Luke Koper, so predvsem Slovenski krščanski demokrati (SKD) zagovarjali stališče, da je treba Luko Koper razkosati in prodati, po vzoru privatizacije drugih velikih in nekoč uspešnih slovenskih podjetij. Njihova ideja je bila, da bi posamezne pomole v obliki koncesije »prodali« zasebnim podjetjem, se spominja Korelič, prvi pogoj za to idejo pa je bila ustanovitev pristaniške uprave, ki bi namesto Luke bdela nad terminali, te pa bi upravljali posamezni koncesionarji – zasebniki.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Anakonda – po latinsko Eunectes murinus – slovi kot najtežja vrsta kače. Živi predvsem v Južni Ameriki, saj za preživetje potrebuje povprečne temperature blizu 30 stopinj Celzija. Če je hladneje, anakonda sprva otrpne, če je še hladneje, pa odide v svoja večna lovišča. Ker anakonde ne živijo na Poljskem, še manj pa v Rusiji, je seveda malce komično, ko sekretariat Severnoatlantskega zavezništva na dve leti organizira vajo Anakonda na Poljskem. Zlasti tokrat, ko so največjo Anakondo od vseh organizirali na severovzhodu, na meji z Rusijo.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Politika
Podatki iz merilnega mesta VTPodV 1001, kjer agencija za okolje (ARSO) meri gladino podzemne vode v Savski kotlini in Ljubljanskem polju, kažejo, da je podtalnica na tem območju že leta 2014 dosegla t. i. kritično gladino. Raven podtalnice v Ljubljani počasi, a vztrajno pada. Kakšno leto je vode več, kakšno leto je vode manj, a trend je očiten. Južno od Ljubljane, v Krški kotlini, raven podtalnice ravno tako počasi in vztrajno pada. Na Krškem in Čateškem polju bo raven podtalnice kritično gladino dosegla predvidoma čez dve leti.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Svet
Na avstrijskih predsedniških volitvah je prejšnji konec tedna sicer zmagal nekdanji predsednik stranke zelenih Alexander Van der Bellen, toda slavil je šele, ko so prešteli glasove, prispele po pošti, razlika med kandidatoma pa je bila le nekaj več kot 30 tisoč glasov. Dobil je »zgolj« 51,9-odstotno podporo, kar kaže, da je bila resnična zmagovalka volitev skrajno desna stranka svobodnjakov (FPÖ), ki si je zagotovila rekordno visoko, skoraj 50-odstotno podporo s kandidatom Norbertom Hoferjem, znanem po tem, da je med predvolilno kampanjo s seboj nosil glock 26, polavtomatsko pištolo avstrijske izdelave.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Ekonomija
Dr. Mejra Festić je postala viceguvernerka Banke Slovenije v začetku leta 2011. Zase pravi, da pozna teorijo in prakso. Bila je profesorica ekonomske teorije na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, pred tem pa je nekaj časa delala v dunajski centrali banke Unicredit. Danes v banki vodi posebno inšpekcijsko skupino, ki pomaga policiji pri pregledovanju kreditnih map in preiskovanju sumov kaznivih dejanj pri odobravanju posojil. Banke so v preteklosti grešile, kaj pa Banka Slovenije?
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Politika
V Sloveniji se vrstijo obiski visokih predstavnikov Nata. Februarja je generalštab Slovenske vojske obiskal poveljnik sil Nata v Evropi, ameriški general Philip Breedlove, v začetku maja pa sta sem prišla namestnik generalnega sekretarja zveze Nato Alexander Vershbow in poveljnik ameriških letalskih sil v Evropi in Afriki ter poveljnik letalskih sil zveze Nato Frank Gorenc.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Družba
Roka Žavbija, 26-letnega Kamničana, s katerim smo se v Mladini pred letom in pol pogovarjali o odhodu v vojno v Siriji, italijanske oblasti obtožujejo terorizma.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Svet
V prvem krogu predsedniških volitev, ki v Avstriji potekajo vsakih šest let, je presenetljivo zmagal kandidat skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) Norbert Hofer; zbral je skupaj 35 odstotkov glasov. Ankete javnega mnenja takšnega izida niso napovedovale. Oba predstavnika avstrijskih vladajočih koalicijskih strank, socialdemokratov (SPÖ) in krščanske demokracije (ÖVP), sta skupaj prejela zgolj 22 odstotkov, kar je seveda načelo legitimnost koalicije. O tem pretresu v Avstriji smo se še pred drugim krogom volitev, ki bo 22. maja, pogovarjali z vodilnim avstrijskim politologom dr. Petrom Filzmaierjem z Donavske univerze v Kremsu.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Politika
Akademsko kariero je začela z dolgimi debatami na domu beograjskega akademika Milana Budimirja o zgodovinskem pomenu zelja. Bila je disidentka, borila se je za svobodo izražanja, za pravice žensk, pisala peticije in postala redna profesorica za antropologijo antičnih svetov, spolov ter balkanologije na bivši Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Ko danes mnogi menijo, da lahko Evropo reši le še več demokracije, medtem ko celo v Avstriji na demokratični način zmaguje skrajna desnica, je za pomoč treba prositi dr. Svetlano Slapšak – eno največjih strokovnjakinj za antiko pri nas.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Svet
Glock 26 je polavtomatska pištola avstrijske izdelave. Postala je simbol prvega kroga avstrijskih predsedniških volitev, bila je namreč redna spremljevalka Norberta Hoferja, kandidata avstrijske skrajno desne stranke svobodnjakov (FPÖ), ki je v prvem krogu minuli konec tedna nepričakovano pometel s tekmeci. Doslej so si oblast v Avstriji tradicionalno delili rdeči (SPÖ) in črni (ÖVP), tu in tam v povezavi s kakšno majhno stranko. Zdaj je absolutni favorit avstrijskih volivcev postal politik s pištolo. S pištolo avstrijske izdelave, seveda, rdeči in črni protikandidat sta dobila vsak zgolj po 11 odstotkov glasov.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Politika
Če danes umrete v Bolnišnici Topolšica, bo z vašo smrtjo zelo verjetno zaslužilo pogrebno podjetje Elektro in pogrebne storitve Usar. Morda boste pred tem na oddelku za internistične bolezni celo spoznali gospo Usar, ki je tam medicinska sestra. Če umrete v Celju, bo to verjetno posel za podjetje VEKING inženiring za pokopališko in pogrebno dejavnost, trgovina in gostinstvo, d. o. o., v lasti Angelce in Franja Rastislava Kelherja. V Mariboru bo z vami zaslužila delniška družba Pogrebno podjetje Maribor, d. d. – še do nedavnega se je del njenih dobičkov stekal v davčno oazo, na Britanske Deviške otoke. Ali pa bo v Mariboru z vašim koncem zaslužilo pogrebno podjetje Yamaco, ki je poslovalnico odprlo točno nasproti mariborskega univerzitetnega kliničnega centra.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Ekonomija
V Elanu, ki ima od lani poleti novega lastnika, anonimni ruski sklad tveganega kapitala s sedežem na Cipru, so sprejeli prvo večjo poslovno odločitev: ukinili ali prodali bodo program proizvodnje skakalnih smuči.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Politika
Dunajske mestne oblasti so ta teden predstavile celovito strategijo integracije beguncev v mestu. Na Dunaju je nastanjenih 21.200 beguncev, in kot je povedal župan Michael Häupl, so se oblasti odločile za strategijo »integracija od prvega dne«. Poleg tega, da so beguncem zagotovili brezplačno uporabo številnih mestnih storitev, kot je javni transport, bo vsak izmed njih dobil še posebno knjižico, prek katere bodo spremljali »integracijo«.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Politika
Cerarjev »nedržavotvorni« sekretar
Najvišji državni funkcionarji naj bi spoštovali najvišja etična merila. Vlada Mira Cerarja je decembra potrdila etični kodeks funkcionarjev, katerega prvi postulat »Zakon in pravičnost« pravi, da si morajo funkcionarji z vsemi močmi prizadevati za »suverenost in blaginjo Republike Slovenije«, pri čemer morajo delovati »s pričakovano integriteto in državotvorno držo«. Te usmeritve pa, žal, niso tako samoumevne, kot se berejo na prvi pogled. Male funkcionarske ustave ne spoštuje niti generalni sekretar Cerarjeve vlade Darko Krašovec, ki je bil pred tem sodnik na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Politika
Bermudi so otoček velikosti Kranja z okolico. Ta leži 1000 kilometrov vzhodno od obale severne Amerike, v Atlantskem oceanu. Čeprav imajo Bermudi, ki obsegajo okrog 50 kvadratnih kilometrov, zgolj 60 tisoč prebivalcev, je tam registriranih kar 12.500 multinacionalk. Hitro lahko uganemo, zakaj. Ne zgolj zato, ker na Bermudih, ki so formalno protektorat Velike Britanije, ne poznajo davkov – z izjemo nepremičninskega. Ampak tudi zato, ker v formularju, ki ga dobite ob registraciji podjetja ali multinacionalke, manjka okvirček »lastnik«. Če želite na Bermudih odpreti firmo in registrirati tekoči račun, nihče ne vpraša, kdo je lastnik podjetja. Se jim ne zdi bistveno. V imenu transparentnosti lahko tudi Slovenija z Bermudi sklene nešteto sporazumov o izmenjavi podatkov. Tako pa bodo z Bermudov v Slovenijo v imenu transparentnosti romali bolj ali manj prazni listi.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Politika
Branko Cestnik je koordinator zadnjega programskega načrta katoliške cerkve v Sloveniji, v kateri poskuša ta, po bankrotu mariborske nadškofije, najti novo smer. Je pater klaretinec, bivši kandidat za celjskega ali mariborskega škofa, sicer pa zadnjih štirinajst let župnik na Frankolovem. Tja je prišel po dolgotrajnem šolanju v tujini. Živel je v Italiji, predvsem v Rimu, pa tudi v Španiji, v Madridu, in Nemčiji, kjer je pomagal pri integraciji beguncev leta prej, preden so ti v večjem številu prišli v Slovenijo. Na podlagi teh izkušenj je tudi zaslovel s svojimi zapisi in komentarji na internetu. Z njim smo se zato pogovarjali predvsem o prenovi slovenske cerkve in njenem morebiti novem odnosu do politike.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Družba
Obe najbolje organizirani slovenski navijaški skupini, Viole in Green Dragons, sta že tradicionalno znani po nestrpnih in rasističnih izpadih. Celo izobešanje neofašističnih simbolov na derbijih je postalo stalnica. Nogometna zveza Slovenije (NZS) je recimo ta mesec kaznovala navijače Olimpije, ki so razvili zastavo s slovansko svastiko, nekaj mesecev pred tem so navijači Maribora na tekmi razvili keltski križ in transparent, na katerem je pisalo »… stop migrantom«.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Ekonomija
Ni samo popolnoma legalno, legitimno in utemeljeno, če lastnik druge največje slovenske banke, to je mariborske NKBM, postane družba z omejeno odgovornostjo, s sedežem v davčni oazi, ampak je to tudi zelo moralno, pozitivno in evropsko. Tako so minuli teden novico, da Novo KBM dejansko kupuje podjetje »Biser Bidco S.a.r.l.« iz Luksemburga, ne pa neposredno ameriški sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), komentirali davčni svetovalec in bivši direktor slovenskega davčnega urada (DURS) Ivan Simič ter celo predstavniki Banke Slovenije in Slovenskega državnega holdinga (SDH).
