Borut Mekina
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Politika
SDS prijateljuje z deželo burk
Savdska Arabija je ena najbolj fundamentalističnih držav na svetu. Je edina, v kateri je najbolj konservativna verzija islama, t. i. vahabizem, tudi uradno priznana in državno sponzorirana religija. V praksi to ne pomeni le, da je v določenih mestih te države, kjer po ulicah patruljira religiozna policija, obvezna nošnja burke in nikaba, ampak tudi, da v tej državi zagovarjanje ateizma kaznujejo z javnim kamenjanjem do smrti in sekanjem glav.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Ekonomija
Prodaja Adria Tehnike poljskemu holdingu Linetech naj bi bila izredno uspešna. Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Marko Jazbec jo je komentiral z »izjemnim zadovoljstvom«, saj naj bi družba dobila lastnika, ki bo zagotavljal nadaljnji razvoj »ter bo vzdrževal dobre odnose z vsemi deležniki družbe«. A zgolj štirinajst dni po izraženem veselju in teden dni po nakazilu kupnine so poljski lastniki preko svojega predstavnika v Sloveniji, odvetniške pisarne Ilić in Partnerji, že začeli izvajati pritisk na zaposlene.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Politika
Damir Avdić je eden izmed najprodornejših umetnikov. V Mladini smo pred dvema mesecema, pri recenziji njegovega zadnjega albuma Manjina, o njem zapisali, da gre za »enega največjih pesnikov« v glasbi z območja nekdanje Jugoslavije. Avdić je v zadnjem desetletju izdal štiri samostojne albume, napisal je tri romane, pesniško zbirko, monodramo in glasbo za najrazličnejše predstave. Poleg tega leta 1964 v Tuzli rojen Avdić že več kot šest let živi in ustvarja v Sloveniji. Sem ga je pripeljala ljubezen. Leta 2009 je spoznal slovensko igralko in pedagoginjo Barbaro Krajnc, se z njo poročil in se preselil v Ljubljano, kjer ima zdaj z njo dva otroka.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Politika
Silva Mežnarić (1939) je verjetno ena izmed največjih poznavalk migracij z območja nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji je že sredi osemdesetih let zaslovela z znamenito knjigo o »Bosancih«, ki je bila plod skoraj deset let trajajočih raziskav migracij, predvsem iz tedanje Bosne v Slovenijo. Mežanarićeva, sicer sociologinja, znanstvena svetnica iz zagrebškega Inštituta za migracije, se je v vseh teh letih selila med Zagrebom, Ljubljano, kjer je delala in živela 15 let, in ZDA, kjer je ravno tako predavala. Z njo smo se pogovarjali na srečanju ob 50-letnici Slovenskega sociološkega društva.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Ekonomija
Slovenski državni holding (SDH) je ta teden nepričakovano prodal Adrio Airways Tehniko. Podjetje s 55-letno tradicijo in z 205 zaposlenimi, ki se ukvarja s servisiranjem letal, je za približno dva milijona evrov kupila leta 2009 ustanovljena poljska družba Linetech holding. Iz SDH so sporočili, da je bil prodajni postopek »konkurenčen in transparenten« in da bo Adria Tehnika dobila »lastnika, ki bo podpiral njeno rast in nadaljnji razvoj ter ohranil njene ključne funkcije v Sloveniji«. Gre za standardne floskule, ki jih ob takšnih dogodkih SDH pogosto zapiše v sporočila za javnost. Ki pa predvsem v tem primeru še najmanj držijo.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Politika
Trije nemški ekonomisti, Manuel Funke, Moritz Schularick in Christoph Trebesch, so minuli teden objavili izsledke analize – vpliva finančnih kriz na vzpon skrajne desnice. Analizirali so več kot 100 večjih finančnih kriz in njihov učinek na več kot 800 volitev v 20 razvitih državah, od leta 1870 naprej. In seveda ugotovili, z veliko statistično verjetnostjo, da so finančne krize pravi agar za desničarske ideje.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Svet
Pred natanko tednom dni, 16. novembra, je bil ruski predsednik Vladimir Putin v Turčiji. Na zasedanju najmočnejših držav G20. Po vrhu, ki je potekal v luči terorističnega napada v Parizu, je Putin odgovarjal tudi na novinarska vprašanja o ruskem boju proti terorizmu. Povedal je nekaj, kar je nato prišlo na naslovne strani številnih časopisov: da se po ruskih informacijah Islamska država financira predvsem z nezakonitim trgovanjem z nafto in da denar k njim prihaja od skupaj 40 držav, tudi držav G20.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Politika
Na ministrstvu za javno upravo iščejo računalniško podjetje, ki naj bi prihodnja tri leta, predvidoma za okrog 11 milijonov evrov, vzdrževalo državno komunikacijsko infrastrukturo in uradnikom zagotavljajo prvo pomoč. To sicer ni nič posebnega – računalniška podjetja so uradnikom že doslej pomagala pri težavah z računalniki –, je pa tokrat zanimiv eksperimentalni način iskanja najboljšega ponudnika.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Politika
»Francija je v vojni,« je dejal francoski predsednik François Hollande, ki je teroristična dejanja v Parizu označil »za vojna dejanja«. ZDA so 11. septembra 2001 aktivirale 5. člen severnoatlantske pogodbe, Francija pa se je odločila za aktiviranje sedmega odstavka 42. člena pogodbe o EU o vzajemni obrambi, ki predvideva pomoč držav unije članici, ki je žrtev oboroženega napada. Člena sta si podobna, le da člen iz »ustave EU« omogoča širši nabor dejanj, ne zgolj vojaških, ampak recimo tudi ekonomskih.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Politika
»TTIP« ali prostotrgovinski sporazumu o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, o katerem se evropska komisija pravkar pogaja z ZDA, je eden izmed najškodljivejših projektov za Slovenijo. Na ravni EU morda še obstajajo dileme, a prav nobenega dvoma ni več, da bo Sloveniji sporazum zgolj škodil. Pravzaprav je pri nas že težko najti uglednega strokovnjaka, od finančnikov do agrarnih ekonomistov, ki bi ga zagovarjal. Vse analize, tudi tista, ki jo je posebej za Slovenijo naročila vlada, so pokazale, da je sporazum za našo državo škodljiv.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Ekonomija
Preden potočimo solzo nad odstavljenim vodstvom Slovenskega državnega holdinga (SDH), nad Matejem Pircem in Matejem Runjakom, ki ju je minuli teden nadzorni svet domnevno tako grobo, nepričakovano, neargumentirano in nekorporativno zamenjal v trenutku, ko sta bila oba na dopustu in ko je bila pozornost slovenske javnosti usmerjena na Rigonce, se moramo spomniti, kako je bilo ob njunem prihodu. Ko sta prišla, bi moral njun šef postati dolgoletni vodja Slovenske odškodninske družbe (SOD) Tomaž Kuntarič. A ni. Kuntarič je zaradi nezadovoljstva odstopil. Ni bil edini. Malo prej so zaradi nezadovoljstva odstopili še člani akreditacijske komisije, strokovnjakinja za kadre dr. Alenka Stanič, vodja akreditacijske komisije iz časa Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), pa Arne Mislej in dr. Otmar Zorn, ki je bil pred tem predsednik nadzornega sveta SOD: »Odstopil sem zato, ker nisem hotel biti samo marioneta,« nam je dejal.
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Ekonomija
Izjava Finca Janneja Harjunpääja, projektnega menedžerja v slabi banki, ki za 80-odstotni delovni čas dobiva več kot 20 tisoč evrov na mesec, češ tega napora ne zmorem več, »najdite si svoje Che Guevare«, borce za svobodo – je ena izmed boljših ponazoritev vloge in položaja slabe banke v Sloveniji. Kdor misli, da je šlo za lapsus ali za neposrečeno primerjavo, morda izrečeno v trenutku duševne in telesne izčrpanosti, se hudo moti. Ne, Harjunpää je bil čisto trezen. Govoril je, kar govori tudi slovensko združenje Svetilnik, »društvo za promocijo svobode«, torej skupina slovenskih neoliberalcev, ki promovira lestvico »ekonomske svobode«. Govoril je, kar govorijo tudi številne izdatno financirane mednarodne organizacije, ki promovirajo sodobni liberalizem. Govoril je isti jezik, kot ga govorijo tisti, ki poudarjajo potrebo po »odpiranju« Slovenije v svet, ki poudarjajo potrebo po strpnejšem odnosu do (teh) tujcev, do mednarodnih tujih naložb in podobno.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Politika
Kdo so begunci? Najbolj znan odgovor na to vprašanje je dala Hannah Arendt. Filozofinja, Judinja in tudi sama begunka. Arendtovo je zanimalo, zakaj je bilo 20. stoletje čas, ko je zaradi človekovega nasilja umrlo največ ljudi v zgodovini. O tem je napisala tudi esej Mi, begunci. Tako pravi: »Za začetek, ne želimo, da bi nas imenovali begunci.« Želimo biti spet ljudje, in če je treba, smo lahko tudi 150-odstotni Nemci, 150-odstotni Francozi ali 150-odstotni Američani. Želimo ponovno zgraditi svoja življenja. Zato moramo biti močni in polni upanja. Zato kažemo optimizem, da bomo lahko nekje začeli spet znova. A v tem optimističnem, hvaležnem in ljubeznivem ozračju, v tem begunskem položaju ljudi, iztrganih iz svojega sveta, ostaja še nekaj drugega, dodatnega, nenavadnega, je opazila.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Politika
Minuli teden je v slovenskem prevodu izšla knjiga francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja Kapital v 21. stoletju. Piketty je v njej seveda pisal o naraščanju neenakosti v svetu, o tem, da je ta vse bolj nevzdržna, da postaja podedovano bogastvo vse pomembnejše, da postajajo uspehi posameznikov, torej lastno delo, vse manj vredno in vse bolj nesmiselno. Da tisto, kar učijo v šolah – uči se in uspelo ti bo – drži vse manj. To je sicer že dlje časa očitno, a Piketty je šel še korak naprej. V svoji študiji je pokazal, da novi »rentniki« ali nova elita danes niso več klasični kapitalisti, ki bogastvo dedujejo, ampak finančniki ter bančniki, predvsem izvršni direktorji, ki si znotraj svoje »družine« pomagajo tako kot nekoč klasični kapitalisti.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Družba
Že ta teden bo mogoče v poslovalnicah Pošte Slovenije kupiti delnice novega medija, ki povsem odkrito nastaja pod sponzorstvom stranke SDS. Gre za radio, televizijo in spletni portal pod imenom Nova24TV, ki nastaja pod geslom »Prvi v službi resnice«. Ali kot pravi Janez Janša v popotnici novemu mediju: »Kako naj demokracija deluje, če ne poznamo resnice?«
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Politika
Lars Nyberg in Torbjörn Månsson, zdaj že bivši predsednik upravnega odbora slabe banke (DUTB) in njen glavni izvršni direktor, sta svoj največji posel speljala marca letos. Prodala sta cel sveženj terjatev do družb Autocommerce (ACH), Polzele, Elana in Adrie Airways. Sama sta bila nad tem navdušena. Ker je sveženj kupila največja ameriška banka Bank of America Merrill Lynch, je Månsson v zadnjem polletnem poročilu DUTB ponovil znane argumente, s katerimi je pred leti del slovenske politike zagovarjal ustanovitev Slabe banke. Zapisal je, da je ta posel »pozitivno odmeval« v »strokovni (tudi mednarodni) javnosti«, saj naj bi se z vstopom »tako kredibilnega in finančno močnega mednarodnega investitorja pomembno povečalo zaupanje potencialnih investitorjev v Slovenijo kot državo, ki je odprta za vstop tujega kapitala«. Månsson in Nyberg sta hotela reči: Zaslužila sva si svoje plače, plus nagrado in potne stroške. Slovenijo odpirava svetu!
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Politika
Čeprav je v diplomski nalogi Janeza Janše Obrambnosamozaščitne funkcije v načrtih družbenega razvoja republike navedenih le pet virov – knjig –, je veljaku SDS 33 let po tem, ko je diplomiral, uspelo tudi doktorirati. Natančneje, Janša je ta teden prejel častni doktorat kosovske šole Universum College iz Prištine. Gre seveda za vljudnostno dejanje. Častne doktorate univerze in druge šole navadno podeljujejo ljudem, ki jih še posebej cenijo.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Politika
Je eden tistih intelektualcev, ki spremlja Slovenijo že od študentskih uporov leta 1968. Dr. Rastko Močnik je po poklicu sociolog, sicer pa pripadnik generacije, v kateri je bilo kritično razmišljanje vrednota, ne pa izraz neprimernega vedenja, kot opaža danes, ko je denimo treba vsako izjavo »cenzurirati«, jo politično »uravnotežiti«. Z njim smo se pogovarjali ob prihodu beguncev skozi Slovenijo in v trenutku, ko je na več državnih institucij naslovil peticijo »Za javno televizijo, ki bo vredna svoje javnosti«. V njej je zapisal, da aktualno vodstvo RTV Slovenija ne zmore popeljati javne televizije na raven, ki bi ustrezala sedanji intelektualni proizvodnji na Slovenskem. Kar pa je po njegovem prvi pogoj za kakršnekoli spremembe. Intervju je nastal na podlagi pogovornega večera, ki smo ga z Močnikom imeli v Ljubljani.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Politika
Alarmantna novica: Slovenija je letos na lestvici ekonomske svobode zdrsnila za šest mest na oddaljeno 111. mesto, ki si ga tokrat delimo skupaj z Nigerijo in Kitajsko, smo lahko prebrali minuli teden. Tudi lani ob istem času so mediji objavili podobno alarmantno novico: Slovenija si na lestvici ekonomske svobode mesto deli s Sierro Leone, eno izmed najbolj revnih afriških držav. Razlogi naj bi bili preveč regulirana družba, nefleksibilen trg dela, šibka pravna država ... In tudi leto pred tem so mediji objavili alarmantno novico. To je leta 2013 javnosti sporočil kar tedanji notranji minister in vodja Državljanske liste Gregor Virant. Dejal je, da bi morali biti vsi »zaskrbljeni zaradi zdrsa Slovenije na nekaterih mednarodnih lestvicah, med drugim na lestvici ekonomske svobode«, kar naj bi bil po njegovem mnenju dokaz, »da imamo premalo liberalizma« in »kvečjemu preveč socializma«.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Politika
Hrvaška vas Harmica leži zgolj streljaj od mejnega prehoda Obrežje. Njena prednost je železniška postaja, zaradi česar so se lahko Sirci, Afganistanci ali Iračani tja pripeljali iz Zagreba, ne da bi taksistom plačevali vožnjo po oderuških cenah. »Tisti, ki so se odločili za pot do drugega mejnega prehoda, so morali plačati, ja. Tudi po nekaj sto evrov na osebo. Veš, kako prepoznaš voznike? Ob cesti si manejo roke,« je povedal Adeis iz Afganistana, zdaj iz Rigonc. Kdor se je odločil za Harmico, mu je bilo to prihranjeno. Toda tukaj so begunci naleteli na drugo težavo. Na do zob plastificirano specialno enoto slovenske policije, ki se je na slovenski strani, v kraju Rigonce, odločila do zadnjega varovati schengensko mejo.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Politika
Potem ko je Aleksis Cipras s »trojko« podpisal dogovor o novem svežnju pomoči, potem ko ga je zapustilo 25 poslancev in potem ko je razpisal predčasne volitve, se je zdelo, da je z njim konec. Javnomnenjske ankete so napovedovale, da bo
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Družba
Ko se zgodi letalska nesreča, inšpektorji sestavijo vsak delček razbitine, da bi ugotovili resnični vzrok. V zdravstvu, predvsem v Sloveniji, pa se odgovorni še zmeraj zadovoljijo z iskanjem dežurnega krivca, če bolnišnicam medicinskih spodrsljajev že ne uspe pomesti pod preprogo. Otroški kardiolog dr. Andrej Robida se je že pred desetletji odločil, da se bo boril proti takšni »kulturi«. Po delu v tujini je med letoma 2001 in 2007 na ministrstvu za zdravje vodil oddelek za kakovost v zdravstvu, sopredsedoval je delovni skupini evropske komisije za varnost pacientov in sodeloval pri tako rekoč vseh najpomembnejših nadzorih v Sloveniji, uvedenih zaradi zdravniških napak. Letos je kot član mednarodne komisije opravljal nadzor nad programom otroške srčne kirurgije v ljubljanskem kliničnem centru.
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Politika
Proslave so navadno srečanja, ki na udeležence delujejo pomirjujoče. To sta verjetno pričakovala tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik parlamenta Milan Brglez, ko ju je sredi avgusta tolminski župan Uroš Brežan povabil na slovesnost državnega pomena, na praznovanje 86. obletnice dneva vrnitve Primorske k matični domovini s politično korektnim naslovom »Presežemo zgodovinske in ideološke delitve«.
-
11. 9. 2015 | Politika
Svetovno znani ameriški režiser Michael Moore je včeraj v Torontu prvič predstavil svoj novi dokumentarec Where to invade next, ki ga je snemal tudi v Sloveniji. O tem smo v Mladini pisali tukaj. Dokumentarca v Sloveniji sicer še nismo videli, je pa na spletu že objavljen napovednik.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Politika
Prepričan sem lahko zgolj o tistem, kar sam počnem. Na podlagi informacij, ki jih imam, pa lahko rečem, da se na RTV vse to, kar se nam očita, ne dogaja. V hiši ni čistk, torej množičnega odpuščanja, gre zgolj za nekaj primerov prekinitve sodelovanja. Sindikatom smo dali zavezo, da bomo sodelavce o odpovedi pogodb obveščali vsaj mesec dni prej, in temu smo tudi sledili. Sam pa sem zahteval, da morajo biti dane individualne, pisne obrazložitve.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Politika
Ljerka Bizilj je bila odgovorna urednica tretjega programa TV Slovenija od njegove ustanovitve leta 2007 pa do konca leta 2014. To je kanal, ki ga je zahtevala in vpeljala desnica v času prve vlade Janeza Janše, v času frontalnega napada na medije. Tisti teden novembra lani, ko je Biziljeva postala direktorica televizije na RTV Slovenija, so na »njenem« tretjem programu, v rubriki »Politik, to sem jaz«, ponovno predstavili Janeza Janšo. Predstavitev Janeza Janše, dejansko intervju z njim, o težkem položaju, v katerem se je znašel, in podobno, je trajala približno 40 minut. Na tretjem programu je bila večkrat ponovljena.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Politika
Ko je pred petnajstimi leti v Slovenijo zadnjič prišlo večje število prosilcev za mednarodno zaščito iz Afrike, so bili ti označeni za kriminalno »hordo«, ki ogroža slovenska dekleta in »naše« otroke. V Ljubljani je nastala »Šišenska civilna iniciativa«, ki je protestirala proti beguncem, nastanjenim v azilnem domu ob Celovški cesti. Njihov vodja Bojan Oblak je tedaj razlagal, da se »predvsem zdravstveno šibki občani bojijo izbruha ebole ali kakšne druge epidemije«. Danes seveda vemo, da nič od tega ni bilo res, epidemij ni bilo, policija ni zaznala povečane »kriminalitete«.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Politika
Zgodovina najbolj razvpitega zemljišča v Trenti je naslednja: sprva, pred letom 1992, je bilo v lasti Ivana Cudra iz Bovca. Potem je k Cudru prišel tedanji obrambni minister Janez Janša in zemljišče kupil za 350.000 tolarjev. Revalorizirano na leto 2005 to pomeni, da je bilo 350 tisoč tolarjev leta 2005 vrednih 5000 evrov. A vmes je ni zagodla le inflacija, ampak tudi nepremičninski bum. Zato je geodetska in davčna uprava vrednost zemljišča v Trenti (za leto 2005) ocenila na 11.200–18.000 evrov.
