Borut Mekina
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Politika
Ko je pred petnajstimi leti v Slovenijo zadnjič prišlo večje število prosilcev za mednarodno zaščito iz Afrike, so bili ti označeni za kriminalno »hordo«, ki ogroža slovenska dekleta in »naše« otroke. V Ljubljani je nastala »Šišenska civilna iniciativa«, ki je protestirala proti beguncem, nastanjenim v azilnem domu ob Celovški cesti. Njihov vodja Bojan Oblak je tedaj razlagal, da se »predvsem zdravstveno šibki občani bojijo izbruha ebole ali kakšne druge epidemije«. Danes seveda vemo, da nič od tega ni bilo res, epidemij ni bilo, policija ni zaznala povečane »kriminalitete«.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Politika
Zgodovina najbolj razvpitega zemljišča v Trenti je naslednja: sprva, pred letom 1992, je bilo v lasti Ivana Cudra iz Bovca. Potem je k Cudru prišel tedanji obrambni minister Janez Janša in zemljišče kupil za 350.000 tolarjev. Revalorizirano na leto 2005 to pomeni, da je bilo 350 tisoč tolarjev leta 2005 vrednih 5000 evrov. A vmes je ni zagodla le inflacija, ampak tudi nepremičninski bum. Zato je geodetska in davčna uprava vrednost zemljišča v Trenti (za leto 2005) ocenila na 11.200–18.000 evrov.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Politika
Erik Valenčič, novinar RTV Slovenija, bo odpuščen. Logično in pričakovano. Valenčič ni zgolj avtor filma o Kurdistanu, sprejetega na letošnji Festival slovenskega filma, ampak tudi avtor dokumentarca z naslovom Koalicija sovraštva, v katerem je opozoril na povezavo med slovenskimi nacisti in stranko SDS. Zato je Valenčič za dokumentarec dobil mednarodno priznanje evropskih regionalnih televizij za raziskovalno novinarstvo (CIRCOM), a tudi grožnje iz SDS.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Družba
Kaj je Moore snemal v Sloveniji?
»Ali Slovenci res obožujete kečap?Mi bi radi o tem posneli film,« je bilo eno od prvih vprašanj po elektronski pošti. Producentsko ekipo svetovno znanega režiserja Michaela Moora, ki se je pripravljala na prihod v Slovenijo, je zanimalo, ali Slovenci res radi jemo kečap, kot je eden od njihovih raziskovalcev prebral na blogu nekega ameriškega turista. Ta je opazil, da je v Sloveniji kečap serviran vsepovsod, »celo ob pici«. Michael Moore, ki bi rad o kečapu in Sloveniji posnel film, pa je iskal lokalno novinarsko in organizacijsko pomoč, tj. slovenskega »fixerja«, kot se reče v hollywoodskem žargonu. S tem se je začelo naše sodelovanje, ki je nastalo po spletu nenavadnih okoliščin, na podlagi medcelinskih vezi med vzhodnoevropskimi narodi.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Politika
Bojan Traven je eden izmed novinarjev, ki so bili največkrat obsojeni pred novinarskim častnim razsodiščem. Po statistiki Društva novinarjev Slovenije (DNS) je bil že devetkrat spoznan za »krivega«, enkrat kot novinar in osemkrat kot urednik. Zadnja kršitev je bila še posebej sporna. Na položaju urednika Planeta TV je dovolil objavo posnetkov spolnega odnosa med učiteljico in ravnateljem na šoli v Mariboru. Čeprav so na televiziji v zgolj eni oddaji posnetek predvajali trikrat, se je Travnu objava zdela v javnem interesu. »Smo samo ogledalo družbe,« je dejal, potem ko je omenjeni ravnatelj storil samomor.
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Politika
Bivši slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, ki naj bi prihodnji mesec odšel za veleposlanika v Zagreb, ima nedvomno močno politično zaledje. Je sin Saše Geržine, nekdanjega veleposlanika v Moskvi, podpredsednika stranke DeSUS in predsednika Društva Slovenija-Rusija, ki je v času ministrovanja Karla Erjavca močno vplivalo na slovensko zunanjo politiko. Aleksander Geržina ima torej nedvomno vplivne botre in je deležen hitrega kariernega vzpona s preskoki proti najviše kotirajočim diplomatskim položajem. Vprašanje pa je, ali je tega res deležen, ker je eden najboljših.
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Politika
Usodo države so zadnja leta guverner in viceguvernerji Banke Slovenije krojili bolj kot predsedniki vlade ali ministri. Dejansko je Banka Slovenije z »izračuni« bančne luknje določala višino državne zadolžitve. S tem pa je neposredno vplivala na obseg socialne države. Z ukrepi je tudi določala obseg kreditiranja podjetij – enkrat morda preveč, drugič nemara premalo –, s čimer je povezana usoda številnih delovnih mest. Banka Slovenije je tudi tista ustanova, ki je najbolj odgovorna za sedanjo prerazporeditev premoženja v državi. Recimo z razprodajo podjetij prek slabe banke. Tudi ta načrt je nastal v prostorih centralne banke, kjer so na podlagi teoretičnih predpostavk sestavljali seznam podjetij in določali izhodiščne cene.
-
31. 7. 2015 | Mladina 31 | Politika
Pozorno poslušanje tonskih zapisov prisluškovanja zdaj že bivšemu sodniku arbitražnega sodišča, ki ga je imenovala Slovenija, Jerneju Sekolcu in zaposleni na zunanjem ministrstvu Simoni Drenik razkrije pomembno podrobnost. Na prvem, najdaljšem, 45-minutnem posnetku zaznamo dihanje Simone Drenik, še preden se vzpostavi telefonska povezava s Sekolcem na Dunaju. Posnetek dihanja še pred vzpostavitvijo telefonske povezave pa pomeni, da prisluškovanje ni bilo opravljeno pri enem od t. i. tranzitnih operaterjev, prek katerega je avtomatika v tistem trenutku usmerjala signal iz Slovenije, na primer pri slovenskem, hrvaškem ali avstrijskem telekomu, saj bi v tem primeru bilo mogoče posneti zgolj tisto, kar bi se dogajalo po vzpostavitvi povezave.
-
30. 7. 2015 | Politika
Pred arbitražnim sporazumom je obstajala mešana slovensko-hrvaška komisija o meji, ki sta jo v skladu z dogovorom med tedanjim predsednikom slovenske in hrvaške vlade, Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem, vodila Miha Pogačnik iz Slovenije in Davorin Rudolf iz Hrvaške. Pogačnik in Rudolf sta včeraj za medije izjavila, da je njuna komisija problem praktično rešila, zato pa jo je nato naslednja vlada Boruta Pahorja razpustila in začela z blokado hrvaškega vstopa v EU in zahtevami po mediaciji. Pogačnik je včeraj za Odmeve celo dejal, da je komisija rešila kar 95 odstotkov vseh odprtih vprašanj - rešitev bi morali samo še predstaviti "občutljivi" slovenski javnosti.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Politika
Kako multinacionalne korporacije, ta utelešenja najmočnejših zasebnih interesov, pritiskajo na Slovenijo? Odgovor: Ni jim treba. Najboljši pritisk je tisti, ki ga ni. Korporacije so najuspešnejše tedaj, ko lahko svoje ideje »udomačijo« ali ko si začnejo domači odločevalci predstavljati, da so to v resnici njihove zamisli. Zadnji primer smo lahko videli ta mesec, ko je ljubljanska Ekonomska fakulteta predstavila domnevno »svoj« predlog zdravstvene reforme. Torej, predlog »Ekonomske fakultete«, kot smo lahko brali. V resnici ga seveda finančno podpirajo Ameriška gospodarska zbornica (AmCham), ameriške farmacevtske družbe, ki poslujejo v Sloveniji, slovenske zasebne zdravstvene zavarovalnice ter zdravniška in lekarniška zbornica.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Politika
Ko se je pred približno šestimi leti, v času vlade Boruta Pahorja, država odločila depolitizirati upravljanje državnega premoženja, nas to ni stalo tako rekoč nič. Prva institucija, to je bil Kadrovsko-akreditacijski svet (KAS), je pod vodstvom ekonomista dr. Bogomirja Kovača delala prostovoljno. »Vse dokumente in pravne podlage smo napisali sami, nismo posegali po zunanjih svetovalcih in nismo ničesar naročali drugod. Te dokumente smo pripravili v okviru svojih pristojnosti,« je pojasnil Kovač. Delo so opravili sami, je dejal, »ker si nismo smeli privoščiti nobene moralne napake«.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Politika
Zakaj Slovenska vojska ne bo sodelovala na paradi v Zagrebu, ki jo Hrvaška organizira ob 20. obletnici operacije Nevihta? Poglejmo še enkrat, kaj sta o tem dejala oba prva po državnem protokolu, predsednik vlade Miro Cerar in vrhovni poveljnik vojske, predsednik države Borut Pahor. Prvi je dejal, da gre pri tem za »občutljivo zunanjepolitično vprašanje«, za odnose v jugovzhodni Evropi, ki je za Slovenijo strateškega pomena … Drugi pa, da zaradi »osebne privrženosti mirovni politiki nisem naklonjen organiziranju vojaških parad«.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Politika
Prvi odziv na objavo posnetkov telefonskih pogovorov med sodnikom arbitražnega sodišča, ki ga je imenovala Slovenija, Jernejem Sekolcem, in zaposleno na zunanjem ministrstvu, Simono Drenik, bi moral biti: Kakšni amaterji! V prvi vrsti sploh ni vprašanje, ali je slovenska stran kršila pravila arbitražnega sodišča. Posnetki so dokaz, da se je slovenska stran pustila posneti. Hrvaška obveščevalna služba je očitno ves čas snemala in sledila slovenski ekipi, ki se je po telefonu, medtem ko so na primer jedli juho, dogovarjala o strategiji zastopanja Slovenije pred tribunalom, ki odloča o poteku meje med državama.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Politika
BMW X6 je eden najdražjih in najprestižnejših SUV-jev, t. i. športnih terencev. S 300 konji, kolikor jih premore začetni model, vas bo osnovna verzija stala vsaj 75 tisoč evrov. Avto, ki naj bi bil »brezmejen in močan«, kot pravijo v tovarni, je novi hit med predstavniki slovenske elite. Pred letom ali dvema so prodali komaj kakšnega, zdaj jih prodajo tudi po dva, tri, celo štiri na teden, kaže statistika na novo registriranih vozil, ki jo vodijo na notranjem ministrstvu. Maja so jih recimo prodali deset. Pred enim letom v istem mesecu zgolj enega.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Politika
Sanacija bančne luknje je, potencialno, ena največjih kriminalnih zgodb tega desetletja. Ta projekt, ki ga bodo plačevale še generacije za nami, nas je stal več kot štiri milijarde evrov. V Sloveniji skorajda ni uglednega ekonomista, ki bi verjel v »uradno« razlago. France Arhar, Mitja Gaspari, Jože Mencinger, Ivan Ribnikar vsi po vrsti trdijo, da so bili izračuni prirejeni in dogovorjeni, da smo povsem očitno v luknjo vrgli preveč denarja in da je pri tem prišlo do velikega oškodovanja države. Zaradi sporne sanacije bank so doslej posamezniki in institucije, kot so državni svet ali varuh človekovih pravic, vložili že 23 pobud za ustavno presojo.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Svet
Julija 1995 so paravojaške enote Republike Srbske v mestu Srebrenica in okolici ubile več kot 8000 Bošnjakov, večinoma mladih fantov in starejših moških, iz skupine skoraj 30 tisoč beguncev, ki so se med vojno, razoroženi, zatekli v enklavo pod zaščito Združenih narodov (OZN). Enklavo je varovalo zgolj 400–600 lahko oboroženih nizozemskih vojakov, modrih čelad; ti so brez boja popustili pod pritiskom okrog 1000–2000 napadalcev pod vodstvom Ratka Mladića.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Politika
Že od osamosvojitve poteka razprava, ali naj Slovenija tudi uradno obvesti Moskvo, da se ima za naslednico avstrijske državne pogodbe (ADP). S to pogodbo je bila leta 1955 ustanovljena Avstrija in določa njene obveznosti do slovenske manjšine, predvsem pa je z njo določena naša severna meja.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Svet
Pustimo za začetek Grčijo – poglejmo Slovenijo. Zaposlenost v Sloveniji v zadnjih letih praktično ne raste več. Brezposelnost med mladimi je rekordna, ti ne najdejo stanovanj in imajo vse manj otrok. Neenakosti se povečujejo, nezaščitene, prekarne oblike dela postajajo nekaj vsakdanjega, vse več je kaznivih dejanj, povečuje se poraba antidepresivov in pomirjeval, število samomorov raste. Tudi ponos smo že izgubili – slovenske politične elite sprejemajo ključne odločitve na ukaz iz Bruslja, od koder redno prihajajo delegacije inšpektorjev, nekakšne kvazi trojke. Konca ni videti in vse več ljudi se sprašuje, kam to vodi. Pritisk na državo raste, med letoma 2007 in 2015 se je javni dolg, ki je bil do tedaj stabilen, povečal za skoraj štirikrat, z 22 odstotkov na 82 odstotkov BDP-ja. Tako je od takrat, ko je Slovenija prevzela evro.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Politika
Slovenski državni holding (SDH) je prodal NKBM. Banko, ki smo jo pred letom in pol dokapitalizirali za skupaj 934 milijonov evrov (od tega 870 milijonov z dokapitalizacijo in 64 z razlastninjenjem obvezničarjev), sta za 250 milijonov evrov kupila ameriški sklad Apollo in banka EBRD. Lahko da je bil znesek še nižji, saj je morala dati država še nekaj jamstev, recimo glede razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic. Zelo verjetno se bo v državni proračun od omenjenih 934 milijonov vrnilo približno sto milijonov. Prodaja NKBM je bila navadna kraja. Naj vas ne zavedejo drugačna opravičila premiera Mira Cerarja in ministra Dušana Mramorja, ki sta v tem videla »dobro novico«.
-
1. 7. 2015 | Družba
Na prvi pogled je Dragica Korade krhka dama, ki si v pisarni zgoraj levo sama kuha kavo na električnem grelniku in kadi cigarete eno za drugo (ko je bilo to še dovoljeno, seveda). Temu primerno sogovornika preseneča z na videz naivnimi, čisto zemeljskimi vprašanji. Ker je v tem vztrajna, navadno doseže svoje. Človek najprej ostrmi, potem pa se mu pred očmi začne rušiti predvidljiv, naučen svet floskul. To je Dragica. Danes komentatorka Večera, sicer pa že več kot 30 let novinarka, ki je svojo pot začela v osemdesetih, v času rojevanja države, kot del intelektualne avantgarde. Pisala je za Katedro, Teleks, bila je urednica Večerove priloge V soboto, v kateri je vztrajno dajala mesto najšibkejšim. Bila je tudi kolumnistka Mladine, po novem tudi publicistka, v knjigi Trojanski pes je popisala izgubljenih 25 tranzicijskih let.
-
1. 7. 2015 | Družba
Ljubezen in revolucija, kaj imata skupnega? Eden najpomembnejših hrvaških filozofov, Srećko Horvat, je o tem napisal knjigo, ki bo izšla konec leta. Njegova teza je logična: Prava revolucija je bila vedno revolucija vsega, vseh družbenih odnosov, tudi najbolj intimnih. In če želimo novo politično ekonomijo, pravi Horvat, ne smemo dopustiti, da nam o ljubezni govorijo zgolj korporacije skozi ekonomsko propagando. Horvat je sicer ustanovitelj zagrebškega festivala Subversive, kolumnist Mladine in The Guardiana, vodja projekta Filozofija v gledališču v zagrebškem HNK. Intervju je nastal na podlagi pogovornega večera, ki smo ga imeli z njim v Ljubljani.
-
30. 6. 2015 | Politika
NKBM bodo prodali za samo 100 milijonov
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo danes opoldne zelo verjetno dal soglasje k prodaji banke NKBM. Prodal bi jo naj ameriškemu skladu Apollo. Banka, ki smo jo pred letom in pol dokapitalizirali za 870 milijonov evrov, naj bi bila po naših informacijah prodana za okrog 200 milijonov evrov. Ker pa naj bi ob tem SDH dal ameriškemu skladu še določena jamstva, recimo glede razlaščencev podrejenih obveznic, bo Apollo za NKBM dejansko plačal manj kot 100 milijonov evrov.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Politika
V zadnjih desetih letih ni bilo vlade brez Karla Erjavca. Na notranjepolitičnem področju postaja vse bolj suveren politik, med vedno novimi »obrazi« z zgolj teoretičnim znanjem o delovanju države, kot jih označuje sam. Pravi, da se zna zato postaviti po robu in zagovarjati interese države. Na zunanjepolitičnem področju tako, da Slovenijo potiska bolj na sredino med obe velesili, Rusijo in ZDA. Znotraj države pa tako kot minuli mesec, ko se je uprl predsedniku vlade Miru Cerarju, ki je želel privatizirati Zavarovalnico Triglav. Z Erjavcem smo se pogovarjali sredi še ene od »kriz« EU. Med grško in begunsko krizo, na dan, ko je angleški premier David Cameron v Sloveniji iskal podporo za svojo reformo Evropske unije.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Politika
Predsednik države Borut Pahor je nameraval v Nemčijo, na gospodarski obisk družb Mercedes, Mahle in BMW, poleteti s Pipistrelovim hibridnim letalom Panthera. Lastnik družbe, Ivo Boscarol, je povedal, da je pobudo za ta polet dal Pahor sam, zaradi »ekološke note«.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Politika
Novi švedski premier, socialdemokrat Stefan Löfven, je v začetku oktobra napovedal, da bo Švedska, »kot prva med pomembnejšimi« večjimi članicami EU, priznala Palestino. »Ustanovitev dveh držav je edina mogoča rešitev spora med Palestinci in Izraelci,« je dejal. Nekaj tednov pozneje, 30. oktobra, je obljubo uresničil. Švedska je priznala Palestino. Na očitek, da je do priznanja prišlo prehitro, je švedska zunanja ministrica Margot Wallström odgovorila, da do priznanja ni prišlo prehitro, ampak »prepozno«.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Politika
Nekoč je bila Slovenija informacijska velesila. Spomnimo se Iskre, ki je še leta 1987 na mednarodnem javnem razpisu premagala Američane in Japonce ter dobila projekt semaforizacije Pekinga, razvila celo svoj računalnik ali vrhunsko oblikovan telefon. Iz te dediščine izhaja cela vrsta manjših podjetij, večji del avtomobilske industrije, ki danes izvažajo električne komponente, vse tja do Fotone, ki proizvaja vrhunske elektrooptične sisteme. Lani smo jo prodali domnevno strateškemu lastniku s sedežem na Kajmanskih otokih, ki zdaj od tam črpa dobičke. In ne obratno, kot je bilo obljubljeno.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Politika
Uradna politika vlade Mira Cerarja ni privatizacija zdravstva ali uvajanje ameriškega modela na tem področju. Ravno nasprotno, kot je pred dvema mesecema za Mladino povedala zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, želi ministrstvo do konca leta pripraviti takšno zdravstveno reformo, da bo sistem »bolj solidaren in ne bo odvisen od posrednikov«, predvsem zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki po njeni oceni poberejo od 20 do 30 odstotkov zdravstvenega denarja.
-
9. 6. 2015 | Politika
Tuja analiza: Telekom vreden do 2 milijardi evrov!
V skladu z zahtevo vlade Mira Cerarja namerava nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) slovenski Telekom prodati britanskemu skladu tveganega kapitala Cinven. Saj naj bi bila ponujena cena "primerna in ekonomsko upravičena," je sklenila uprava SDH pod vodstvom Mateja Pirca in Mateja Runjaka minuli teden. A v uredništvu Mladine smo pridobili cenitev, ki jo je za enega od kupcev Telekoma pripravila ameriška svetovalna ustanova (obe imeni, ime kupca in ime finančne ustanove hranimo na uredništvu). Iz nje izhaja, da je Telekom v resnici vreden veliko več.
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Politika
Zakaj – to je zdaj še edino vprašanje, ki ostaja na koncu razprave o privatizaciji Telekoma. Zakaj tudi nova vlada, pod vodstvom Mira Cerarja, še naprej vztraja pri prodaji Telekoma? Če za to ni ekonomske potrebe, saj so gospodarske razmere danes popolnoma drugačne, kot so bile pred dvema letoma. In če je za povrh tudi zadnja ponudba londonskega sklada tveganega kapitala, Cinvena, za skoraj tretjino nižja od prvih pričakovanj. Zakaj vlada še naprej prodaja Telekom, če pa smo vmes ugotovili, da še celo zloglasni sklep parlamenta o prodaji govori, vsaj v pojasnilih, namenjenih javnosti, nekaj čisto drugega? Zakaj vlada še vedno prodaja Telekom, četudi smo vmes ugotovili, da Slovenija evropskim ustanovam glede Telekoma ni dala nobenih formalnih zavez? In končno, zakaj Miro Cerar ne želi o tem niti odločati? A širša slika dogajanja v Sloveniji nam dejansko razkriva, kaj vlada počne, zakaj to počne in kdo ima pri tem kakšen interes.
