Borut Mekina
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Politika
V stranki Mira Cerarja (SMC) so se minuli teden domislili zanimivega načina, kako pod svoj politični nadzor pripeljati širši javni sektor. Na spletni strani stranke so objavili obvestilo o javnih razpisih za svete javnih zavodov – v konkretnem primeru je šlo za Slovenija Transplant, bolnišnice v Celju, Trbovljah, Izoli, Zavod za transfuzijsko medicino in zdravstveni dom za študente – s pripisom, naj prijavitelji o prijavi obvestijo tudi stranko.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Politika
Nič ni lažjega kot zvariti pivo. Vsakdo ga lahko. Male, butične pivovarne danes rastejo kot gobe po dežju. A kdor želi res imeti pravo pivovarno in izkoriščati ekonomijo obsega, potrebuje poleg dobre volje še dovolj osnovne sestavine, najpomembnejše, ki daje pivu tudi specifični okus. In to je voda. 95 odstotkov piva je voda. »Ni mogoče dovolj poudariti, kako pomembna je kvalitetna voda,« lahko preberete v vseh navodilih za varjenje piva. Pri čemer ne gre samo za pivo, gre tudi za celoten proizvodni proces. V povprečju pivovarne za liter piva potrošijo skoraj štiri litre vode. Razume se, da to ne more biti klorirana voda iz pipe. Zato so velike in dobre pivovarne zrasle tam, kjer so obilni izviri dobre vode.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Politika
Dragonja in Počivalšek: Cinven in nemški Telekom sta povezana
Potem ko je bil skoraj leto dni glavni favorit za nakup slovenskega Telekoma nemški Telekom, ta sredi prejšnjega meseca, ko se je iztekel rok, presenetljivo ni oddal zavezujoče ponudbe. Čeprav se je še konec lanskega leta za postopek privatizacije zanimala celo kanclerka Angela Merkel, ki jo je ob obisku predsednika vlade Mira Cerarja v Nemčiji skrbelo, ali se prodaja nadaljuje, je sedaj edino ponudbo oddal londonski sklad Cinven. Ta se je šele nedavno pojavil kot eden najresnejših interesentov, njegova ponudba pa je bila precej nižja od pričakovanj oziroma Telekomove borzne cene.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Politika
Ups, prodali so prevelik kos letališča
Slovenska vojska ima na ljubljanskem letališču hangarirano letalo Falcon, še iz leta 1994 letalo Turbolet in helikopter, s katerim država opravlja med drugim tudi helikoptersko gorsko reševanje. Vse do nedavnega težav s hranjenjem teh zračnih plovil in opravljanjem poletov z ljubljanskega letališča, ki je zaradi tega tudi opredeljeno kot državna kritična infrastruktura, ni bilo. Sedaj, po prodaji letališča nemškemu Fraportu, pa so se pojavili prvi očitki novega lastnika, češ da Slovenija oziroma Slovenska vojska moti njegovo posest in tržno dejavnost.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Politika
Kako je Janša izbiral davčne oaze
Kako je bilo 110 tisoč državljanov leta 2007 opeharjenih pri privatizaciji Nove KBM? To je mnogim še predobro znano. Za nakup delnic, katerih prodajo je tedaj propagirala in za njo stala prva vlada Janeza Janše, so prebivalci namenili 145 milijonov evrov. Velika večina je v letih zatem denar izgubila, kdor je vztrajal do konca, pa je bil konec leta 2013 razlaščen. Češ da je moral kot solastnik prevzeti odgovornost za kapitalsko ustreznost banke.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Politika
Vstanite v suženjstvo zakleti!
Nekoč, še ne tako davno, v času naših pradedov in prababic, v začetku 20. stoletja, je bila Slovenija pretežno kmetijska dežela. Kar 70 odstotkov prebivalstva se je ukvarjalo s poljedelstvom in mnogi so bili tako revni, da so morali hrano kljub kmetovanju kupovati na kredit. Zgodovinarji pišejo, da so v Ljubljani ljudje tedaj živeli v neogrevanih, barakarskih naseljih. Živeli so celo v kanalizaciji, v opuščenih gradovih, pod mostovi, v gramoznih jamah. Otroci so bili bosi, odrasli pa so v povprečju imeli en par čevljev. Pozimi so v rokavice vlagali tople kamne, postelje pa ogrevali z razgretimi opekami. Mnoge ženske so se preživljale s prostitucijo. Nekatere so to počenjale celo v javnih straniščih, v katerih so podnevi čistile, pravi zgodovinar dr. Andrej Studen.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Ekonomija
Joachim Becker pozna obe deželi, Avstrijo in Nemčijo. Je Nemec, ki že skoraj 25 let živi v Avstriji. Na dunajski ekonomski fakulteti predava razvojno ekonomiko, politično ekonomijo in teorije države. A poleg Nemčije in Avstrije pozna tudi Slovenijo. Je reden gost na ljubljanski univerzi. Bere slovensko in spremlja tukajšnji razvoj. Poleg tega bere in govori tudi poljsko ter spremlja razprave na Poljskem, govori in razume še češko in recimo špansko. Je torej ekonomist z enim najboljših pregledov nad Evropo.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Politika
Golobi, naša kritična infrastruktura
Le kaj bi se zgodilo, če bi bila Slovenija varnostno ogrožena, slovenski Telekom, z vsemi tisoči kilometrov optičnih povezav, bakrenih paric in baznih postaj, pa v tuji lasti? V skrajnem primeru bi se država morala nasloniti na vzporedno omrežje in na alternativni način komunikacije. Facebooka ne bi bilo več, Twiterja tudi ne, fiksna in mobilna telefonska omrežja bi bila nadzorovana, podatkovni centri bi bili v Bonnu. Slovenski Telekom pa, tako kot danes privatiziran Hrvaški, ostrižen na rang lokalne računovodske izpostave.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Politika
Cerarjevo »spodkopavanje obrambnih ukrepov«?
Pred dvema tednoma je obrambni minister Janko Veber v intervjuju za Mladino dejal, da je varnostno analizo tveganj prodaje Telekoma sprva naročil pri upravi za zaščito in reševanje, ko pa jo je v začetku novembra poslal vladi, naj bi obravnavo preprečil predsednik vlade Miro Cerar. Cerar naj bi se odločil, da je treba gradivo še »dopolniti«, vlada pa ni nikoli več razpravljala o tej temi. Kdo je kriv za blokado razprave o varnostnih vidikih privatizacije Telekoma? Veber meni, da predsednik vlade. Minuli teden je govoril celo o »spodkopavanju obrambnih ukrepov države« in kazenski odgovornosti predsednika vlade. Mi smo se obrnili na oba, da bi pojasnila, kaj se je z omenjenim gradivom dejansko zgodilo.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Politika
Luksuzne ure so eden izmed paradoksov finančne krize. Prodaja takšnih ur se je celo povečala. A povečala se ni samo prodaja dragih švicarskih ur, ampak tudi prodaja najprestižnejših avtomobilov. In najdražjih nepremičnin.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Politika
Milojka Kolar Celarc ima za seboj bogato funkcionarsko zgodovino. Skoraj deset let je bila v vladah Janeza Drnovška državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna predvsem za davčni sistem. Pomagala je recimo uvesti DDV in vzpostaviti enotno davčno upravo. Nato je šla v zavarovalništvo, delala je v Zavarovalnici Triglav, Pozavarovalnici Sava, vodila je Vzajemno. A ni samo izkušena finančnica, spozna se tudi na medicino. Doma skrbi za velik vrt, na katerem prideluje zdravilna zelišča. Pa tudi izkušena političarka je. Ne moremo recimo mimo njene zelo dobre, ne preveč sladke marmelade, s katero prepriča marsikoga.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Politika
Veber ali Cerar, kdo ruši državo?
Na Mladini smo v treh dneh, s pomočjo tako imenovanih posebnih novinarskih metod dela – to je z uporabo telefonskih pogovorov – o varnostnih tveganjih prodaje slovenskega Telekoma zbrali več informacij, kot jih je uspelo zbrati vojaški obveščevalni službi (OVS) v mesecu dni. Žal. To je za nas eno izmed pomembnejših, vsebinskih spoznanj afere, v katero sta se tokrat zapletla obrambni minister Janko Veber in predsednik vlade Miro Cerar. Vprašanje je, kaj sploh še lahko počno te službe v današnjem času. Šele potem sledi vprašanje, ali jih kdo zlorablja v politične namene.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Ekonomija
S prešernim nasmehom je glavni izvršni direktor slabe banke (DUTB) Torbjörn Månsson ta teden sporočil, da je banki uspelo prodati enega od največjih svežnjev slabih terjatev. Šlo je za 105-milijonsko posojilo družbe ACH, šestmilijonsko posojilo Adrie Airways, 14-milijonsko posojilo Elana in dvomilijonsko Polzele. Srečni kupec je največja banka na svetu, Bank of America Merrill Lynch, ki naj bi po nekaterih podatkih 130 milijonov evrov vredna posojila dobila s 30-odstotnim popustom.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Politika
Koliko je danes vredna druga največja slovenska banka, NKBM? Poskušajmo izračunati. Tiskovna agencija Reuters vsak dan objavlja vrednosti delnic vseh pomembnejših bank in izračunava različne kazalnike, med katerimi je za vrednotenje bank med najpomembnejšimi cena glede na knjigovodsko vrednost delnice. Ker so ta trenutek razmere na finančnih trgih nepredvidljive, so cene nizke. Recimo: če bi danes hoteli kupiti nekaj delnic banke BNP Paribas, bi jih dobili po ceni, 29 odstotkov nižji od njihove knjigovodske vrednosti. Delnice banke Unicredit bi dobili po 31 odstotkov nižji ceni, delnice Societe Generale pa po 43 odstotkov nižji ceni.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Politika
Ko sem postal minister, sem obiskal vse oddelke, med drugim tudi upravo za zaščito in reševanje. Tam so mi predstavili tudi svoj projekt »e-call«. Gre za sistem avtomatskega nujnega klica iz avtomobila ob nesreči. Ob tem se je pojavilo vprašanje, kako bo ta sistem deloval v primeru prodaje državnega deleža v Telekomu, ki bi moral zato nadgraditi svoje omrežje. Zaposleni so mi takoj povedali, da izkušnje v drugih državah, ki so se popolnoma umaknile iz telekomov, niso dobre. Spraševali so se, ali bi bilo v tem primeru ta sistem sploh mogoče uvesti, ker izključno zasebni lastniki niso zainteresirani za takšna vlaganja. To je bil eden izmed motivov in zato sem se dogovoril, da pripravijo analizo tveganj.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Politika
Ne samo Slovenija, tudi Italija se pripravlja na gradnjo »drugega« tira, nove, hitre dvotirne proge med pristaniščem Trst in Tržičem. Tako kot v Luki Koper tudi v tržaškem pristanišču v prihodnjih 15 letih pričakujejo podvojitev prometa in eno izmed ozkih grl je tudi tam železnica. V tržaškem pristanišču zdaj pretovorijo 400 tisoč 6,1-metrskih zabojnikov (TEU) tovora, največja zmogljivost železniške proge pa je 600 tisoč TEU. Zato namerava Italija sprva s prenovo sedanje proge zmogljivosti povečati na milijon TEU, nato pa z gradnjo nove proge na skupaj tri milijone TEU, smo izvedeli od vira pri italijanskih železnicah, ki se ukvarja s tem projektom. Italija naj bi progo gradila osem let, 13-kilometrski odsek med Trstom in Nabrežino pa naj bi zaradi dveh predorov predvidoma stal nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Bil bi razmeroma poceni in dovolj prepusten za obe pristanišči.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Ekonomija
Slovenija depozite pošilja Avstriji
Slovenski državni holding (SDH) je imel zadnji mesec skoraj deset milijonov evrov prilivov. Kaj je storil s presežnim kapitalom? Podatki uprave za javna plačila (UJP) kažejo, da jih je naložil v depozite. A ne v eno od državnih bank, ki jih upravlja. Ne, depozite je naložil v banko BKS s sedežem na avstrijskem Koroškem. Februarja je v to avstrijsko banko naložil skoraj deset milijonov evrov, januarja še milijon, decembra 2014 devet milijonov in tako naprej, skupaj doslej že več kot 21 milijonov evrov. NKBM, Abanka in NLB v tem času od SDH depozitov od upravljanja državnega premoženja tako rekoč niso dobile.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Politika
Ameriški lingvist Noam Chomsky je minuli teden opozoril, da se družbeno razslojevanje seli iz tržne ekonomije na svetovne univerze. Opozoril je, da fakultete vse bolj delujejo po neoliberalnem, trgovskem modelu »Wallmarta«, ki najraje najema prekarne delavce, odvisne in nesvobodne, na začasnem delu. Ta poslovni model, je zapisal Chomsky, ki teži k nižanju stroškov dela in višanju servilnosti, je še posebej nevaren za univerze, ki so vedno temeljile na svobodi mišljenja in primerni zaščiti zaposlenih. Sistematična korporativizacija univerz pomeni delitev kadra na dva sloja. Na začasno zaposlen, upogljiv in prisilno servilen prekariat. In na plutokracijo, na vrhnji sloj skrajno bogatih akademikov ali na univerzitetno birokracijo. Do tega prihaja po podobni logiki, kot jo je bivši ameriški guverner centralne banke (FED) Alan Greenspan zagovarjal leta 1997 pred ameriškim kongresom, pravi Chomsky. Češ da je bistvo ekonomske uspešnosti v uveljavljanju t. i. »manjše socialne varnosti, ki povečuje storilnost delavcev«. Socialno šibki seveda nimajo drznih misli, ne protestirajo, ampak ubogajo svoje gospodarje. A kar je z vidika korporacij morda učinkovito, je ubijajoče za svobodo duha, za ta razsvetljenski temelj, na katerem so zgrajene naše univerze.
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Družba
Dr. Sami Khatib, filozof z berlinske Freie Universität, si je pred leti postavil zanimivo raziskovalno vprašanje: kaj pa če je kapitalizem religija? Celo religija, ki nima smisla? O tem so razmišljali že številni pred njim, recimo Walter Benjamin. Dejansko kar cela frankfurtska šola, t. i. nemška kritična teorija. Khatib je danes eden tistih, ki poskušajo to tradicijo v Nemčiji nadaljevati. V Nemčiji torej, ki je, kot pravi sam, postala katedrala nove verske blaznosti.
-
Predsednika komisije Borisa Štefaneca smo za pogovor prosili novembra lani. Ker intervju z njim ni bil mogoč, smo se odločili za pogovor s članico senata Almo Sedlar, ki je odkrito spregovorila, kje KPK danes je.
-
Novi nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo opravljali eno najodgovornejših nalog v državi. Poleg tega, da bodo bdeli nad 14 milijardami evrov državnega premoženja, bodo morali izbrati novo tričlansko upravo holdinga. Nato pa bodo morali ob vsaki pomembnejši odločitvi, ob vsaki privatizaciji, soglašati s poslom.
-
Leta 2010 so si ameriški senatorji – tako kot minuli teden slovenski poslanci – zastavili enostavno vprašanje: Kam je šel naš denar? Koliko smo ga porabili za reševanje bančne krize in kako? Sprva je moral h kongresnikom na zagovor tedanji guverner ameriške centralne banke Federal Reserve (FED) Ben Shalom Bernanke. Podobno, kot je moral minuli teden slovenske poslance obiskati guverner slovenske centralne banke Boštjan Jazbec. Bernanke je dejal, da je v času krize bančni sistem dokapitalizirala in v finančne institucije vbrizgala kar 1200 milijard dolarjev. Torej približno tretjino ameriškega zveznega proračuna. Kongresniki so bili presenečeni.
-
13. 2. 2015 | Politika
Nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj nastopila v Odmevih na RTV Sloveniji, kjer je dejala, da je bila dokapitalizacija bank - vključno z izbrisom podrejenih obveznic - nujna. »Poglejte,« je dejala, »jaz imam danes s seboj dokument, objavljen v uradnem listu Evropske unije, kjer piše, kakšni so pogoji za dodelitev državne pomoči bankam. In to je, da je treba, preden daš davkoplačevalski denar v banko, izbrisati lastnike in lastnike podrejenih obveznic, piše v tem dokumentu. Ta dokument je stopil v veljavo 1. avgusta 2013, sloni na pogodbi, na podlagi katere je Slovenija vstopila v EU in če to smatramo za pritisk, je to bil pritisk.«
-
Banka Slovenije, laži in privatizacija
Anonimni vir iz Banke Slovenije je dr. Tadeju Kotniku, sicer prodekanu za znanstveno-raziskovalno dejavnost na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, ta teden povedal, da je Banka Slovenije pri sedaj že petmilijardni dokapitalizaciji bank lagala in ponarejala rezultate stresnih testov. Banka Slovenije naj bi v nasprotju z računovodskimi standardi prikazala, da je bančna luknja večja, kot v resnici, med drugim tudi zato, da bi lahko izbrisala male lastnike t. i. podrejenih obveznic. Torej vse tiste navadne državljane, ki so npr. verjeli bivšemu predsedniku uprave NLB Božu Jašoviču in so leta 2010 svoje prihranke na bančnih okencih pretvorili v obveznice NLB26.
-
Borut Pahor je čistil smeti. Sekal je drva. Izdeloval klobase. Oskrboval konje. Polagal asfalt. Vezel je čipke. Če bo treba, pa bo tudi branil svojo domovino, državo Slovenijo, pred rusko okupacijo.
-
11. 2. 2015 | Ekonomija
Laži in sprenevedanja Banke Slovenije
Anonimni vir iz Banke Slovenije je ta teden dr. Tadeju Kotniku, sicer prodekanu za znanstveno-raziskovalno dejavnost na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, razkril, kako je Banka Slovenije pri sedaj že petmilijardni dokapitalizaciji bank lagala in potvarjala rezultate stresnih testov. Banka Slovenije naj bi v nasprotju z računovodskimi standardi prikazala, da je bančna luknja večja kot v resnici, med drugim tudi zato, da bi lahko izbrisala male lastnike t.i. podrejenih obveznic. Teh izračunov guverner banke Boštjan Jazbec še zdaj ne želi razkriti, pripravljen se je celo pravdati pred ustavnim sodiščem.
-
Najbolj veseli so bili proračunskega rebalansa za leto 2015 na obrambnem ministrstvu. Minister Janko Veber, v prejšnjem mandatu predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, je namreč vojski zagotovil dodatnih šest milijonov evrov. Razmeroma hitro je ministrstvo objavilo prvi javni razpis, pet milijonov evrov težko naročilo za nakup 272 vozil različnih vrst za potrebe ministrstva. Kupili bodo 180 osebnih vozil spodnjega srednjega razreda, 12 avtomobilov zgornjega srednjega razreda, 25 manjših in 15 srednjih kombiniranih vozil ter 40 vojaških terenskih vozil, so napovedali. Potrata v času krize? Ne, varčevanje, so razložili. Z nakupom novih 272 vozil naj bi namreč obrambno ministrstvo celo prihranilo »pri stroških vzdrževanja in popravil, manjše porabe goriva ter zmanjšanja stroškov tehničnega pregleda vozil«. Policija, ki si bo letos privoščila zgolj 15 novih avtomobilov, se očitno na novo ekonomiko ne spozna.
-
Ni presenetljivo, da je tudi sin Janeza Janše iz njegovega prvega zakona, Žan Janša, ob pomoči stranke SDS dobil službo v Bruslju. Kot je minuli teden poročal Dnevnik, je z zgolj srednješolsko izobrazbo postal asistent pri evropski poslanki iz SDS Patriciji Šulin. Gre za vzorec, ki se ga v SDS niti ne sramujejo več – ravno nasprotno, nepotizem postaja v tej stranki blagovna znamka, način krepitve notranje kohezivnosti in lojalnosti. Le v tem smislu lahko razumemo Janševo cinično pripombo ob tem primeru, češ da gre pri Žanovi zaposlitvi za nekakšno pomoč evropskega parlamenta družini »političnega zapornika«. Izbira asistentov je namreč v izključni pristojnosti evropskih poslancev in z njo evropski parlament nima veliko, poslanka Patricija Šulin, ki se načeloma zavzema za večjo kvoto žensk na vodstvenih položajih, pa je z izbiro Žana Janše dobila že tretjega moškega asistenta. Očitno ne čisto po svoji želji.
