Borut Mekina
-
Finančna preiskava zoper Janšo …
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo Rajka Janše zoper odredbo o finančni preiskavi, ki jo je oktobra 2013 za družini Janša in Zagožen izdalo specializirano tožilstvo. Rajko Janša odločitve sodišča ni hotel komentirati, Janez Janša pa je dejal, da gre pri tej finančni preiskavi »za že 167 ukrep, ki ga je mafija sprožila proti meni v zadnjih 30 letih«.
-
»Monika,« je bivši državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko 11. junija 2013 zapisal v elektronskem sporočilu Moniki Pintar - Mesarič, vodji direktorata za javno premoženje, »po današnjem sestanku koalicije bi bilo treba za četrtkovo sejo vlade pripraviti dopolnilno gradivo v zvezi s predlaganim spiskom podjetij za privatizacijo …« V nadaljevanju je uradnici naročil, pod točko ena, naj v gradivo zapiše navedbe, »zakaj predlagane družbe niso strateške«, in pod točko štiri, naj da gradivu »močan poudarek o transparentnosti vseh postopkov, ki sledijo«.
-
Privatizacijskih postopkov ni več mogoče zaustaviti zaradi »zavez, danih na evropski ravni«, so minuli teden povedali v strankah SMC in Desus. Javili so se tudi neimenovani viri iz evropske komisije, ki naj bi RTV Slovenija povedali, da so »priporočila državam, ki jih predlaga komisija in sprejmejo države članice, pravno zavezujoča in komisija mora kot varuh pogodb zagotoviti njihovo izvajanje«. Tudi nam je predstavništvo evropske komisije v Ljubljani pojasnilo, da so pri gospodarskem upravljanju priporočila komisije »pravno zavezujoča za vse države članice EU«. Slovenija naj bi se, sodeč po tem, glede privatizacije tako rekoč mednarodnopravno obvezala. Nismo dali samo zgolj obljub – podpisali smo pakt. Le eno vprašanje še ostaja: Zakaj potem preostale evropske države teh tako imenovanih »pravno zavezujočih« priporočil ne izpolnjujejo?
-
Zaradi političnih analiz Tomaža Mastnaka (roj. 1953) so komunistične oblasti Mladino pred tridesetimi leti zaplenjevale. Tedaj je bil seveda eden glavnih nosilcev t. i. civilnodružbenega gibanja, vseh tistih punkerjev, lezbijk in gejev, ekologov, mirovnikov ali novinarjev, ki so Slovenijo dejansko osamosvojili. A kot eden redkih iz tiste generacije se Mastnak ni pustil podkupiti in je ostal še naprej zvest kritik novega družbenega sistema – tokrat Združene Evrope. Leta 1989 se je v Mladini sicer definiral kot »prostolebdeči intelektualec«, a je formalno danes znanstveni svetnik na Filozofskem institutu Znanstvenoraziskovalnega centra (ali ZRC) SAZU in gostujoči raziskovalec na kalifornijski univerzi v mestu Irvine (UCI). Je seveda tudi eden najboljših poznavalcev odnosa med Evropo in islamom, kar je bil povod za ta pogovor.
-
Predsednik vlade Miro Cerar je v intervjuju za RTV Slovenija dejal, da gre pri razprodaji državnega premoženja za načelno vprašanje, za vprašanje »verodostojnosti države«. Slovenija naj bi namreč dala obljube, sprejela je odločitve, ki jih mora zdaj spoštovati, poleg tega naj bi bili nekateri postopki, kot je »privatizacija« Telekoma, že tako daleč, »da bi prišlo do pravnih problemov in tožb in odškodninskih zadev«, če Slovenija postopke sedaj prekine. V vsakem primeru pa je privatizacija, »kot veste«, v pristojnosti SDH, »torej Slovenskega državnega holdinga, tukaj vlada ne more neposredno vplivati«, je dejal premier, ki se je očitno omejil na vlogo nemega opazovalca. V nasprotnem primeru bo Slovenija izgubila ugled. In za kogar to ni dovolj prepričljivo, dobi poleg »korenčka« še palico. Grozijo nam odškodnine.
-
Enaindvajseto stoletje naj bi bilo informacijsko. Zaznamoval naj bi ga internet. Ne samo internet ljudi, ampak po novem celo internet stvari. Storitve in ekonomija se počasi selijo v »oblake«, frekvence se digitalizirajo, avtomobili elektrificirajo, celo navadni pralni stroji in hladilniki dobivajo podporo v mobilnih aplikacijah. Mnoge države se teh sprememb zavedajo in nekatere svojo telekomunikacijsko infrastrukturo ljubkovalno imenujejo celo »železnica 21. stoletja«. Zanje je telekomunikacijska podpora pomembnejša od vseh drugih mrež. Železnice seveda so infrastruktura, a prava infrastruktura je danes optika, pravijo.
-
Njegov prijatelj, so-filozof iz ljubljanske lacanovske šole Slavoj Žižek, je na platnice Dolarjeve zadnje knjige, zbirke njegovih ključnih tekstov, zapisal, da Mladen Dolar deluje, kot da ni idiot, da tudi izgleda, kot da ni idiot, »a ne pustite se prevarati – on NI idiot!«. Gre seveda za najodkritejši kompliment filozofu, ki se že desetletja ukvarja z najtežjimi vprašanji – vprašanji, ki danes, v času krize, spet prihajajo v modo. Še celo predsednik vlade, ki rad filozofira o krizi morale in etike, si jih javno zastavlja. Toda za začetek leta je vendarle prav, da damo besedo profesionalcu.
-
Sto dni vlade je tisti trenutek, ko politični analitiki opravijo analize videnega. Tokrat sta priložnost dobila sociolog Matevž Tomšič in filozof Igor Pribac, ki ju je za mnenje prosila Slovenska tiskovna agencija (STA), povzeli pa so ga tudi drugi mediji v državi. Kaj sta dejala? Oba sta z vlado Mira Cerarja nezadovoljna. Tomšič meni, da do zdaj ni storila tako rekoč nič konkretnega, Pribac, da je bilo delo v vladi v skladu z njegovimi pričakovanji, »ki pa niso bila visoka«. Cerarjeva vlada naj bi bila, meni Tomšič, neoperabilna, »v mirovanju«, obljube o bolj etični politiki se ne izpolnjujejo. Tudi Pribac meni, da vladi primanjkuje političnih izkušenj, da »hodi v prazno, niha in je nerodna«.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Ekonomija
V Termoelektrarni Šoštanj so letos poskusno zagnali šesti blok termoelektrarne (TEŠ 6), s čimer je Šoštanj postal največji proizvajalec elektrike v Sloveniji. V kombinaciji z blokom 5 so proizvedli tudi do 14 milijonov kilovatnih ur elektrike na dan. Za primerjavo: krška nuklearka proizvede za polovico manj elektrike.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Letos je minilo sto let od začetka prve svetovne vojne. Sto let od vojne, v kateri so se ljudje v teh krajih še zadnjič borili za drugo državo. Kakšna je bila tedaj, pred sto leti, Slovenija? Bila je pretežno kmetijska. Kar 70 odstotkov prebivalstva se je ukvarjalo s kmetijstvom, pa so kljub temu mnogi hrano kupovali na kredit. V Ljubljani so ljudje živeli v barakah, otroci niso imeli čevljev, starejši v povprečju en par. V Sloveniji je bilo tedaj, za časa naših dedkov in pradedkov, registriranih le sto avtomobilov. Pred stotimi leti je bila Slovenija tudi družba emigracije. Izseljevanje se je začelo že v 17. stoletju in leta 1914 je v teh krajih živelo milijon ljudi, zunaj Slovenije pa morda kar pol milijona. Poleg tega to ni bila »slovenska« družba, ampak družba, v kateri so imeli nemško govoreči v lasti pretežni del kapitala in s tem monopol nad kulturnim in političnim življenjem. Tega kapitala je bilo približno desetkrat več kot slovenskega. In vsem se je to zdelo normalno. Več kot tisoč let je bilo tako, kamor je segel spomin.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Ekonomija
Na Irskem so pred letom dni ustanovili posebno parlamentarno komisijo, ki preiskuje, zakaj je država privolila v »pomoč« trojke, ki je irske davkoplačevalce prisilila, da so s 67 milijardami evrov pomagali predvsem velikim tujim posojilodajalcem. V jedru preiskave je Evropska centralna banka (ECB). Irci so v imenu transparentnosti spremenili zakonodajo in minuli mesec objavili pisma tedanjega vodje ECB Jean-Clauda Tricheta, ki dokazujejo, da je ECB Irsko prisilila v varčevanje, v razlaščanje irskih državljanov, tuji veliki posojilodajalci, velike investicijske banke, pa so dobili še dodatna zagotovila, da bodo njihovi krediti vrnjeni.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Družba
Mira rodijo 25. avgusta 1963 v Ljubljani. Za današnje čase razmeroma zgodaj. Oče Miro Cerar senior in mati Zdenka Cerar tedaj ravno začneta študirati na pravni fakulteti. Poleg ljubezni do zakonov ju druži tudi fizkultura. Oba rada obiskujeta telovadnice, tam se njuna zveza tudi začne. Mladina ju daljnovidno spremlja že od vsega začetka. Miro Cerar starejši in Miro Cerar mlajši sta leta 1964 na naslovnici Mladine, mama Zdenka pa napiše spremno besedilo, posvečeno sinu, Očka, vso srečo v Tokiu.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Politika
V četrtek, 4. decembra, je na mariborski mestni občini (MOM) ob 16. uri potekala izredna seja mestnega sveta, na kateri so svetniki obravnavali sestavo novih odborov in komisij. Seja se je zavlekla v noč, na njej pa je bil tudi župan Andrej Fištravec. Ta je nato odšel domov. Zjutraj se je vrnil na delovno mesto in že ob devetih na posebni tiskovni konferenci javnost in mestne svetnike presenetil z obvestilom, da je občini zmanjkalo denarja.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Politika
Policijski čoln, prirejen razpis?
Policija kupuje nova čolna, gumenjaka, dolga do deset metrov in široka približno tri metre. Tako imenovana patruljno-reševalna čolna naj bi imela po dva zunajkrmna štiritaktna motorja, v kabini pa mora biti dovolj prostora za dvočlansko posadko in še za štiri osebe. Vsi ti razpisni pogoji so razumljivi, presenetljiva je le zahteva, da morata biti dno in kabina iz aluminija.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Politika
M Tom je podjetje v Mokronogu. Nastalo je na pogorišču podjetja Tom, ki je izdelovalo oblazinjeno pohištvo in ki je šlo leta 2010 v stečaj zaradi preveč drznih želja prejšnjih lastnikov. A odpuščeni delavci niso obupali, temveč so pogorišče najeli in sami ponovno zagnali proizvodnjo.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Ekonomija
»Ne opravljamo povprečnega dela … nismo tukaj, da bi nas imeli radi, vrhunski svetovalci so dragi,« je vodja slabe banke (DUTB) Šved Torbjörn Mansson minuli teden odgovoril na osnutek poročila protikorupcijske komisije. Ta je ugotovila, da je DUTB v začetnem obdobju za svetovalce potrošila 12 milijonov evrov, plače vodilnih delavcev v banki pa so sedaj najvišje v državi in znašajo več kot 21 tisoč evrov bruto na mesec. Projektni menedžer Janne Harjunpää za 32 ur dela prejema 20 tisoč evrov bruto na mesec, pogodba pa mu dopušča 34.800 evrov in še do 230 tisoč evrov nagrade na leto. Harjunpää bo v enem letu zaslužil od 240 do 648 tisoč evrov; podobno tudi drugi vodilni v banki.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Politika
Dari Južna je po zadnji Managerjevi lestvici 24. najpremožnejši Slovenec. Skupaj z ženo imata 35,8 milijona evrov osebnega premoženja, ki sta ga začela zbirati kot vsi ostali t. i. pidovski baroni: s preprodajo vrednostnih papirjev v uvodnem delu slovenske privatizacije. Tako je Južna s podjetjem Perspektiva postal lastnik družbe za upravljanje, ki se danes imenuje Vizija holding in Vizija holding ena, ter posledično cele vrste drugih podjetij, ki jih je prevzel kasneje. Najpomembnejše med njimi je novomeško gradbeno podjetje CGP, ki je doživelo razcvet v času prve vlade Janeza Janše, v času pospešene gradnje avtocest na kredit. Južna je tedaj postal tudi pomemben, skoraj desetodstotni lastnik Petrola. To je bilo tudi v času, ko je v usklajeni akciji z Igorjem Bavčarjem in Janševim prijateljem Viktorjem Barago želel prevzeti Petrol.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Politika
Matej Runjak, član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), pristojen za postopke privatizacije, bi moral po zakonu imeti vsaj deset let vodstvenih izkušenj. Pri čemer bi moral v preteklosti »dosegati dobre primerljive rezultate«, piše v zakonu o SDH. Francosko SDH, Agence des participations de l’État, eno najuglednejših na svetu, vodi recimo Regis Turrini. Turrini ima dva magisterija, in sicer iz prava in moderne francoske literature. Tako kot preostali člani uprave ima tudi on več kot dvajset let izkušenj na visokih, direktorskih položajih, ki jih je začel zasedati po letu 1995. Runjak pa ima deset let izkušenj zgolj ob predpostavki, da je postal vrhunski vodstveni delavec že naslednji dan po diplomi, tako da je preskočil obdobje pripravništva.
-
7. 11. 2014 | Politika
Združena levica protestira zaradi privatizacije Darsa
Poslanska skupina Združene levice (ZL) se je odzvala na aktualno številko Mladine, v kateri pišemo o posebni delovni skupini »DARS«, ki so jo prejšnji mesec ustanovili v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Do ustanovitve omenjene skupine, katere namen je priprava nalog za privatizacijo slovenskih avtocest, je prišlo tudi s pomočjo ameriške investicijske banke JP Morgan Chase, ki je za SDH pripravila finančne analize.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Politika
Miro Cerar, predsednik vlade, je na volitvah zmagal z obljubo o »premišljeni privatizaciji«. Slovenija podjetij naj ne bi več prodajala rokohitrsko in na podlagi politike izvršenih dejstev, kot se je to zgodilo v primeru Aerodroma Ljubljana in Telekoma, je obljubljal. Tokrat naj bi šlo za strateški premislek. A manj kot dva tedna po prisegi Cerarjeve vlade, in še preden je parlament sploh karkoli odločil glede »premišljene« strategije upravljanja državnega premoženja, še preden je torej odločil, katere državne naložbe bodo strateške in katere zgolj finančne, so se v Slovenskem državnem holdingu (SDH), na ministrstvu za finance in ministrstvu za infrastrukturo že začeli pospešeno pripravljati na privatizacijo novega podjetja – slovenskih avtocest, Družbe za avtoceste Slovenije (Dars).
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Ekonomija
Kot v nekakšni akcijski drami je z vrha Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) odletel direktor Peter Dermol. Vodja Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) Blaž Košorok ga je odpustil iz krivdnih razlogov z dopisom, ki ga je presenečenemu Dermolu vročila odvetnica HSE. Zakaj – oba molčita. Domnevno naj bi bil Dermol prek posrednika, velenjskega podjetnika Gjorgjije Krstanovskega, kupoval nov transformator za peti blok, v resnici pa naj bi šlo za prebarvan rabljeni transformator.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Svet
Martin Pollack (1944) je avstrijski pisatelj ter bivši novinar in urednik nemškega Spiegla. Leta 2004 je zaslovel s knjigo o svojem očetu, nacističnem zločincu dr. Gerhardu Bastu, šefu Gestapa v avstrijskem Linzu, vodji posebnega oddelka SS, ki je med drugo svetovno vojno likvidiral Jude na Slovaškem in Poljskem. Njegova nacistična družina po očetovi strani izhaja iz Kočevskega in Laškega, od koder so se leta 1912 odselili v Avstrijo. Iz protesta proti njeni nemškonacionalni usmeritvi, tudi sovraštvu do Slovencev, se je Pollack po drugi svetovni vojni odločil za študij slavistike in vzhodnoevropske zgodovine na Poljskem. Z družino in očetom se je soočil v knjigi Smrt v bunkerju, ki je leta 2005 izšla tudi v slovenskem prevodu, letos pa je izdal esej z naslovom Kontaminirane pokrajine, kjer piše o množičnih grobiščih v Srednji Evropi in soočanju ljudi, ki živijo v njihovi bližini, s preteklimi zločini. Z njim smo se pogovarjali po razpravi, ki jo je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Ekonomija
Delavska hranilnica, katere lastniki so Sindikat kovinske in elektro industrije (Skei), Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), Sindikat državnih organov, Sindikat kmetijstva in živilske industrije, Sindikat zdravstva in Sindikat delavcev dejavnosti energetike, je ta teden postala večinska, 57-odstotna lastnica Aerodroma Maribor. Za okrog 900 tisoč evrov je delež odkupila od koroškega podjetja Aviofun, ki ostaja manjšinski delničar. S tem naj bi bila saga mariborskega letališča, ki se je v težavah znašlo po stečaju Preventa, končana. Letališče naj bi končno dobilo stabilnega, dolgoročnega in strateškega partnerja, so sporočili iz hranilnice.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Politika
Temna plat ministrovega odstopa
Andrej Krašek, nekoč bobnar pri skupini The Stroj, je svojo kariero začel kot odvetnik, nadaljeval jo je kot stečajni upravitelj, konec leta 2012 pa je postal direktor Agencije za varstvo konkurence (AVK). Mislil je, da bo to bolj uradniška funkcija: »Preden sem prevzel vodenje AVK, sem se kot odvetnik pretežno ukvarjal s sodnimi postopki. In predstavljal sem si, da bo funkcija direktorja AVK podobna funkciji na primer vodje oddelka na kakšnem sodišču. Skratka, da bo to relativno mirna služba,« pravi. Nikoli prej ni slišal, da bi se kateremukoli gospodarskemu sodniku, ki prav tako sodi v milijonskih zadevah, zgodilo kaj podobnega. Je že res, da kriminalci kdaj pa kdaj kakšnemu kazenskemu sodniku ali tožilcu vržejo ročno bombo na dvorišče, »a da bi se na takšen nivo spustili slovenski gospodarski subjekti, s katerimi se ukvarjam kot direktor AVK, elita slovenskega gospodarstva – to je zame popolno presenečenje«, opisuje nenavadne dogodke, ki so se mu zgodili v zadnjem letu in pol.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Politika
Uroš Rotnik, eden izmed glavnih ovadenih v zadevi TEŠ6, je še vedno direktor velenjskega komunalnega podjetja. Protikorupcijska komisija je opozorila, da je občine ustanoviteljice Komunalnega podjetja Velenje že februarja letos seznanila z ugotovitvami nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem, a niti občine niti nadzorni svet Rotnika niso obravnavali »z vidika primernosti«, prav tako niso sprožili razprave o tem, ali je »še zaupanja vredna oseba za funkcijo, ki vključuje tudi upravljanje javnih sredstev«. Franc Sever (včasih SDS), predsednik nadzornega sveta komunalnega podjetja, je v imenu kolegov izrazil celo »pomisleke« o delu protikorupcijske komisije.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Politika
Ivo Vajgl je prejšnji teden izstopal. Drugi slovenski evroposlanci so molčali, on pa je pisal protestna pisma. Nastop Alenke Bratušek pred evropskim parlamentom ni bil najboljši, to je priznala tudi sama, a dejansko naj bi odgovornost za njen padec in za sramoto Slovenije nosila domača politika, je prepričan Vajgl. Dejanja slovenskih politikov in nekaterih njegovih kolegov evroposlancev naj bi bila »nepatriotična, slaboumna in neodgovorna«. Z Vajglom, ki je evropski poslanec v skupini liberalcev (ALDE), smo se pogovarjali v tednu, ko je vlada Mira Cerarja v Bruselj že poslala novo kandidatko – Violeto Bulc.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Politika
Ta teden se je na ljubljanskem okrajnem sodišču začel predobravnavni narok zoper novinarko Dela Anuško Delić. Tožilstvo ji grozi s tremi leti zapora, ker naj bi objavljala državne skrivnosti. Delićeva je namreč v zadnjih dveh letih napisala več člankov o povezavah med skrajnimi desničarji in stranko SDS, s čimer naj bi ogrozila preiskave uradnih organov. Ali kot piše v obtožnem predlogu: zaradi njenih člankov naj bi bilo onemogočeno »nadaljnje izvajanje prikritih ukrepov« zoper nekatere ekstremiste, ki so za nadzor izvedeli iz Dela.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Politika
Po štirih letih so celjski kriminalisti končali preiskavo nepravilnosti pri poslovanju Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Sporočili so, da je vrednost teh nepravilnosti več kot 284 milijonov evrov.
