Borut Mekina
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Politika
»Boril sem se v Siriji. Če bi to prišlo na dan lani septembra, ko sem se vrnil, bi bil heroj, borec za svobodo. Zdaj pa sem terorist. Mnogi me povezujejo z Islamsko državo,« začne Rok Žavbi.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Ekonomija
V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) so septembra objavili še zadnji javni razpis v sklopu projekta bloka 6 – razpis za ureditev okolice. Pred dvema letoma, ko je TEŠ vodil Simon Tot, je bilo za ureditev okolice predvidenih 1,5 milijona evrov, v zadnjem razpisu pa novo vodstvo s Petrom Dermolom na čelu načrtuje, da bo za to namenilo 3,5 milijona evrov. Po novem je namreč, glede na prejšnje načrte, predvidena še gradnja železniških tirov do šestega bloka, s tem pa se bo projekt podražil za približno dva milijona evrov. A zakaj so tiri po novem potrebni?
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Politika
Švedska bo priznala Palestino. Kaj pa mi?
Novi švedski premier, socialdemokrat Stefan Löfven, je ta teden potegnil prvo konkretno mednarodnopolitično potezo. Napovedal je, da bo njegova država, prva med pomembnejšimi, večjimi članicami EU, priznala Palestino. »Ustanovitev dveh držav je edina mogoča rešitev spora med Palestinci in Izraelci,« je dejal.
-
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Politika
Prej je bil Andrej Fištravec (1957) sociolog, angažiran publicist, pedagog. Potem so bile v Mariboru vstaje in Fištravec je čez noč, deloma kot predstavnik vstajnikov, februarja 2013 postal župan Maribora. Da je na tej funkciji mnoge razočaral, je morda celo razumljivo. Po največjem izrazu nezadovoljstva v postsocialistični Sloveniji so bila pričakovanja visoka. A kakorkoli pogledamo na njegovo kratko županovanje v težavnih razmerah, z večinoma starim, »kanglerjevim« mestnim svetom, dejstvo je, da je s Fištravcem Maribor na svoje čelo dobil doktorja. Torej razmeroma razumnega človeka, ki ne udriha po mizi s čevljem, ko mu zmanjka besednega zaklada za izražanje kakšne misli.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Dr. Milan Brglez (47) je dinamičen sogovornik. Je šahist, ki je svoj znani doktorat o pomenu »nepozitivističnih epistemoloških in realističnih ontoloških predpostavk za osmišljanje mednarodnih odnosov in metodologije njihovega proučevanja« pisal deset let, četrtino doktorata je zavzemalo naštevanje literature. A Brglez sedaj ni več teoretik, ampak tudi praktik. Je drugi najmočnejši mož v državi – po državnem protokolu kot predsednik državnega zbora in po svoji funkciji znotraj Stranke Mira Cerarja (SMC). In kot se spodobi za politika, napoveduje, da bo na tej funkciji ostal še dolgo časa.
-
28. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Šestega septembra 2011 naj bi bivši direktor Slovenske obveščevalne agencije (Sova) Sebastijan Selan prišel na pogovor k tedanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju. Na njem naj bi ga še ustno seznanil z aktivnostmi ekstremističnih skupin v Sloveniji, predvsem neonacistične skupine Blood & Honour. Po oceni Sove naj bi delovanje ekstremističnih skupin že pomenilo grožnjo nacionalni varnosti. Skrajneži naj bi se povezovali s podobnimi skupinami iz Slovaške, Nemčije, Madžarske in še nekaterih drugih držav, njihovo delovanje v Sloveniji pa naj bi bilo po oceni Sove že precej odkrito. Tukaj naj bi se čutili precej varne. Povezovali naj bi se celo s slovenskim državnim vrhom.
-
27. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Slovenija mora letos izbrati tri kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Razpis je bil objavljen marca, sodni svet je junija sestavil lestvico najboljših, vlada je predlog potrdila julija, nato pa je prišel na vrsto Borut Pahor. Ta bi moral s seznama izbrati tri predlagane kandidate in predlog poslati v potrditev v državni zbor.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Politika
Bivši minister za infrastrukturo iz Državljanske liste z najkrajšim stažem, Igor Maher, ki ga je odnesla črna gradnja, je še vedno podpredsednik nadzornega sveta Elektra Slovenije. Maher, ki je kariero začel kot policist in je edino nadzorniško funkcijo doslej opravljal med letoma 2007 in 2011 v lokalnem komunalnem podjetju Okolje - Piran, nadzira slovensko električno omrežje. Nikoli prej se ni ukvarjal z energetiko. Funkcijo v gospodarstvu je dobil kot politično nagrado.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Politika
Potem ko so si premislili glede Ervina Pfeiferja, je v drugo Stranka Mira Cerarja za gospodarskega ministra ta teden predlagala podjetnika Jožefa Petroviča. Na zaslišanju v parlamentu je poudaril, da stavi na svoje izkušnje iz gospodarstva: »Izziv sem sprejel, ker bi rad na svoji koži občutil, ali se da prisluhniti gospodarstvu in ali se da ta voz premakniti naprej.« Povečeval bo konkurenčnost, krepil »zdrava jedra«, spodbujal prestrukturiranje podjetij. Obnavljal bi ceste, prenavljal komunalno infrastrukturo …
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Politika
Kaj je to pritisk Evropske unije? Kako se kaže in kako se mu varuhi slovenskega nacionalnega interesa postavijo po robu? Se borijo kot levi? Gredo na nož? »Lahko vam pokažemo vse svoje zahteve in vse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to ne bi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto postavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic,« je nedavno na primeru krpanja bančne luknje in razlaščanja malih lastnikov obveznic NLB razmere dramatično opisal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Jazbec naj bi se bil boril. A je bil nazadnje poražen.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Politika
Kaj si neki navaden državljan želi od svojega letališča? Državljan, ki mu je malo mar, kdo je lastnik, ki se ne ubada s strateškimi vprašanji in ne bere letnih poročil? Tak državljan si želi, da lahko že iz Ljubljane, ne pa denimo iz Zagreba, Benetk, Celovca ali Gradca, odleti poceni in proti različnim destinacijam, pričakuje še, da bosta v čakalnici na Brniku tudi stol in prosto mesto, kamor bo odložil svojo potovalko. To so takšna legitimna, minimalna pričakovanja.
-
8. 9. 2014 | Mladina 36 | Politika
Slovenija, humanitarna velesila
Ali po novem tudi Slovenija dejavno pomaga pri reševanju evropskega problema beguncev in prosilcev za mednarodno zaščito?
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Politika
Alta je največja borznoposredniška hiša v Sloveniji. Nastala je leta 2010 z združitvijo družb Medvešek Pušnik, Publikum in Poteza. Njihovi analitiki redno nastopajo v javnosti, pogosto tudi na RTV Slovenija, kjer komentirajo aktualno stanje javnih financ in državi priporočajo ukrepe. A po drugi strani ni skrivnost, da ima Alta tudi svoje zasebne interese.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Politika
Politika solo akcij zunanjega ministrstva
Lani novembra je v Ljubljani predsednik države Borut Pahor, na povabilo Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE), Kluba slovenskih veleposlanikov in Slovenskega društva za mednarodne odnose, predaval o »Usmeritvah slovenske zunanje politike«. Med gosti so bili praktično vsi veleposlaniki v Sloveniji, več kot 25, ki jih je zanimalo, kakšna bo prihodnja zunanja politika njihove države gostiteljice. V osrednjem delu predavanja je Borut Pahor začel naštevati države ali območja, s katerimi mora Slovenija prednostno sodelovati. Omenil je šest regij. Na prvem mestu je omenil sosede, na drugem EU, na tretje mesto je postavil Washington ter potem Moskvo in Indijo. Na koncu so vsi pričakovali, da bo Pahor omenil še Kitajsko. A je namesto nje izpostavil »konkurenčno« Japonsko.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Politika
Pred strasbourškim sodiščem za človekove pravice (ESČP) se Slovenija zadnja leta ni odlikovala kot država, v kateri veljajo visoki standardi. Poleg primera izbrisanih je izgubila še v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki je bil, kot so pojasnili v sekretariatu ESČP, eden »najtežjih« doslej. V teh okoliščinah bi bilo nujno, da bi država vsaj postopek imenovanja slovenskega sodnika na strasbourškem sodišču izpeljala vzorno. Tudi zato, ker želi Janez Janša tam iskati pravico, če mu je drugje ne bo uspelo najti.
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Politika
Združena levica ima za seboj že dolgo pot. Sestavljena je iz treh strank, iz Iniciative za demokratični socializem (IDS), iz »zelene« stranke TRS pod vodstvom Matjaža Hanžka in iz Demokratične stranke dela (DSD), ki jo v Združeni levici predstavlja Violeta Tomič. Luka Mesec, ki bo v parlamentu zastopal Združeno levico in ki je koordinator IDS, je na slovensko politično prizorišče prišel prek študentskih bojev proti brezperspektivnim razmeram, v katere je pahnjena mlada generacija. Njihov politični program je sprva nastajal iz protesta proti etabliranim univerzam in skozi nasprotovanje prekarnemu delu, končno pa so kot ena najbolj organiziranih sil do izraza prišli v času protestov v Sloveniji. V prostem času so seveda študirali marksizem. In na zadnjih parlamentarnih volitvah, presenetljivo, dobili šest poslancev.
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Politika
Osnutek koalicijske pogodbe, s katero je Stranka Mira Cerarja (SMC) ta teden začela drugo fazo sestavljanja vlade, je dokument, ki ne preseneča. Hvala bogu – bi lahko dodali. V zadnjih desetih letih smo lahko v teh pogodbah naleteli na najbolj nore ideje. Pred dvema letoma je recimo druga koalicija Janeza Janše verjela, da bosta kolaps zdravstvenega sistema rešila »telemedicina« in osveščanje ljudi o zdravem načinu življenja. T. i. strukturni primanjkljaj, torej razliko med prihodki in zakonsko določenimi izdatki države, pa bi rešila politika povečevanja rodnosti. Tokrat je Stranka Mira Cerarja v osnutku koalicijske pogodbe obljubila vsaj nekaj znanih in še ne uresničenih reform. Eden izmed glavnih ukrepov na področju zdravstva tudi po volitvah ostaja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, na področju reševanja demografskih problemov pa namesto »rodnosti« prihaja zakon o dolgotrajni oskrbi starejših. Več>>
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Politika
Nekoč je bila Ljubljanska banka (LB) simbol Slovenije. Bila je Slovenija. Prva diplomatsko-konzularna predstavništva Slovenije so bile prav filiale Ljubljanske banke. Hrvoje Drašković, zadnji predstavnik Ljubljanske banke v Zagrebu, se spominja, da je bila pred petindvajsetimi leti to »vesoljska ladja« v primerjavi z ostalimi igralci: »V ostalih bankah, recimo na Hrvaškem, so referentke pisale na indigo papirje in jih metale v škatle. Mi smo imeli IBM-ove računalnike, povezane v mrežo,« pravi. A velika in uspešna Ljubljanska banka je kasneje postala tudi veliko breme za Slovenijo in glavni spor med Slovenijo in Hrvaško, ki je zastrupil medosebne odnose in potem zapletel še vsa ostala vprašanja. Ko je julija leta 1994 na Brdu pri Kranju zaradi Ljubljanske banke propadel poskus paketne rešitve problemov med Slovenijo in Hrvaško, med Franjem Tuđmanom in Janezom Drnovškom, je med obema državama izbruhnila hladna vojna, ki deloma še vedno traja.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Politika
Nekaj je gotovo: s prepričljivo zmago je Miro Cerar dobil enkratno priložnost, da izpelje reforme, ki jih pretekle vlade zaradi svoje politične šibkosti, koalicijske raznolikosti ali gospodarske krize niso zmogle. Številnih od teh reform ni treba napisati na novo, ni treba niti izgubljati časa z analizami stanja ali se izgovarjati na pomanjkljive izkušnje z vodenjem države. Še konsenza ni treba iskati ali naročati novih strokovnih ekspertiz – v zadnjih desetih letih je namreč zaradi političnih blokad po predalih ministrstev ostalo mnogo dobrih idej ali že pripravljenih reform, ki jih je mogoče razmeroma hitro uresničiti. Potrebna je zgolj politična volja. In če je stranka Mira Cerarja (SMC), kot pravi Cerar, res stranka »preboja« in ne zgolj še ena ekipa novih obrazov, potem težav ne bi smelo biti.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Svet
Če bi ne bilo davčnih oaz, ne bi bilo krize. Ne bančnih lukenj. Ne stečajev in armade brezposelnih. In tudi ne sloja superbogatih.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Ekonomija
Avstrijci proti delavcem Heliosa
Gerald Martens, novi lastnik domžalskega Heliosa, je minuli teden odpustil glavno sindikalistko v podjetju Jano Poljanšek, predsednico sveta delavcev, ki jo kot zastopnico pravic delavcev zakon še posebej ščiti. Zakaj so jo odpustili, Martens ni razložil, je pa Poljanškova doslej izražala nezadovoljstvo zaposlenih pod novim lastnikom. Helios je bil namreč prej razmeroma uspešno podjetje, ki je tudi v krizi poslovalo z milijonskimi dobički. Kljub temu so lani decembra odpustili 155 delavcev, sedaj pa zaposleni poleg napovedanega znižanja plač pričakujejo še nova odpuščanja. Sumijo, da Martens podjetje izčrpava. Pred nakupom je imel namreč Helios manj kot 100 milijonov evrov dolgov, novi avstrijski lastnik, ki je kupil zanj izredno veliko podjetje, pa je aprila letos Helios pri bankah zastavil za maksimalno hipoteko v višini 400 milijonov evrov.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Politika
Katera država je za Slovenijo pomembnejša, Rusija ali ZDA? Vprašanje odnosa do obeh velesil je minuli teden prišlo v ospredje ob obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Mariboru. Še pred obiskom so namreč nekateri t. i. „neimenovani“ diplomatski viri iz ZDA Sloveniji sporočali, da ZDA tega obiska ne podpira. Slovenija je članica EU in Nata, s tem pa „zaveznica“ ZDA, ki je skupaj z EU kritična do ravnanja Rusije v primeru Ukrajine. A Slovenija po drugi strani v zadnjih letih krepi svoje odnose predvsem z Rusijo. Leta 2007 smo v Rusijo izvozili za pol milijarde evrov blaga in storitev, lansko leto pa že za milijardo evrov. Približno polovico teh tokov predstavlja Krkin izvoz farmacevtskih izdelkov, na drugi strani pa ekonomski odnosi z ZDA ostajajo pri »skromnih« 363 milijonih evrov slovenskega izvoza.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Politika
Prejšnji teden je francoska vlada prodala Alstom. Tisto podjetje torej, ki ga v Sloveniji poznamo po gradnji šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Prodala ga je Američanom – firmi General Electrics, po večmesečnih, dolgotrajnih pogajanjih, na katerih so prvotne ameriške ideje obrnili na glavo in vsilili kompromis, po katerem bodo Francozi in Američani ustanovili več skupnih podjetij (t. i. joint ventures). Francija, francoska politika, francoska vlada je bila tista, ki je določila pogoje in način prevzema te, za njih očitno pomembne družbe. In nihče si prejšnji teden tam ni drznil razmišljati o nekakšnem prevelikem vplivu politike na gospodarstvo, nihče ni filozofiral o konkurenčnih motnjah, kaj šele, da bi koga skrbelo, kaj si o tem misli Bruselj. Alstom je bilo zasebno podjetje, država pa je bila v lastništvo vključena posredno, tako kot slovenska v Mercator.
-
1. 7. 2014 | Družba
Dr. Angelika Mlinar: V avtobusu so nas šoferji neprestano trpinčili, če smo govorili slovensko
Dr. Angelika Mlinar (44) je danes tako rekoč deveta »slovenska« evroposlanka. Na letošnjih evropskih volitvah ji je uspel veliki met – na listi stranke NEOS je bila izvoljena v evropski parlament zgolj leto za tem, ko je bila izvoljena v avstrijskega. Mlinarjeva, rojena v Stari vasi na avstrijskem Koroškem, je sicer borka proti diskriminaciji, ne samo Slovencev v Avstriji, ampak tudi drugih manjšin in skupin. Po končani slovenski gimnaziji v Celovcu in študiju prava v ZDA je delala v delegaciji evropske komisije v Ljubljani, zatem je postala generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ki je poleg Zveze slovenskih organizacij (ZSO) najpomembnejša organizacija slovenske manjšine na Koroškem.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Politika
»Poslance s hrbtenico hočemo – dokler se ne zgodijo; po novih obrazih hlepimo – dokler jih ne vidimo; nove stranke podpiramo – dokler se ne ustanovijo ...« Pričakujemo, da bodo stranke suvereno in strokovno rešile vse lokalne in globalne probleme – hkrati pa jih preziramo kot največje hudodelske združbe. Tako je Gregor Golobič ilustriral usodo stranke Zares v Sloveniji. Izkušnjo je poimenoval »slovenski lepodušniški sindrom« in napovedal, da bodo vsi novi poskusi prevetrili politiko v Sloveniji in šli po tej isti poti, ki se začne s pretiranim navdušenjem in konča s prehitrim koncem. Vzrok za to naj bi bila »šentflorjanska mentaliteta ... dežurnih pridigarjev morale«. Ali še drugače: v Sloveniji dobi veljavo zgolj tisti, ki ničesar ne stori in samo obljublja. Ko naredi prvi korak, ga dežurni moralneži s svojimi ostrimi sodbami odrežejo.
