Borut Mekina
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Politika
Milan Kučan, nekdanji predsednik države, je minuli teden sporočil, da se na povabila Eve Irgl (SDS), predsednice parlamentarne komisije za človekove pravice, ne bo več odzival. »Državnozborska komisija ne more biti izvršni organ ljubiteljskega zgodovinarja, ki ji očitno dostavlja gradiva, ampak sama nosi odgovornosti za svoje (ne)kvalitetno delo, tudi za pridobitev oz. preverjanje gradiv, ki so podlaga za razpravljanje,« je Kučan odgovoril na zadnje povabilo. Bivši predsednik trdi, da Eva Irgl oziroma stranka SDS prikriva nekatere arhivske dokumente. Pa tudi, da naj bi imele »manipulacije«, »špekulacije« in »laži« pod Irglovo »domovinsko pravico«.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Politika
Nova ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza je presenetila. Med svojimi prednostnimi nalogami je že v tem letu napovedala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Namesto njega želi uvesti novo zdravstveno dajatev, za katero bi posameznik namenil od 12,5 do 25,5 evra na mesec. Zbiranje teh sredstev bi prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), s čimer bi praktično ukinili dejavnosti, ki jih sedaj opravljajo Vzajemna, Zavarovalnica Triglav in Adriatic Slovenija. Na vprašanje novinarjev, ali ima politično podporo, je odgovorila: »Zaenkrat da.«
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Ekonomija
V začetku tega meseca je Evropska komisija Sloveniji dala črno piko. V državi naj bi obstajala »presežna makroekonomska neravnovesja«, so ugotovili. Slovenija je tako postala edina članica EU, v kateri je do tega sklepa Evropska komisija prišla že drugič, evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn pa je takoj zatem poudaril, da mora Slovenija pospešiti proces privatizacije, s privatizacijo bank v državni lasti vred. O resnosti teh ocen smo se pogovarjali z dr. Marjanom Senjurjem, ekonomistom z ljubljanske ekonomske fakultete, bivšim vodjem fiskalnega sveta (2009–2012), nekdanjim gospodarskim ministrom (1997–2000) in veleposlanikom v Veliki Britaniji (2002–2004).
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Politika
Roman Leljak, svetovalec stranke SDS za vprašanja arhivov SDV, je k enemu od razkritih dokumentov očitno »pozabil« pripeti pomembno prvo stran. Januarja letos je Leljak na seji komisije za peticije v parlamentu nekdanjega predsednika države Milana Kučana obtožil sodelovanja pri kriminalnih dejavnostih bivše Udbe. Da je Kučan že leta 1972 vedel za primer kasneje ugrabljenega emigranta Stjepana Crnogorca, menda dokazuje informacija zvezne SDV o diverzantsko-terorističnih dejavnostih zoper SFRJ. S tem dokumentom naj bi bil Kučan po Leljakovih trditvah seznanjen. To pomeni, kot je na seji poudaril Vinko Gorenak, da se Kučan spreneveda, »zavaja« in »laže«.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Politika
V odprtih arhivih bivše tajne policije SDV je Milana Dorića - Hanzija (1930) odkril Roman Leljak. V zadnjih mesecih ga je predstavljal kot udbovskega morilca, ki je podstavljal bombe, sodeloval pri ugrabitvah nekdanjih emigrantov, ubojih in zastrupitvah in ki naj bi ga Udba za to tudi drago plačevala. Do vrhunca te udbovske histerije je prišlo v začetku februarja, ko je bivši notranji minister Vinko Gorenak na svojem blogu pod naslovom »Hanzi pridržan! To je sramota za Slovenijo« zapisal, da je »danes dopoldan« komuniciral z osebo, ki naj bi mu zaupala, da je policija v Nemčiji »zaslišala in pridržala Hanzija«, saj naj bi s soglasjem Janeza Zemljariča v Celovcu umoril Nikico Martinovića, »le zato, ker je kot cvetličar v Celovcu vsako leto obiskal in okrasil grobove po vojni pobitih Hrvatov«. Minuli teden smo Dorića obiskali v mestu Fürth, blizu Nürnberga, kjer živi v manjšem stanovanju skupaj z ženo in psom.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Politika
Kadar se rudarji odločijo za štrajk, navadno sledi revolucija. Ali pa vsaj korenita družbenopolitična reforma. To uči zgodovina. Stavke rudarjev so bile vedno precej več kot navadne stavke. Razpad Jugoslavije se je začel tudi s stavko albanskih rudarjev na Kosovu, nezadovoljnih z napovedanimi ustavnimi spremembami v Srbiji. V istem času je romunski samodržec Ceauşescu padel šele, ko so se v Bukarešto odpravili razjarjeni rudarji, nezadovoljni z razmerami v državi, ki jih ni mogla ustaviti niti vojska. Ena najbolj znanih rudarskih stavk na slovenskih tleh pa je bila tista v rudniku Trbovlje leta 1958, zaradi neizplačane božičnice. Kot znajo povedati zgodovinarji, je stavka prinesla razkol v partiji in je pomenila konec monolitne zveze komunistov. Tako se je na slovenskih tleh rodila teza o pluralnosti interesov.
-
Evropska desnica je zadnjih pet let vodila Evropo. Evropska ljudska stranka (EPP) je imela večino v Evropskem parlamentu. Imela je svojega predsednika Evropske komisije. Evropska desnica se je, sprva v navezi Merkel-Sarkozy, odločila za izredno agresiven odgovor na gospodarsko krizo. Tej politiki je v Sloveniji sledila tudi druga vlada Janeza Janše. EU je v zadnjih letih silila države, da so bremena krize z zasebnih finančnih institucij prenesla na ljudi. Zaradi tega so se, skorajda izključno na periferiji, države zlomile. Poleg Grčije, Španije in sprva Irske skorajda tudi Slovenija, ki se je za las, tudi zaradi spremembe političnega ozračja v EU v zadnjem letu, izognila prihodu trojke. Zdaj, po petih letih te politike, so pred nami nove evropske volitve. Pred EU so pomembna vprašanja: bančna unija, transparentnost finančnih transakcij, soočanje z davčnimi oazami. V stranki SDS pa bi radi v predvolilnem obdobju v Sloveniji govorili o komunizmu. Po 25 letih. Predlagajo referendum o noveli arhivskega zakona. Upravičeno?
-
Zasavsko društvo Eko krog se že več kot deset let bori proti sežigu nevarnih odpadkov v trboveljski cementarni Lafarge. Minuli teden so predstavili novo okoljsko dovoljenje, ki ga je podjetje januarja dobilo od agencije za okolje (Arso). Predvsem zaradi emisij sedmih ton benzena na leto, ki uničujoče vplivajo na okolje, so dovoljenje imenovali »licenca za ubijanje«. Uničujoči vplivi onesnaženja v Zasavju so splošno znani – že umrljivost dojenčkov je tam dvakrat tolikšna kot slovensko povprečje. A pomenljivo je, da to dejstvo ne zanima najpomembnejšega zastopnika javnega interesa v lokalnem okolju, to je trboveljske občine.
-
Janez Zemljarič (1928) je bil eden izmed najpomembnejših slovenskih politikov. V letih od 1973 do 1978 je vodil Službo državne varnosti (SDV) – t. i. Udbo –, nato je bil do leta 1980 slovenski notranji minister, do leta 1984 predsednik slovenske vlade in v letih od 1984 do 1989 podpredsednik jugoslovanskega, zveznega izvršnega sveta.
-
Ta teden so napovedali ustanovitev stranke Iniciative za demokratični socializem (IDS), stranke, ki jo vodita Rok Kogej in Luka Mesec. Stranka zagovarja »izgradnjo novega sistema« in se ne namerava zadovoljiti s kozmetičnimi popravki, na prihajajočih evropskih volitvah pa bo v Sloveniji nastopila z enotno listo, ki se ji bosta pridružili še stranka TRS Matjaža Hanžka in Demokratična stranka dela (DSD) bivšega člana Desusa Franca Žnidaršiča.
-
Odločitev sodišča na Finskem, ki je ta teden pet bivših Patrijinih direktorjev oprostilo podkupovanja, je slovenske obsojence v aferi izjemno razveselila. Še pred pol leta so Janez Janša, Ivan Črnkovič, Anton Krkovič in njihovi zagovorniki dokazovali, da se finsko pravosodje skriva na temni strani Evrope, da do obremenilnih dokazov prihaja s kratenjem človekovih pravic, kot je mučenje osumljencev z odtegovanjem spanca in prisilnim »sončenjem« pod zasliševalskimi reflektorji, zaradi česar tam zbranih dokazov ne bi smeli upoštevati.
-
Državna družba Plinovodi je v zadnjih dveh letih postala družinsko podjetje strankarskih veljakov iz SDS. Za začetek je Marjan Eberlinc, direktor državnega podjetja Plinovodi, d. o. o., v družbi zaposlil Tadeja Tanka, sina predsednika poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, nato še Niko Janša, hčerko predsednika SDS Janeza Janše. Potem so v stranki Eberlincu uslugo vrnili in njegovega sina zaposlili v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE), postal je pomočnik izvršnega direktorja, lani pa so nadzorniki pod vodstvom Boštjana Napasta za drugo članico uprave v podjetju Plinovodi imenovali še nekdanjo vodjo financ v stranki SDS Sarah Jezernik; v Plinovodih je postala pristojna za vse ekonomske in finančne zadeve.
-
Socialni demokrati so edina stranka v Sloveniji, ki je razmeroma uspešno preživela zamenjavo vodstva. Z Igorjem Lukšičem na čelu, ki vodi stranko približno leto dni, imajo zdaj celo najvišjo javnomnenjsko podporo. A njihov resnični izziv je, kako ohraniti to vodstvo in – kot pravi Lukšič – postati »prava« stranka v postkriznih razmerah, ki so rodile številne nove leve stranke.
-
30. 1. 2014 | Politika
Finski tožilec: »Verjetno bo pritožba«
»Zelo verjetno je, da se bomo pritožili,« nam je odgovoril finski državni tožilec Jukka Rappe na naše vprašanje, ali se nameravata s kolegom, okrožnim tožilcem Timom Kokkomäkijem, pritožiti na danes objavljeno finsko sodbo v primeru Patria. Kot je znano, je finsko prvostopenjsko sodišče danes vse obtožene, bivše zaposlene v Patrii, oprostilo. »Sodba je precej dolga in jo s kolegom pravkar bereva. Po finski zakonodaji morava odločitev sprejeti v roku tedna dni,« je dodal tožilec. Na naše vprašanje, ali je bil sam presenečen nad sodbo je Rappe odgovoril, da je primer »težek«. Glede na to, »da gre za težek primer, v katerem so prevladovali posredni dokazi, nas ne preseneča, da želi prvostopenjsko sodišče obtožbe zavreči«. Rappe nam je dejal, da je sodišče v sodbi kljub odločitvi poudarilo, da utemeljeni sum podkupovanja obstaja: »Vendar pa za finske obtožence naj ne bi bilo dovolj trdnih dokazov za obsodbo.«
-
Dr. Lovre Božina: »Privatizacija hrvaških bank je bila ena največjih napak, kar smo jih naredili«
Dr. Lovre Božina (1952) je eden največjih hrvaških bančnih strokovnjakov. Je profesor na katedrah za podiplomski študij v Zagrebu, Osijeku, na Reki, v Splitu in Pulju, kjer je zaposlen na Fakulteti za ekonomijo in turizem Univerze Jurja Dobrile. Je seveda pisec več knjig in učbenikov. Še posebej ponosen pa je, da je na profesorsko mesto pred približno 25 leti prišel iz prakse. V začetku osemdesetih let je začel delati v Hrvaški narodni banki, nato je delal v znani Službi družbenega knjigovodstva, SDK, kjer je bil odgovoren za banke. Od tam, pravi, bi lahko kariero nadaljeval v bančništvu, tako kot številni njegovi kolegi. A se je raje kakor za denar odločil za pisanje knjig.
-
Ali Leljak sodeluje s Heimatdienstom?
V začetku decembra so iz Heimatdiensta, uradno »največje avstrijske nepolitične domoljubne ljudske iniciative«, javnost obvestili o izjemno pomembnem odkritju. Jugoslovanska Udba naj bi bila med letoma 1973 in 1974 začela proti tej organizaciji »ofenzivne aktivnosti«, so zapisali. O tem naj bi bil sicer že leta 2010 v slovenskem parlamentu govoril »prvi predsednik slovenske vlade« Janez Janša, a zdaj se je Heimatdienst menda dokopal do dokumentov, ki dejansko dokazujejo vdor v njegove prostore leta 1973. V noči z 22. na 23. april naj bi bili agenti slovenske SDV v njih fotokopirali kar 2000 strani dokumentacije. Poleg tega razkritja so se v Heimatdienstu dokopali še do osebnih podatkov udeležencev akcije. Enega izmed sedmih, Luko Vidmarja, so v sporočilu za javnost tudi razkrili in pri tem napovedali, da bodo v prihodnjih mesecih objavljena imena še nekaterih drugih agentov in njihovih pomočnikov, ki so bili v sedemdesetih letih udeleženi v drugih akcijah na avstrijskem Koroškem.
-
Svetovalec poslanske skupine SDS Dejan Kaloh je pisal mednarodnim novinarskim organizacijam in evropskim institucijam. V pismu jih je opozoril, »da se je prvič v samostojni državi zgodilo, da so kriminalisti preiskali dom novinarja samo zato, ker je opravil svoje delo«. Policija je Kalohu preiskala stanovanje in mu zasegla računalnike in telefone, saj je njegovo spletno mesto Politikis objavilo dokument o uvedbi finančne preiskave premoženja Janše in pokojnega Zagožna, s čimer je ogrozil preiskavo.
-
Po zaslugi »publicista« Romana Leljaka so se dejanja zloglasne Službe državne varnosti (SDV) ta teden spet vrnila v slovenske medije. Leljak je namreč v arhivih odkril kopico dokumentov, ki naj bi obremenjevali Milana Kučana, bivšega slovenskega predsednika izvršnega sveta in pred tem vodjo SDV Janeza Zemljariča, Silva Gorenca, ki je leta 1972 vodil zvezno tajno policijo, njegovega pomočnika Borisa Mužiča in tedanjega slovenskega sekretarja za notranje zadeve Marjana Orožna. Zadnje štiri, z izjemo Kučana, je Leljak tudi ovadil slovenski in avstrijski policiji zaradi ugrabitve oziroma umora, ki v Avstriji kot kaznivo dejanje ne zastara.
-
Slovenski državni holding (SDH) je tik pred ustanovitvijo. Koalicijske stranke so se konec minulega leta dogovorile o vseh elementih te institucije, ki bo upravljala državno premoženje, vlada pa je popravljeni zakon decembra poslala v parlament, kjer sedaj čaka na sprejetje. A ko smo mislili, da so vse nejasnosti že razčiščene, se je ta teden izkazalo, da si je koalicija v zakonu privoščila precej pomembno spremembo dosedanje prakse vodenja državnih podjetij. Za državna podjetja, za katera naj bi bil pristojen holding, naj ne bi več veljala omejitev prejemkov. Plače državnih direktorjev naj bi sprostili.
-
Mariborskemu županu Andreju Fištravcu je gradbeno jamo na desnem bregu Drave uspelo prodati kuvajtskemu poslovnežu Hilalu Arnoutu. Po prvotnih načrtih naj bi tam stal mariborski Cankarjev dom, največji projekt Evropske prestolnice kulture, 41,5 milijona evrov vredno Mariborsko kulturno središče (MAKS) z umetnostno galerijo. A sta nato obe, država in tudi občina pod vodstvom Franca Kanglerja, zaradi pomanjkanja denarja od projekta odstopili.
