Borut Mekina
-
15. 10. 2013, 21:30 | Politika
Medtem ko se javno zdravstvo lomi pod bremeni krize - Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije utegne na koncu leta zmanjkati skoraj 90 milijonov evrov – so tudi v parlamentu odkrili precej 'sladek' problem: kaj storiti z odvečnimi 30 milijoni evrov? Kot smo zapisali v zadnji Mladini, se v času krize tri zasebne zavarovalnice tudi zaradi varčevanja v javnem sektorju dobesedno 'dušijo' v dobičkih. Te dobičke, ki se jih je na posebnem računu, v obliki rezerv po letu 2006, nabralo že za 30,1 milijona evrov, je bilo doslej dovoljeno porabiti zgolj za zdravstvo.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Politika
Oblast je v zadnjih dveh letih postrgala že na vseh mogočih in nemogočih krajih po državi. Lotili so se vrtcev, šol, fakultet, družinskih prejemkov in socialnih izdatkov, kulturnikov in duhovnikov. V letošnjem rebalansu so recimo za 600 tisoč evrov, na 11,3 milijona evrov, zmanjšali celo financiranje zdravstvenega varstva tistim, ki so ostali brez vsakršnega zavarovanja.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Politika
Akademska slikarka Alenka Sottler je ena najboljših slovenskih ilustratork. S svojimi deli je opremila že več kot 45 otroških knjig. Ni otroka v Sloveniji, ki ne bi odraščal v senci njenih stvaritev, objavljenih recimo v Mehurčkih Otona Župančiča, Pravljicah Oscarja Wilda, Pepelke, pravljicah Svetlane Makarovič. V zadnjem obdobju se z njenimi deli srečujemo tudi odrasli – recimo v romanu francoskega eksistencialista Alberta Camusa. Sottlerjeva je ena najboljših umetnic v Sloveniji, a v Sloveniji je že doslej kot samostojna kulturna ustvarjalka komajda shajala, in kot pravi sama, večkrat zgolj opazovala zaposlene kolege, ki so odhajali na dopust ali potovanja. Kot zunanja avtorica je lahko na knjižnem trgu sodelovala zgolj z založbami, kot je Mladinska knjiga. V »biografiji« Damjana Murka, Srečen, ker sem moški, ali v »biografiji« La Toye, »največje slovenske pornozvezde«, ki sta dve najpomembnejši »izvirni«, »slovenski« knjižni izdaji založbe Učila International, njene ilustracije oziroma specialna znanja niso nujno potrebna. Oziroma so popolnoma nepotrebna.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Politika
Janez Janša je ob sestopu z oblasti poudaril, da bo odslej živel od pisanja knjig, člankov in od predavanj v tujini. Tako je maja izdal knjigo Za kulturo življenja, v kateri je objavil že objavljene »odzive na aktualno politično dogajanje v zadnjih 25 letih«, čez mesec pa je ponatisnil še knjigo Premiki. Kot je poudaril na zaslišanju pred protikorupcijsko komisijo, imata oba z ženo kar precejšnje stroške z vzdrževanjem vseh nepremičnin. Že takrat naj bi mu bilo približno polovico plače odneslo stanovanjsko posojilo, skupni stanovanjski stroški pa naj bi znašali okrog 2000 evrov na mesec. To pomeni, da potrebuje bivši premier gotovo vsaj okrog 3000 evrov na mesec, brez hrane.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Svet
Dr. Peter Filzmaier: "Avstrija potrebuje reforme"
Avstrija potrebuje reforme, je pa res, v koaliciji med SPÖ in ÖVP, ki predstavljata sredinsko levo in sredinsko desno politiko, do večjih sprememb ne bo prišlo. Spet bomo videli iskanje najmanjšega skupnega imenovalca.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Pred petimi ali šestimi leti smo še mislili, da so banke navadna podjetja. Nekakšne tovarne čevljev, ki prodajajo kredite in nosijo zlata jajca. Temu primerno so se obnašali tudi bančniki. Pomemben je bil predvsem profit. Ko so banke ob vstopu v EU zaslutile priložnost profita, je politika dopustila, da so služile. Da so posojale in posojale. Spomnimo se tedanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, ki je zaradi enormnega dobička, ki ga je pridelala NLB, v skladu s pogodbo dobil tudi enormno nagrado. In potem tudi ni razumel, zakaj mu jo hočejo vzeti – ko pa je bil tako uspešen! Nauk zadnjih let je predvsem ta: Če so banke res zelo uspešne, račun dobimo vsi. Kramarju so nakazali tisti milijon evrov nagrade, ki pa je državo stal več kot milijardo.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Robert Marolt je tudi letos dokazal, da je eden izmed najuniverzalneje uporabnih funkcionarjev v državni upravi. Pod prvo Janševo vlado je najprej postal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, nato mu je tedanji pravosodni minister Lovro Šturm, sicer njegov strankarski tovariš iz NSi, v času opravljanja tekočih poslov uredil kar dve službi v dveh dneh. Imenovan je bil na položaj državnega pravobranilca, naslednji dan pa mu je Šturm uredil še službo notarja. Te sicer Marolt ni nikoli dobil, ker kot prehitro imenovani pravobranilec ni mogel hkrati opravljati še notarskega dela. Poleg tega je njegovemu imenovanju tedaj zaradi pomanjkanja izkušenj nasprotovala notarska zbornica.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Svoboda govora: Komu nagobčnik?
Bivši predsednik parlamenta France Cukjati, bivši kulturni minister Vasko Simoniti in bivši svetovalec v kabinetu predsednika vlade Bernard Brščič so zgroženi. Menijo, da se v deželo vračajo časi »verbalnega delikta«, 133. člena nekdanjega kazenskega zakonika, s katerim so v času socializma oblasti obračunavale s kritiki svojega ravnanja. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč februarja letos proti omenjenim na tožilstvo podala več predlogov za pregon. Šlo je za njihove izjave na zasedanjih Zbora za republiko, ki jih je stranka SDS v začetku leta pripravila v podporo Janezu Janši po objavi poročila KPK o Janševem premoženjskem stanju.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Politika
Slovensko gospodarstvo potrebuje »kisik«, so sredi avgusta vladi sporočili voditelji šestih gospodarskih združenj. Slovensko gospodarstvo se duši pod bremeni debele države, davčnimi bremeni, javnim sektorjem. Delovanje trga je treba okrepiti z nižjimi davki, so zahtevali. Treba je varčevati v javnem sektorju. Se boriti proti birokratskim oviram. Treba je sprostiti kolektivne pogodbe. Želijo, da se njihove slabe terjatve hitreje prenesejo v breme državnega proračuna. Da se košarica pravic zdravstvenega zavarovanja »prečisti«. Da je potreben »kisik«, so minuli teden še odločneje zahtevali obrtniki, avtoprevozniki in kmetje. Ki so, s podporo Gospodarske zbornice, napovedali »državljansko nepokorščino«, češ da ne bodo dovolili zvišanja davkov na nepremičnine, zvišanja cestnin. Zahtevajo »kisik«. In sicer, da se jim vrne »ekološka taksa«, da dobijo nove subvencije za nakup »ekoloških vozil …«.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Minuli teden je sodnica Barbara Klajnšek končno odpravila še sodbo v zadevi Patria. Kaznivo dejanje je po presoji sodnice Janez Janša moral izvršil v »sostorilstvu«, saj je hotel ostati »neviden«. Glede na okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in glede na sam način izvršitve kaznivega dejanja, »se obdolženi Janša v postopku ni želel osebno sestati s predstavniki Patrie, ni se ga smelo na zunaj vključevati, torej javno izpostavljati, ker je bilo to zanj preveč nevarno, zato brez sodelovanja Jožeta Zagožna« ni mogel delati, ravno tako kot tudi Zagožen, tedaj vodja Holdinga Slovenske elektrarne in pomemben član SDS, brez sodelovanja z Janšo kaznivega dejanja ne bi mogel storiti, je sklenila Klajnškova.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
»Ne komentiram,« nam je odgovoril hrvaški podjetnik Marijan Palić. Postavili smo mu preprosto vprašanje. In sicer zakaj je pred približno letom dni, 27. novembra 2012, v Slovenijo nakazal 250 tisoč evrov. To je točno tistih 250 tisoč evrov, ki bi morali biti do 30. novembra lani nakazani na osebni bančni račun Rajka Janše, brata bivšega predsednika vlade Janeza Janše. In drugič, zanimalo nas je, zakaj je Marijan Palić s svojima dvema hrvaškima podjetjema sodeloval pri nakupu praktično ničvrednih podjetij Rajka Janše, ki je tako zaslužil vsaj 1,4 milijona evrov. Za prvo podjetje je Rajko Janša dobil 1,15 milijona evrov, kažejo podatki iz slovenskega sodnega registra. Za drugo pa vsaj 250 tisoč evrov od predvidenih 1,2 milijona.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Politika
Primer Patria je na sodišču trajal 245 ur. V sodni dvorani so se sodnica, tožilstvo in obdolženi srečali 50-krat, zaslišali so skupaj 34 prič, tako da je na koncu celotna dokumentacija zadeve obsegala skoraj 22 tisoč strani, od tega 600 z oznako zaupno. Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc pravi, da se je zadeve na začetku lotil s skepso. A sedaj dvoma ni več.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Politika
Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril je zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Marka Pogorevca minuli mesec vložila odškodninsko tožbo. Že pred tremi leti je ugotovila, kot nam je tedaj pojasnila, da so bili nekateri »znani Slovenci, ki so ali so bili povezani s politiko«, pri Vegradu deležni posebnih ugodnosti. Pogorevc je leta 2007, v času, ko je bil vodja volilnega štaba Lojzeta Peterleta na predsedniških volitvah, od Vegrada kupil razkošno dvoetažno stanovanje v ljubljanski soseski Drogerija. Stanovanje, veliko več kot 200 kvadratnih metrov, z 10 kvadratnih metrov veliko teraso in 11 kvadratnih metrov veliko ložo, h kateremu spadajo tudi tri parkirna mesta, je Pogorevc dobil zelo poceni, po 1600 evrov za kvadratni meter.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Politika
Šest gospodarskih združenj je pred štirinajstimi dnevi vladi poslalo svoje reformne predloge. Skupaj 23 zamisli za »povečanje konkurenčnosti in gospodarsko rast« z naslovom Kisik za gospodarstvo. Ta teden so odgovorili sindikati. Osem sindikatov je predstavilo skupaj 62 novih reformnih zamisli. S še drznejšim naslovom Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize. Tudi vlada ta mesec pripravlja svoj novi, reformni »paket«, kot je dejala Alenka Bratušek. In sicer zaradi nove »konsolidacije javnih financ«.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Minuli teden ni bilo lažjega dela, kot se zgražati nad imenovanjem Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper. To imenovanje me je »šokiralo«, je bil čustven predsednik Socialnih demokratov (SD) Igor Lukšič, saj je bilo imenovanje izvedeno »brez občutka za realnost«. To je bil »slab dan za kadrovsko politiko v Sloveniji«, saj Mišič nima ustreznih izkušenj iz gospodarstva, je dejal. Lukšičeva ocena o primeru Mišič sicer vzbuja vtis o visokih etičnih standardih v stranki. A po drugi strani Lukšič aprila letos ni bil tako razvnet, ob nekem drugem, podobnem primeru – ko je vodenje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), kjer trenutno teče največji investicijski projekt v državi, prevzel mladi, neizkušeni, 35-letni Peter Dermol. Sicer tudi član velenjske SD. Dermol je bil imenovan v sozvočju z direktorjem matičnega podjetja HSE Blažem Košorokom iz SDS. Košorok je ostal na poziciji in koalicija-opozicija je primer pometla pod preprogo. Ni bilo afere.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Dr. Alenka Stanič: „Pobesneli pubertetniki razbijajo po hiši.”
Dr. Alenka Stanič, sicer antropologinja, je danes ena največjih strokovnjakinj za vodilne kadre. Najemajo jo navadno gospodarske družbe, večinoma tuje, ki iščejo najboljše voditelje. Pri iskanju državnih »kadrov« je sprva sodelovala v akreditacijski komisiji Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), sedaj, pod vlado Alenke Bratušek, pa v akreditacijski komisiji Slovenske odškodninske družbe. Z obeh funkcij je predčasno odstopila.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Policisti so po desetih mesecih kriminalistične preiskave izginulih referendumskih podpisov ovadili Alenko Coljo, vodjo sektorja za registracijo prebivalstva na notranjem ministrstvu. Kot je znano, so predstavniki sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije tedaj v parlament vložili pobudo za razpis referenduma, a so jih nato iz notranjega ministrstva obvestili, da so zbrali premalo podpisov. Potem pa so v sindikatu dokazali, da so v parlamentu ali na ministrstvu njihove podpise »založili«. Bili smo priča največji zlorabi instituta neposredne demokracije.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Politika
Omar Bargawi je svetovalec, zaposlen v predstavništvu Evropske unije pri Organizaciji združenih narodov (OZN) v New Yorku. 13. avgusta lani je slovenskemu veleposlaništvu v New Yorku poslal elektronsko sporočilo. V njem se je lepo zahvalil za sodelovanje pri projektu iz prejšnjega meseca, za naslednji mesec pa je v prilogi poslal še prečiščen seznam amandmajev, ki so jih države EU napisale glede osnutka odločitve »17/1«. Elektronsko sporočilo s čisto navadno priponko, ki je bilo opremljeno z vsemi relevantnimi osebnimi podatki, vključno s številko mobilnega telefona, ni vzbujal nobenega suma. A priponka vendarle ni vsebovala le navadnega teksta. V njem je bil še izredno majhen program znotraj teksta, ki se je po kliku namestil na računalnik. Program je nato zrasel, »poklical« je »domov« in naložil še dodatne komponente. Resnični avtor elektronske pošte je po tem dobil napadeni računalnik popolnoma pod svoj nadzor. Lahko je bral klike po tipkovnici in pridobil gesla, lahko je kopiral interne dokumente in podobno.
-
19. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
Gašpar Gašpar Mišič o sebi pravi, da je človek z občutkom za prostor. Iz dveh razlogov. Prvi je, da se že od leta 1993 ukvarja s projektiranjem in preprodajo nepremičnin. Drugi pa, da je do leta 1993 skoraj osem let pobliže spoznaval svetovna prostranstva. Bil je namreč mornar. Natančneje, častnik krova. Pravi, da je plul po različnih pristaniščih, na različnih ladjah, po različnih morjih. Je diplomirani inženir navtike in je sodeloval pri nakladanju splošnega, pa tudi razsutega in kontejnerskega tovora. In ker je glavni problem Luke Koper prav prostor oziroma kako ob majhni slovenski obali omogočiti varen pristanek čim večjim čezoceankam, meni, da bi bil lahko primeren kandidat za vodenje tega najpomembnejšega logističnega podjetja v Sloveniji.
-
17. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
V intervjuju, ki smo ga pred volitvami objavili v Mladini z Zoranom Jankovićem, smo od politika, ki se je tedaj še predstavljal za menedžerja, želeli dobiti tudi odgovore na kompleksnejša vprašanja. Z njim smo želeli denimo govoriti o problemu davčnih oaz ali o problemu finančne transparentnosti. A nas je Janković razočaral. Kaj več od plehkega odgovora, da je tudi poslovanje s Ciprom popolnoma zakonito, da je krizo mogoče rešiti z zamenjavo menedžerjev z boljšimi menedžerji in da je Slovenija v krizi zaradi slabih menedžerjev, nismo dobili.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
Ob lanski varčevalni vnemi je ministrstvo pod vodstvom Žige Turka začelo projekt združevanjem srednjih šol. Julija lani so sporočili, da nameravajo z združevanjem privarčevati 2,8 milijona evrov na leto, predvsem na račun odvečnih ravnateljev, knjižničarjev, svetovalnih delavcev, vzdrževalcev učne tehnologije … V večini primerov so se ravnatelji z načrti strinjali, v Mariboru pa se je varčevalnim načrtom uprl ravnatelj največje srednje šole, Srednje elektro-računalniške šole (SERŠ), Ivan Ketiš. Ketišu so se s protestom pridružili dijaki in njihovi starši, šola pa je vložila tudi tožbo proti ministrstvu ... Vse je bilo zaman. Ministrstvo je na koncu SERŠ pridružilo k Tehniškemu šolskemu centru na Teznem.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
Na naš članek o sumljivih preprodajah podjetij v lasti Rajka Janše, pri katerih sta sodelovala Franci Zavrl in družba DZS, sta se z zahtevami po popravku odzvala Rajko Janša in predsednik uprave DZS Bojan Petan. Rajko Janša je na splošno odgovoril, da je svoje prvo podjetje Promart Design prodal brez skritih namenov in da »omenjeni posel nima nobene zveze z mojim bratom Janezom Janšo«. Na to odgovarjamo, da zvezo med njegovim poslovanjem in Janezom Janšo dokazuje nedavno poročilo protikorupcijske komisije o premoženjskem stanju Janeza Janše, iz katerega je mogoče sklepati, da kupnino od prodaje podjetij porabljata oba. Rajko Janša je ta teden v glasilu SDS Demokracija zatrdil še, da svojega drugega podjetja Atacama ni prodal, ker odkupnine še ni prejel. Obveščamo ga, da je sodeč po sodnem registru tudi njegovo drugo podjetje, Atacama, že prodano.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Politika
Januarja letos so na sestanek v Slovenijo prišli finski kriminalisti. Prišli so še zadnjič pred slovensko razsodbo v zadevi Patria. Med njimi je bil tudi glavni finski inšpektor, vodja preiskave o Patrii, Kaj Erik Björkqvist. S kolegi iz Slovenije, med drugim tudi s tožilcem Boštjanom Lamešičem, pomočnikom slovenskega glavnega tožilca v tej zadevi, Andreja Ferlinca, so se sestali nekaj deset metrov stran od notranjega ministrstva, na drugi strani Slovenske ceste, v baru Holidays Pub. Björkvist je pred sestankom slovenskim kolegom izročil še zadnje podatke – dokumente –, shranjene na zgoščenki. Nato so šli v bar. In medtem ko so lučaj od slovenskega notranjega ministrstva sestankovali borci proti organiziranemu kriminalu iz južne in severne Evrope, je tožilcu Lamešiču izpod mize, torej izpod nog omenjenih gospodov, nekdo ukradel aktovko. Z dvema mobilnima telefonoma, z iPadom in zapiski iz zadeve Patria.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Politika
Ena izmed najbolj bizarnih zgodb iz zgodovine zgrešenega projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je povezana z Jožetom Zagožnom, nekdanjim visokim funkcionarjem stranke SDS, ki je bil nekoč predsednik uprave Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). Danes sicer ni več dvoma, da se je v Termoelektrarni Šoštanj ekipa pod vodstvom Uroša Rotnika neverjetno in prav sumljivo slabo pogajala z dobaviteljem opreme, švicarskim Alstomom. A na koncu je moral pogodbo vendarle potrditi tudi Zagožen, vodja matičnega holdinga. Zagožen je parafiral zloglasno pogodbo z Alstomom, ki je bila napisana v angleščini. A Jože Zagožen angleško sploh ne govori.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Politika
Slovenija tega »gotovo« ne bi storila, je ta teden odločno in pokončno odgovoril zunanji minister Karl Erjavec. Novinarji so ga namreč spraševali, ali bi tudi naša država, v skladu z željami ZDA, zaprla svoj zračni prostor, kot sta to storili denimo Francija ali Španija v primeru Edwarda Snowdna. Snowden, nekdanji analitik ameriške agencije NSA, ki je na begu, ker je javnosti posredoval informacije o ameriškem programu nadzora nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami, naj bi bil v letalu bolivijskega predsednika Eva Moralesa.
-
5. 7. 2013, 16:50 | Politika
Izbrisani: Objavljamo Bavčarjev dokument
Igor Bavčar je več medijem poslal svoje sporočilo za javnost, v katerem piše: "Danes ponovljena včerajšnja izjava Gregorja Viranta o odgovornosti vrha notranjega ministrstva in moji odgovornosti kot ministra za notranje zadeve pred dvajsetimi leti o izbrisanih, je le preusmerjanje pozornosti javnosti od Virantove odgovornosti. Pa ne le današnje. Minister Virant je bil v preteklosti dovolj dolgo v vrhu notranjega ministrstva odgovoren prav za to področje, da bi se reševanja te zadeve lahko lotil že takrat. Pa se ni." Bavčar v nadaljevanju piše, da sicer izbris obžaluje, da se je z spornimi rešitvami pred 20 leti strinjala tudi tedanja vlada in parlament.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Politika
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec je danes v izgnanstvu na avstrijskem Koroškem. V benediktinskem samostanu Šentpavel preživlja tako imenovano sobotno leto. Kaj je to »sobotno leto«? »To je cerkvena sankcija za nekaj, kar je bilo storjeno s kršenjem cerkvenega prava in verjetno še kaj drugega in je po mojem upravičena,« je letos aprila o njegovi premestitvi dejal kardinal Franc Rode. Toda Krašovca vladajoča slovenska duhovščina z Rodetom na čelu tja ni poslala le zaradi njegovih finančnih grehov. Krašovec si namreč želi javno spregovoriti še o drugih grešnikih, predvsem o dejanjih aktualnega ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa. Zadnje, daljše pismo je škofom poslal oktobra lani. Prosil jih je za dovoljenje, da se izpove v intervjuju, da objavi dokumente. A njegove izpovedi o finančnem polomu mariborske nadškofije v »luči resnice, pravičnosti in ljubezni«, v kateri Krašovec dokumentira, kako je cerkev v smeri »korporacijske strukture« pahnil prav Stres s svojimi finančnimi strokovnjaki, mu škofje ne dovolijo objaviti.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Politika
Konec prejšnjega meseca je Mirko Krašovec iz kazenskega izgnanstva v Avstriji škofom v Slovenijo poslal novo »povabilo k skupnemu razmisleku« in »osnutek predloga za skupno izjavo«. Dokumentoma je bilo priloženih skupaj več kot 40 različnih prilog, večinoma povzetkov zapisnikov Antona Stresa o sestankih škofijske gospodarske uprave, ki se je tedaj odločala o cerkvenih investicijah. Škofje, ki so bili doslej gluhi za Krašovčeva pisma, so tokrat lahko prebrali tudi, da bo »celotno gradivo kmalu prevedeno tudi v nemščino«. Kaj naj bi izjava pomenila, ali bo Krašovec svoje videnje propada cerkve internacionaliziral, objavil v tujini, nam do zaključka redakcije ni uspel pojasniti.
