Borut Mekina
-
Pred časom se je na Mladino obrnil bivši predstavnik ene od večjih farmacevtskih multinacionalk in razkril, kaj vse so dobavitelji zdravil in medicinskih pripomočkov v zadnjih letih nudili izbranim slovenskim zdravnikom. In sicer na t. i. sponzoriranih »strokovnih izobraževanjih«. Seznam ugodnosti je res impozanten. Pod pretvezo izobraževanja naj bi nekateri zdravniki smučali v Davosu, se šli safari v Južnoafriški republiki, si privoščili izlet s turistično ladjo do Niagarskih slapov, ogledali naj bi si plantaže v Louisiani, se zabavali v Disneylandu na Floridi, šli na koncert Raya Charlesa, na baletno predstavo v Sydneyju ...
-
Konec minulega meseca je POP TV poročala, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na tožilstvo poslal kazensko ovadbo zoper Janšo zaradi njegovih spornih nepremičninskih poslov s podjetjem Imos. Po poročanju televizije naj bi tožilstvo zaradi suma, da je Imos leta 2005 preplačal vrednost Janševih zemljišč v Trenti in mu s tem omogočil premoženjsko korist, verjetno zahtevalo sodno preiskavo, poleg njega naj bi bila ovadena še nekdanji direktor Imosa Branko Kastelic in nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Družba
S poletno odstavitvijo dveh najpomembnejših slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov, ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in mariborskega Marjana Turnška, je novi papež Frančišek zradiral vso pot, ki jo je slovenska cerkev prehodila v zadnjih 23 letih. To je bila pot, na kateri se je cerkev materialno napihnila in se nazadnje razpočila. Slovensko cerkev je papež postavil pod prisilno upravo, začasno vodenje je zaupal novomeškemu škofu Andreju Glavanu. Po finančnem bankrotu jo je poslal še v moralni bankrot, saj povsem očitno zadnja tri leta sama ni zmogla najti odgovorov in odgovornih za svoj položaj.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
»Krivi so!« je odzvanjalo v sodni dvorani, ko je 5. junija sodnica Barbara Klajnšek pet let po izbruhu afere razglasila sodbo v zadevi Patria. Okrajno sodišče je Janeza Janšo obsodilo na dve leti zapora, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča pa na leto in deset mesecev zaradi trgovanja z orožjem. To je bil – vsaj na prvi pogled – dan nasprotij. Na eni strani je bila sodnica, ki je Janšo obsodila na podlagi oteževalnih okoliščin, kot sta bili »popolna nekritičnost« in dejstvo, da je s »svojim položajem škodoval ugledu Slovenije«. Na drugi strani, v občinstvu in pred sodno dvorano, pa je nekaj sto njegovih privržencev z nageljni v rokah, z vzkliki proti »komunističnemu sodstvu« in s slikami prikupne ukrajinske tajkunke Julije Timošenko obsojenca risalo kot junaka ali političnega zapornika s predosamosvojitvenih protestov.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Ni več nedotakljivih
Konec poletja je bivši predsednik parlamenta France Cukjati dejal, da je protikorupcijska komisija (KPK) »komisija za diskreditacijo«. Njeno ravnanje in delovanje je označil za »perfidni sistem lansiranja laži«. Nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti je poudaril, da gre Goranu Klemenčiču za »zavestno in naklepno zlorabo položaja«, zaradi česar bi moral odstopiti. Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, pa je komisijo označi za »revolucionarni svet«, ki na tiskovnih konferencah »strelja« nič hudega sluteče, nedolžne funkcionarje. Nato so svoje dodali še v koalicijskih strankah. »KPK se mora reformirati«, njen premočni predsednik pa razmisliti, »v čem je smisel, da to še dela na takšen način naprej«, je dejal vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Dr. Renata Salecl je otroštvo preživela na Koroškem. Tedaj, v času usmerjenega izobraževanja, pripoveduje, so bili vsi prepričani, da je najboljši poklic, ki ga je mogoče izbrati, poklic lesarja ali metalurga. A namesto da bi kariero nadaljevala v Slovenski industriji jekla, je Saleclova, kot filozofinja, sociologinja, psihoanalitičarka, lacanovka, pristala na Inštitutu za kriminologijo, kjer se danes ukvarja s psihoanalizo, pravom, kriminologijo oziroma nevroznanostmi. Ni ji žal. Redno poučuje v Londonu in ZDA ter svoje knjige o izbiri, tesnobi in ljubezni izdaja na zahtevnih mednarodnih trgih. Čas usmerjenega izobraževanja oziroma čas vere v manipulacijo je spet tukaj, napoveduje.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Apostolska nunciatura je po letu dni objavila »brezprizivno odločitev pristojne cerkvene oblasti« glede bivšega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca. Zapisala je, da je bil decembra 2012 Krašovcu odvzet naziv kanonika z vsemi pripadajočimi dolžnostmi, možnostmi, beneficiji, privilegiji, častmi, insignijami in ugodnostmi. In da so ga za eno leto poslali v opatijo Št. Pavel v Labotski dolini (v Avstriji) z namenom, »da premišljuje o svoji hudi odgovornosti v povezavi z očitanimi dogodki in o odnosu med človekom, materialnimi dobrinami in Cerkvijo v luči vere«.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Ta teden objavljeni rezultati stresnih testov so že četrti zapovrstjo v zadnjih štirih letih. Praktično vsako leto plačamo novo testiranje. Tokrat je moralo k nam priti ameriško podjetje iz New Yorka, pa nemško iz Münchna, potem so v Ljubljano prišli ocenjevalci iz štirih mednarodnih nepremičninskih družb. Ena skupina iz Los Angelesa, druga iz Seattla, tretja iz Chicaga, četrta iz New Yorka. In potem sta tukaj še dve revizijski hiši iz londonskega Cityja.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
Ko smo pred približno dvema letoma novinarji Mladine obiskali župana Zorana Jankovića in ga spraševali o projektu Stožice, o denarnih tokovih med ljubljansko občino in podjetjem Grep, ki bi moralo Stožice dokončati, je Janković ostajal zadovoljen in po svoje na široko nasmejan. Ponavljal je, da je javni del projekta končan, drugi, zasebni, pa da ni njegova stvar, niti zanj ni odgovoren. Ko je potem protikorupcijska komisija ugotovila, da je občinski denar v obliki posojila začasno pristal pri podjetju v solastništvu družine Janković, je bil župan neomajen: »Tudi vi veste, da je šlo za posojilo med podjetjema, denar je bil vrnjen Grepu skupaj s sedemodstotnimi obrestmi na letni ravni in Mestna občina Ljubljana nikakor ni vpletena,« je ponavljal.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Politika
Ljubljansko okrajno sodišče je na procesu bivšega predsednika vlade Antona Ropa obsodilo kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov in mu ob tem naložilo plačilo kazni 10 tisoč evrov. Gre za še en epilog afere Sova, ki je izbruhnila leta 2007, ko je Rop, tedaj že poslanec, bivšemu novinarju RTV Slovenija Vladimirju Vodušku dejal, da sta se pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 Janez Janša in Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. Sodba še ni pravnomočna, Ropov odvetnik Emil Zakonjšek je napovedal pritožbo.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Politika
Po letu dni, odkar se je Slovenija dvignila na protestih, je prišel trenutek ustanavljanja prvih »protestniških« strank. Gregor Golobič je s stranko Zares podobno fazo preživel v zadnjih letih; danes je sam nedvomno vpliven kritik, a je tudi politično nemočen, stranke Zares ni opaziti med javnomnenjskimi anketami. Verjetno drži, da se je stranka Zares sama v Sloveniji pokopala s svojimi visokimi merili. A to ne pomeni, da je njena usoda nepomembna. Po njej ostaja namreč vprašanje: Je od politike mogoče zahtevati še kaj več?
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Politika
Minister Gantar je ta teden odstopil v tragičnem slogu, kot osameli borec proti korupciji, ki v svoji okolici, kljub trudu, ni naletel na podporo in razumevanje političnih sotrpinov. Prizadeval si je, a je nato kapituliral zaradi »nezmožnost izpeljati nujne spremembe zdravstvenega sistema«, ki bi kot rešitev »zadovoljila vse«. To veliko nalogo bi po njegovem lahko nosil zgolj »človek z veliko politično močjo«, je dejal. Toliko izrazov simpatij in podpore je potem sledilo, od tega, da je storil »moralno dejanje«, kot je dejal predsednik sindikata zdravnikov Konrad Kuštrin, do tega, da je bil Gantar prvi minister, »ki je javno priznal korupcijo v zdravstvu«, kot so sporočili iz protikorupcijske komisije, da je bil celotni akt videti celo zelo pristno. A postavimo si vprašanje: Zakaj je potem ta isti minister pred tednom dni novinarjem razlagal, da je koalicija enotna v podpori njegovim reformnim poskusom?
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Politika
Na koncu se vse konča pri neizpodbitnih dejstvih. Kot je recimo premog. Že šesti, tako imenovani »novelirani investicijski program« za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj so minuli mesec spisali v Šaleški dolini. To je dokument na več kot sto straneh, poln analiz, simulacij in pravnih podlag. A na koncu se vse konča pri premogu. Bo ta dovolj gorel? In ali bo v naslednjih 40 letih dovolj poceni? Zadnjo analizo v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE) in finančnem ministrstvu še vedno »preučujejo«. Jasno je, zakaj: Iz nje namreč izhaja, da bodo za okrog 130 milijonov dražjo investicijo potrebni spet novi krediti. A ne samo to. V HSE so nam potrdili, da bo tudi premog dražji, kot so v Premogovniku Velenje obljubljali doslej. Kar z drugimi besedami pomeni, da bosta brez korenitih ukrepov Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje v prihodnje poslovala z izgubo.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Politika
»Gotovi so!« so pred točno letom dni vpili protestniki v Mariboru. In vlada Alenke Bratušek je želela razumeti, zakaj so ljudje razočarani. Ena izmed prednostnih političnih nalog vlade je postal prav Maribor. Kmalu po prevzemu funkcije, junija, je njena vlada obiskala Podravje, kjer so razglasili, da bodo regiji pomagali s 66 milijoni evrov pomoči. Na tisti dan, 21. junija, je skupaj z Bratuškovo na obisk v degradirano regijo odšel tudi njen gospodarski minister Stanko Stepišnik.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Politika
Doslej je v Afganistanu umrlo že 3397 koalicijskih vojakov, okoli 12 tisoč upornikov in približno 20 tisoč civilistov. Slovenija ima tam 20. kontingent vojakov, v katerem je 34 mož. Prvi pripadniki Slovenske vojske so se operacije udeležili marca 2004. Ta teden so bili tarča napada tudi slovenski vojaki, ki so urili afganistansko vojsko. Napadli so jih uporniki, po obstreljevanju pa so slovenski vojaki na pomoč poklicali ameriška letala. Na strani koalicije žrtev ni bilo, na uporniški strani prav tako ni podatkov o žrtvah.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Ekonomija
Na začetku letošnjega leta je začel veljati zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Kot je zapisano v obrazložitvi tega zakona, se nova ureditev nanaša na štiri kategorije izdelkov ali storitev. Na »dobavo vojaške opreme, pa tudi njenih delov, komponent oziroma sklopov«, na »dobavo občutljive opreme«, na »gradnje, blago in storitve«, ki so neposredno povezani s prejšnjima dvema, ofenzivnima točkama, in na »gradnjo in storitve za specifično vojaške namene ali občutljive gradnje in občutljive storitve«. V to kategorijo z letošnjim septembrom sodi še ena alineja. In sicer: nabava stresnih testov.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Politika
Žiga Turk je nedavno opozoril na »orwellovske« preiskovalne metode. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) vodi predkazenski postopek zaradi suma nepravilnosti pri dodeljevanju koncesij v visokem šolstvu. Turk je na svojem blogu zapisal, da je od kriminalistov prejel prošnjo za vpogled v zapečateni CD, ki jim ga je izročilo ministrstvo in na katerem je shranjena vsa njegova službena elektronska pošta. Po premisleku se je odločil, da dovoljenja ne da, saj gre po njegovem za »nesorazmeren poseg v ustavno pravico tajnosti komuniciranja ...«.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Politika
Edina družba, ki je doslej zares »kupila« Večer, če akt »nakupa« pomeni približno tisto, kar v vsakodnevnem življenju naredimo, ko pridemo v trgovino, je bila NKBM. Ob prelomu tisočletja je bil časopis v lasti novinarjev. V zraku se je pojavila grožnja iz Avstrije ali interes Styrie, da prevzame Večer. In banka je po političnem ukazu posredovala ter od novinarjev na podlagi izredno benevolentne ponudbe, ki je ni bilo mogoče zavrniti, odkupila časopis.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
Šest let, do leta 1979, je bil podpredsednik slovenskega izvršnega sveta, pristojen za gospodarstvo in finance. Nato je postal podpredsednik jugoslovanskega, zveznega izvršnega sveta pod vodstvom Veselina Đuranovića in potem Milke Planinc. To vlogo je opravljal v ključnih šestih letih, ko je v Jugoslaviji izbruhnila nelikvidnostna kriza. Zvone Dragan je bil tisti, ki se je večinoma v Washingtonu v imenu SFRJ pogajal z mednarodnimi finančniki. Potem, po letu 1985, je šel v diplomacijo. Sprva je bil jugoslovanski veleposlanik na Kitajskem, po vrnitvi, ob osamosvajanju Slovenije, pa najvišji Slovenec v tedanji diplomaciji, kot pomočnik tedanjega jugoslovanskega zunanjega ministra Budimirja Lončarja je bil pristojen za Zahod. Po osamosvojitvi je postal slovenski veleposlanik v Pragi in nato na Poljskem. Danes predava na FDV in sodeluje z ICPE (Mednarodni center za promocijo podjetništva), edino organizacijo, ki jo je OZN ustanovila na slovenskih tleh.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
Najlaže se je skrivati. V množici. V vladajoči večini. V opoziciji. Za »Brusljem« in evropsko latovščino. Zato pa hvala Andreji Črnak Meglič, poslanki Socialnih demokratov, ki je skrivače spregledala in slovenskemu zdravstvu prihranila 30 milijonov evrov. Tudi Črnakova bi se lahko skrivala, a se ni – stvari je vzela v roke in se povezala s strokovnjaki.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Politika
»Ne jamči več, kakor premoreš; če pa že jamčiš, bodi pripravljen dolg poravnati,« piše v Svetem pismu. Ali pa: »Ne bodi med tistimi, ki segajo v roko, med tistimi, ki jamčijo za dolgove.«
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Politika
»Na začetku je strah,« pravi Miran Vogrinec, »in ta strah je bilo treba premagati.« Ta strah se pojavi vedno, preden vzameš stvari v svoje roke, in ne veš, ali boš s tem sebi in svoji okolici naredil več škode kot koristi. Vogrinec, bivši zaposleni v tovarni akumulatorjev Vesna iz Maribora, ki je šla letos v stečaj, je predstavnik odbora delavcev, tako imenovane »iniciative za ustanovitev delavske zadruge Nova Vesna«. Po stečaju je vsak ostal sam in osamljen, se spominja. »Vsak je gledal le svojo usodo, kako bi se sam rešil iz te mizerne situacije.« Nekateri so celo našli rešitev, delo v Avstriji, ampak to je bil vendarle položaj »hlapcev«, pravi. Zato so se celo ti danes za nižjo plačo pripravljeni vrniti v Maribor, zagnati stroje in prevzeti staro-novo podjetje. »Vemo, kje še moremo zabetonirati, vemo, kateri stroj kupiti,« razlaga Vogrinec. Izračunali so, da potrebujejo zgolj 200 tisoč evrov za zagon proizvodnje. In če bi šlo vse po načrtu, če bodo pomočjo še ohranjenih poslovnih povezav izdelali prvih 20 tisoč akumulatorjev, »potem bi prišel noter milijon, s katerim bi pokrili začetne stroške in plače«. Ko delavci prevzamejo tovarno, direktorja ne potrebujejo več. Prvega pol leta bi vsi delali za minimalno plačo, vsak vse, samo da se jim posreči.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Politika
Čeprav je predsednik uprave NLB Janko Medja v predkazenskem postopku, ker je osumljen, da je kot član uprave banke Unicredit zlorabil notranje informacije, to menedžerskega razsodišča ni odvrnilo, da Medje ne bi že vnaprej razglasilo za nedolžnega. »Častno razsodišče je na podlagi v tem trenutku znanih dejstev in pojasnil Medje razsodilo, da ni mogoče ugotoviti odstopanj od načel Kodeksa etike, ki managerjem narekuje profesionalno, etično ravnanje,« so sporočili iz združenja, kjer so Medji leta 2011 podelili naslov »mladi manager leta«.
-
15. 10. 2013, 21:30 | Politika
Medtem ko se javno zdravstvo lomi pod bremeni krize - Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije utegne na koncu leta zmanjkati skoraj 90 milijonov evrov – so tudi v parlamentu odkrili precej 'sladek' problem: kaj storiti z odvečnimi 30 milijoni evrov? Kot smo zapisali v zadnji Mladini, se v času krize tri zasebne zavarovalnice tudi zaradi varčevanja v javnem sektorju dobesedno 'dušijo' v dobičkih. Te dobičke, ki se jih je na posebnem računu, v obliki rezerv po letu 2006, nabralo že za 30,1 milijona evrov, je bilo doslej dovoljeno porabiti zgolj za zdravstvo.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Politika
Oblast je v zadnjih dveh letih postrgala že na vseh mogočih in nemogočih krajih po državi. Lotili so se vrtcev, šol, fakultet, družinskih prejemkov in socialnih izdatkov, kulturnikov in duhovnikov. V letošnjem rebalansu so recimo za 600 tisoč evrov, na 11,3 milijona evrov, zmanjšali celo financiranje zdravstvenega varstva tistim, ki so ostali brez vsakršnega zavarovanja.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Politika
Akademska slikarka Alenka Sottler je ena najboljših slovenskih ilustratork. S svojimi deli je opremila že več kot 45 otroških knjig. Ni otroka v Sloveniji, ki ne bi odraščal v senci njenih stvaritev, objavljenih recimo v Mehurčkih Otona Župančiča, Pravljicah Oscarja Wilda, Pepelke, pravljicah Svetlane Makarovič. V zadnjem obdobju se z njenimi deli srečujemo tudi odrasli – recimo v romanu francoskega eksistencialista Alberta Camusa. Sottlerjeva je ena najboljših umetnic v Sloveniji, a v Sloveniji je že doslej kot samostojna kulturna ustvarjalka komajda shajala, in kot pravi sama, večkrat zgolj opazovala zaposlene kolege, ki so odhajali na dopust ali potovanja. Kot zunanja avtorica je lahko na knjižnem trgu sodelovala zgolj z založbami, kot je Mladinska knjiga. V »biografiji« Damjana Murka, Srečen, ker sem moški, ali v »biografiji« La Toye, »največje slovenske pornozvezde«, ki sta dve najpomembnejši »izvirni«, »slovenski« knjižni izdaji založbe Učila International, njene ilustracije oziroma specialna znanja niso nujno potrebna. Oziroma so popolnoma nepotrebna.
