Borut Mekina
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
V idiličnem naravnem okolju, na prekmurski ravnici, daleč od Šoštanja in izpuhov tamkajšnje termoelektrarne, leži turistično naselje Prekmurska vas. Prekmurska vas, ki je del Moravskih toplic, ponuja »oddih v sozvočju z naravo«, trdijo tamkajšnji turistični delavci. V Moravskih toplicah je mogoče postaviti počitniško prikolico, najeti sobe ali apartmaje. A tisti, ki si lahko privoščijo še kaj več, imajo tam celo svoje lastne apartmaje, danes vredne okrog 140 tisoč evrov. Približno toliko, kot v Prekmurju stanejo prave, individualne hiše.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
»Sredstva na tej postavki niso več na voljo,« po novem sporoča ministrstvo za kulturo prosilcem za izredno finančno pomoč. Kulturni minister ima tudi možnost financiranja kulturnih programov ali projektov iz tako imenovanih interventnih sredstev ministrstva, torej brez javnega razpisa, če je to »neogibno nujno zaradi kratkega časa, ki je na razpolago za odločitev o financiranju«, kot piše v zakonu. A denarja za ta namen ni več, so pojasnili. Tako so morali v zadnjih mesecih med drugim zavrniti prošnje Festivala Maribor, Slovenske izseljenske matice, Slovenskega mladinskega gledališča in Ustanove Fundacija za pomoč otrokom, ki zbira denar predvsem za otroke v stiski in zanje med drugim prireja tudi kulturne dogodke. Zakaj denarja ni?
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
Septembra lani je protikorupcijska komisija na razgovor povabila vse tedanje predsednike parlamentarnih strank, da bi jim zastavila nekaj vprašanj v zvezi z izvorom njihovega premoženja. Vsem je uspelo, da so pojasnili izvor svojega premoženja, razen obema tedanjima najmočnejšima politikoma, Zoranu Jankoviću in Janezu Janši. V nadaljevanju objavljamo nekatere izseke pogovora, po katerem je moral Janša zapustiti vlado.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
Simon Tot : »Teševci«: Elektrarna za vso družino"
TEŠ6 je bil le vrh ledene gore. V začetku, še preden je bilo karkoli odločeno, bi morali vedeti, kaj sploh želimo imeti na koncu. Zaradi tega so bile številne odločitve sprejete zelo na hitro in so se tudi spreminjale.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Politika
Obsojeni Janez Janša je minuli teden uresničil svojo obljubo, da se bo proti sodbi v zadevi Patria boril z vsemi pravnimi, a tudi političnimi sredstvi. Poleg skupine interesno odvisnih pravnih strokovnjakov, ki so dokazovali, da so »nosilni razlogi obsodbe brez vsakršnih dokazov« (Tone Jerovšek), da je »proces proti Janši škandal prve kategorije« (Klemen Jaklič) ali da se je bivši predsednik vlade na procesu dejansko razbremenil (Lovro Šturm), se je politično aktiviral celo Janšev gorniški klub Skala, v katerem so njegovi soplezalci izrazili mnenje, da sodišče ni obsodilo njihovega kolega, »ampak sebe«. Na drugi strani je ostal tožilec Andrej Ferlinc, ki je poskušal stvar malce poenostaviti: če je bila izplačana podkupnina, je bila očitno dana tudi obljuba podkupnine, mar ne?
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Politika
Nedavno izginotje Hilde Tovšak so izkoristili tudi na notranjem ministrstvu – minister Gregor Virant je poudaril potrebo po širitvi policijskih pooblastil. Primer izginule Hilde Tovšak naj bi bil »osvetlil potrebo po sistemski ureditvi uporabe metod in sredstev, ki bi policiji olajšali delo pri tako zahtevnih nalogah«, kot je dejal Virant in nadaljeval, da bi se zakon o kazenskem postopku moral kar se da hitro spremeniti po zgledu nekaterih tujih držav.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Politika
»Otroci,« je sodnica Barbara Klajnšek v ponedeljek okarala obtožene, Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča, ki so se vrnili v sodno dvorano malce prepozno in brez opravičila. A resnični vzgojni ukrep za njihovo pobalinstvo je sledil šele v sredo. Ko je sodnica začela brati izrek sodbe in je v prvem stavku navedla vse tri obtožene hkrati, je bilo že bolj ali manj jasno, kakšen bo zaključek. Med izrekom vzgojnega ukrepa je Janša otrpnil, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič, ki sta še v ponedeljek poskušala pri sodnici zbuditi nekaj sočustvovanja, pa sta se kot kakšna pubertetnika spreobrnila in z grimasami ter deloma s pritajenim komentiranjem izražala svoje antipatije. »Razumem, da je tožilec tolkel po meni, ampak da je to storila sodnica ... šokiran sem,« je kasneje dejal brigadir Krkovič o izgubljeni bitki.
-
3. 6. 2013, 17:20 | Politika
Janša na procesu tudi po Mladini
Čustveno najbolj prizadeti zagovor sta ob zahtevani kazni danes, ob zaključku procesa Patria, imela Anton Krkovič in Ivan Črnkovič. Krkovič, ki je prišel na vrsto kot zadnji, se je opisal kot 'kmet na šahovnici', ki naj bi bil zraven bolj ali manj naključno, ali na znanem sestanku 1.9. 2005 zgolj zato, ker ga je njegov dobri prijatelj Črnkovič 'zlorabil'. Krkovič je dejal, da je sicer že 20 let na obrambnem ministrstvu 'izoliran' od odločanja in informacij ter se mu proces zdi izredno krivičen.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Minuli teden se je po letu in pol od začetka sojenja v zadevi Patria končal dokazni postopek. Pred izrekom sodbe so na vrsto prišle zaključne besede in prvo je imel tožilec Andrej Ferlinc. Ferlinc je na 27 gosto tipkanih straneh, s 17 tisoč besedami, poskušal opozoriti na bistvo tega, verjetno najpomembnejšega sodnega procesa doslej. »Obsodilna sodba, do katere po oceni tožilstva vsekakor mora priti tudi za Ivana Janšo,« je uvodoma priznal Ferlinc, bo nekoliko načela tudi ugled najvišjih državnih institucij. A morebitna oprostilna sodba Janše bi po mnenju tožilstva pomenila, »da korupcije nismo sposobni obsoditi, nanjo reagirati kot zlo samo po sebi, ki razžira družbeno tkivo«. Po njegovem mnenju bi v Sloveniji moral obstajati ne samo deklaratorni konsenz o tem, da je korupcija »zlo«. To sedaj v Sloveniji še ni razvidno. Že zato, ker je proces Patria v Avstriji in na Finskem potekal v imenu boja proti najhujši obliki kriminala, po slovenskem kazenskem zakoniku pa je to isto dejanje uvrščeno med blažja kazniva dejanja.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Spijo? Sanjajo ali se prebujajo?
Je slovensko pravosodje neučinkovito? Prvi in verjetno najbolj očiten dokaz neučinkovitega pregona gospodarske kriminalitete v Sloveniji je primer »Achenbach«. Leta 1996 je nemški državljan Achenbach v Sloveniji s ponarejenim potnim listom na ime fiktivnega podjetja iz izmišljene države odprl račun in nanj prelil 12 milijonov mark iz neke nezakonite igre na srečo na Poljskem. Proces je v Sloveniji trajal deset let, končal pa se je z oprostilno sodbo, češ, da »kaznivega dejanja ni mogoče označiti za pranje denarja«. V tem času je bil Achenbach v Nemčiji že pravnomočno obsojen, Slovenija pa je obsojencu vrnila šest milijonov evrov. Ker zakonito niti računa v Sloveniji ni mogel odpreti, mu je država denar nakazala kar na račun njegovega odvetnika Janeza Starmana. A Achenbachu tudi to ni bilo dovolj, zaradi česar je zahteval še 1,2 milijona evrov odškodnine plus obresti. K sreči je vrhovno sodišče januarja letos to zahtevo dokončno zavrnilo. Po 16 letih je primera konec.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Hilda je vstopila v črni mercedes
»Mučna in tragična smrt pripadnika tranzicijske levičarske elite je razgalila delovanje mafijskega omrežja, ki omogoča ljudem brez vesti stanje, v katerem je vse dovoljeno. Dobesedno vse,« je leta 2010 zapisal Janez Janša ob smrti zdravnika Saše Baričeviča. »Ob odstranjevanju vsaj nekaterih tančic iz ozadij garažne afere se v vsej svoji grotesknosti razgalja morbidno dekadentno obličje mogočne pajkove glave, za katerim se pne gosta lepljiva mreža, ki povezuje mnogotere stare in novodobne koristi in koristolovce,« je Janša zapisal v svojem programskem tekstu z naslovom Boga ni. Vse je dovoljeno.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Mojca Kucler Dolinar, bivša poslanka NSi, bo novembra prevzela vodenje najpomembnejše upravne enote v državi – upravne enote Ljubljana. Kot je znano, jo je na ta položaj v naglici imenoval njen bivši koalicijski kolega, minister Zvone Černač (SDS), tik pred zamenjavo vlade. Kako je političarka Kucler Dolinarjeva pripravljena na ta izziv? Iz sklepa o zaslišanju pred uradniškim svetom, ki smo ga pridobili v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, izhaja, da slabo. Kucler Dolinarjeva menda ima, je sklenila komisija, zgolj splošne predstave o delu upravne enote.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Družba
Dr. Samo Tomšič (1979) je zadnja leta študiral Freuda, Badiouja, Lacana ali Foucaulta na maastrichtski akademiji Jan van Eyck. Potem se je preselil v Berlin, kjer je na začasnem delu na Univerzi Humboldt. Tam raziskuje predvsem povezavo med Lacanom in Marxom. Če je danes Slovenija v svetu poznana po Slavoju Žižku in njegovi interpretaciji Lacanove psihoanalize, potem je Samo Tomšič nova serija tega našega izvoznega artikla. Je »Tina Maze« slovenske poststrukturalistične filozofije.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Svet
Michael Häupl: »Sloveniji se maščuje zgodovina.«
Dunajski župan Michael Häupl velja za drugega človeka vladajoče Socialdemokratske stranke Avstrije (SPÖ), danes je eden vplivnejših avstrijskih politikov, hkrati pa tudi eden najpomembnejših županov Evrope. Že več kot 20 let vodi mesto Dunaj in k njemu po nasvete hodijo mnogi župani. Med našim obiskom je bila pri njem delegacija iz Berlina, pred tem iz Hamburga. Dunaj se lahko vedno znova pohvali, da je na lestvicah kakovosti življenja pri vrhu med mesti v Evropi in po svetu. V času krize pa je z za Slovenijo neortodoksnimi ukrepi tudi obvaroval mesto in Avstrijo pred krizo. Na Dunaju in v Avstriji je brezposelnost najnižja v Evropi. V intervjuju pojasnjuje tudi, zakaj Slovenija ni šla po tej poti.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Politika
Če bi bila ustvarjalca oddaje Pogledi Slovenije Uroš Slak in Bojan Traven na RTV Slovenija redno zaposlena, bi vsak od njiju na svoj tekoči račun dobil okrog 2200 evrov neto plače na mesec. Tako nam je vsaj pojasnil Bojan Traven. V tem primeru bi država pobrala 503 evre za zdravstveno zavarovanje, 949 evrov za pokojninsko zavarovanje in okoli 40 evrov za starševsko varstvo ter zavarovanje za poškodbe pri delu. Poleg tega bi morala oba plačati še akontacijo dohodnine, s katero bi napolnila državni in lokalni proračun mesta Ljubljana. Ob predpostavki, da nimata nobenega vzdrževanega otroka ali člana družine, bi morala v državni proračun plačati še dodatnih 838 evrov na mesec. Tako bi Slak in Traven na svoj račun dobila 2200 evrov neto, ob čemer bi dejansko javni zavod stala vsak po 4500 evrov bruto.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Politika
»Čudovito!« je ta teden vzdihnil novinarjem stotnik Mladen Lujić, poveljnik tankist. »Transformacija Slovenske vojske je prinesla nekaj čudovitega za oklep,« je dejal ob odločitvi generalštaba, da ob manku patrij aktivira stare jugoslovanske tanke M-84, ki naj bi po novem podpirali slovenske pehotne brigade. »To je zdaj tisto, kar je vojska potrebovala. Vojska bo sedaj bolj sodelovala,« je razlagal.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Politika
Revizijska hiša BDO je lani ugotovila, da je Roman Glaser, generalni direktor Perutnine Ptuj, leta 2009 podjetje zlorabil in oškodoval. In sicer za vsaj 26 milijonov evrov, kolikor je znašalo posojilo, ki ga je morala Perutnina Ptuj najeti za pomoč Binetu Kordežu pri njegovem propadlem poskusu menedžerskega prevzema Merkurja. Ta posel je bil v interesu menedžerjev Perutnine, torej Glaserja, in ne podjetja, so sklenili revizorji. Poleg tega je bil posel vzajemen, saj bi lahko na isti način Kordež pomagal Glaserju pri njegovem menedžerskem prevzemu Perutnine. Poleg tega 26 milijonov evrov tudi ni končni znesek, kajti Glaser je pomagal še Bošku Šrotu pri menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško. Iz tega posla Perutnini danes še vedno manjka več kot deset milijonov evrov – česar revizorji zaradi Glaserjeve intervencije niti niso smeli pregledati.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Politika
Revizorska hiša Ernst & Young je ta teden objavila izsledke najnovejše raziskave o korupciji in podkupovanju v Evropi in nekaterih drugih državah. Slovenija se je pri najbolj znani raziskavi na temo korupcije, to je na lestvici dojemanja korupcije nemške organizacije Transparency International, lani znašla na 37. mestu (na prvem je bila najboljša Danska), po ugotovitvah revizorske hiše Ernst & Young, kjer so anketirali predvsem člane uprav, pa se je uvrstila najslabše med 33 državami. Kar 96 odstotkov vprašanih slovenskih menedžerjev je menilo, da je podkupovanje v Sloveniji normalna poslovna praksa. Druga najslabše uvrščena je Kenija, na zadnjem, najboljšem mestu pa se je znašla očitno najbolj urejena Švica, kjer je zgolj 10 odstotkov vprašanih menedžerjev podkupovanje označilo za »normalno«.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
Ali lahko občani s svojimi predlogi pomagajo državi? V zadnjih letih so vlade objavile več takšnih pozivov. Prvi tak predlog izhaja še iz prve vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo za javno upravo na internetnem portalu e-uprava pozvalo državljane, naj s svojimi predlogi sodelujejo »pri odpravljanju administrativnih ovir«. Nato je vlada Boruta Pahorja pred petimi leti na svoji spletni strani objavila poziv državljanom, naj pošiljajo reformne predloge. Stranka SDS je s sloganom, da ima Slovenija več kot dva milijona barv, domnevno na podlagi ljudskih predlogov oblikovala svoj predvolilni program. Lansko leto je ministrstvo za finance odprlo poseben elektronski naslov (mf.varcujmo-pametno@mf-rs.si), na katerega lahko državljani pošiljajo predloge za projekt Varčujmo pametno. Češ da se lahko tako v času priprave proračunskih rebalansov v razpravo vključujejo tudi državljani. Kakšne so posledice teh eksperimentov?
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
Z varčevalnimi ukrepi – z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) – je vlada Janeza Janše lani želela privarčevati 332 milijonov evrov, letos 489 milijonov evrov in prihodnje leto 352 milijonov evrov. A rezultat tega najobsežnejšega krčenja socialnih pravic, pokojnin, družinskih in socialnih prejemkov, predvsem pa rezanja javnih plač, je precej klavrn. Po eni strani zaradi nedavnih odločitev sodišč: ker so bile pokojnine znižane na diskriminatoren način, ker je bilo izplačilo regresa javnim uslužbencem ustavljeno na nezakonit način, tako kot zadnja uskladitev javnih plač, pa tudi zaradi nepremišljenega dviga prostovoljnih pokojninskih prispevkov, bo morala država različnim skupinam vrniti od 170 do 250 milijonov evrov.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
»Da so me pred letom dni imenovali za direktorja Arhiva Slovenije, je bilo tudi zame veliko presenečenje in velika odgovornost. To, da me sedaj odslavljajo brez očitka, pa je tudi neke vrste čast,« je dejal Jože Dežman, odhajajoči direktor nacionalnega arhiva.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
V torek, 19. marca, dan preden je v parlamentu prisegla vlada Alenke Bratušek, je zdaj že bivši minister Žiga Turk na svoj zadnji delovni dan izdal sklep o posebnem financiranju letošnjih t. i. Pučnikovih dni 2013. Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, je Žiga Turk za izvedbo omenjene prireditve, ki traja dva dni, inštitutu odobril 19.870 evrov sponzorskih sredstev. In sicer iz interventnega sklada ministrstva.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Politika
»Vegrad je imel ogromno botrov, kjer jih je pač potreboval. In če jih ni imel še na Dursu, naj me kar vrag pocitra.« S temi besedami se je stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril na našo prošnjo odzvala na trditve davčne uprave (Durs), češ da so v preteklosti imeli do vseh davčnih dolžnikov enak odnos. Več očitnih znakov naj bi kazalo, pravi Grilova, da je Durs Vegradu zelo popuščal. Eden od znakov je povsem očiten: čeprav je bil Vegrad trikrat manjše podjetje od Primorja ali SCT, je bil njegov davčni dolg skoraj enkrat večji. Z 11,3 milijona evrov davčnega dolga je na tretjem mestu po velikosti dolga na ta teden objavljenem seznamu največjih davčnih dolžnikov. Kako je Durs to dopustil?
