Borut Mekina
-
Dr. Alain Pellet vs. Franc Pukšič
Slovenija je šele pred kratkim dobila prvi učbenik mednarodnega prava. Napisal ga je, kot je znano, bivši predsednik države dr. Danilo Türk, še preden je vstopil v politiko. Pred njim so si slovenski študentje pomagali z učbeniki znanega hrvaškega profesorja dr. Juraja Andrassyja. V Sloveniji imamo sicer kar nekaj uglednih mednarodnih pravnikov, kot so dr. Borut Bohte in dr. Mirjam Škrk na ljubljanski Pravni fakulteti ali dr. Bojko Bučar in dr. Milan Brglez na Fakulteti za družbene vede, a vsi našteti so strokovnjaki za raznovrstna področja. Nihče izmed njih ni imel priložnosti, da bi se specializiral za posamezne dele mednarodnega prava, kot sta recimo mednarodno pravo morja ali mednarodno pomorsko pravo.
-
Pred dvema letoma je izbruhnila afera. Velika afera. Tako velika afera, da so novinarji tedanjo gospodarsko ministrico spraševali celo, ali se bo zaradi nespoštovanja mednarodnih kodeksov morala v slovenske notranje zadeve vmešati OECD. Darja Radić je namreč oktobra 2010 na lastno pest, mimo kadrovsko-akreditacijskega sveta, imenovala predsednika nadzornega sveta Pošte, nadzornike v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE) pa razrešila. Res je, da prvi nadzornik Pošte ni postal kak strankarski povzpetnež, ampak obramboslovec dr. Klemen Grošelj s Fakultete za družbene vede. A dovolj je bil že očitek opozicije, da je Grošelj »prijatelj« Radićeve.
-
6. 2. 2013 | Politika
Imenovanje začasnih ministrov neustavno?
Čeprav vladajoča koalicija, oziroma tisto, kar je še od nje ostalo, v parlamentu nima več večine, ima Slovenija še zmeraj polno operativno vlado s predsednikom. Janez Janša namreč ne želi odstopiti ali zahtevati zaupnice v parlamentu, neenotna opozicija pa na drugi strani ne more zahtevati konstruktivne zaupnice.
-
»To moraš pričakovati in sprejeti v naših deželah. V kakšni Nemčiji ali Angliji politične stranke koruptivne politike same odrežejo, pri nas jih zaščitijo. Organizirajo shode. Zato pa – moraš vedeti, da če se v naših deželah upreš koruptivnim politikom, se tudi osebno žrtvuješ. Žrtvuješ družino, sebe. Nekateri to zmorejo, drugi pač ne. Ni vsak heroj. To je moj nasvet Goranu Klemenčiču. Če si res želi na koncu priti do rezultatov, mora vztrajati.« S temi besedami je tisto, kar se danes dogaja predsedniku protikorupcijske komisije Goranu Klemenčiču, opisala bivša romunska pravosodna ministrica, danes pa evroposlanka Monica Macovei.
-
Dr. Aleksejs Loskutovs: »Takšni napadi so pogosti v državah bivšega sovjetskega bloka.«
Dejansko sem prvi val političnih napadov preživel. Preživel sem tudi zelo konfliktno obdobje s predsednikom vlade in njegovo stranko. Res pa je seveda, da se nas je potem lotila nova vlada. Na koncu so našli napako, kot vodjo protikorupcijske komisije so me razrešili zaradi kaznivih dejanj, ki sta jih storila dva zaposlena v protikorupcijski komisiji pod mojim vodstvom.
-
Komisija za preprečevanje korupcije, predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša, predsednik parlamenta Gregor Virant in parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so minuli teden prejeli ovadbo zoper vodstvo Slovenske obveščevalne službe (Sova), ki naj bi bilo v minulem letu agencijo dobesedno privatiziralo. V Sovi, pišejo prijavitelji, je menda novo vodstvo zaposlilo več vidnih članov stranke SDS, s tem pa naj bi bila agencija začela tudi politično delovati. Med drugim naj bi bila nova Sova z informacijami manipulirala celo s kabinetom predsednika države.
-
Rad je v družbi nasmejanih ljudi s pristnim smislom za humor. Zaveda se, da je ključ do uspeha v sodelovanju. Koprsko pristanišče je pod njim dobilo nov zagon, postalo je motor razvoja Slovenije. Robert Časar, »zagovornik zdravega podjetništva«, ki je leta 2008 kandidiral za poslanca SDS, je tedaj v predstavitvenem videospotu dejal, da lahko svoje »bogate gospodarske izkušnje dobro unovčim v korist države. Z mesta predsednika uprave Luke Koper sem veliko naredil za promocijo Slovenije v svetu, doma pa sem si prizadeval za gospodarski razvoj Kopra in širšega zaledja.«
-
16. 1. 2013 | Politika
SDS s pisemsko ofenzivo v tujini
Medtem ko javnost v Sloveniji še vedno čaka na pojasnila Janeza Janše o korupcijskih očitkih, koalicijski partnerji pa na odločitev stranke o svojem predsedniku, so v SDS po naših informacijah začeli z obsežno informacijsko ofenzivo v tujini. Več tujih uradnih institucij je v tem tednu dobilo spodaj objavljeno pismo stranke SDS o političnih razmerah v Sloveniji, v katerem na precej ponesrečen način branijo predsednika stranke. Med drugim pišejo, naj bi bil Janša po njihovi oceni premoženja pripadnik nekakšnega »nižjega srednjega sloja«.
-
Janez Posedi je po poklicu veterinar. Na inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo vodi laboratorij za parazite. Najnovejše globalne podnebne spremembe, nam razlaga, bodo še kako vplivale na Slovenijo. Ne zaradi dviga gladine vode ali zaradi neurij, manj snega in podobno, ampak recimo zaradi sprememb v populacijah zajedavcev. Klopi bodo v Sloveniji kmalu dobili še en razmnoževalni cikel. Stroški za Slovenijo so lahko, če se na to ne pripravimo, ogromni. A sedanja vlada, ki je razpustila tudi službo za podnebne spremembe, teh razsežnosti ne razume, govori sindikalist Posedi. Ki je tudi vodja konfederacije sindikatov Pergam in sedaj vodja koordinacije stavkovnih odborov, ki za 23. januarja napovedujejo stavko javnega sektorja. Posedi pravi, da stavkajo za vse.
-
Janševo in Jankovićevo kolobarjenje
Janković potrebuje denar za poplačilo kredita, ki ga je najel, ko je kupil delnice Mercatorja. Denar za to pridobiva iz dejavnosti svojega bivšega podjetja (Electa), ki ga je prodal svojima sinovoma. Ta mu denar postopoma vračata. Protikorupcijska komisija je ugotovila, da obstaja ponavljajoč se vzorec: ko Jankoviću na osebnem računu zmanjka denarja, takoj za tem prejme večje nakazilo od družbe Electa ali KLM, ki upravlja njegove delnice. Janković je dejal, da je to videti tako: »Ko rabim denar, pokličem, pa rečem, dragi moj sine, je čas, da kaj vrneš atu … Približno tako izgleda.« Pri čemer ga ne zanima, od kod sinu denar.
-
Najvidnejši slovenski politiki so doslej javnosti pogosto in na videz transparentno opisovali svoje premoženje. Radi so, vsaj deklarativno, govorili o potrebi po tem, da se premoženje vseh funkcionarjev javno objavi, radi so transparentno razkazovali svojo skromnost, radi so govorili o varčevanju in o svojem trdem delu. Le enkrat samkrat doslej so se znašli pod pritiskom javnosti, ki je od njih zahtevala trdne dokaze. Torej dokumente in pogodbe. To je bilo za kratek čas tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, ko je zaradi javnega pritiska kupoprodajne pogodbe za svoje nepremičnine razkril tudi favorit volitev Janez Janša. Očitali so mu, da je nezakonito obogatel že v začetku devetdesetih, v času trgovine z orožjem. Janša je dokumente razkril tik pred zdajci, tako da novinarji v tiskanih medijih o njih niso mogli poročati, saj naj bi se mu pokvaril skener. Kasneje pa je zaradi volilnega molka in objave volilnih rezultatov tema spet poniknila.
-
Če je država v krizi, h komu naj gremo po nasvet, kako naprej v novem letu? Če še celo ustavno sodišče prepove referendume, komu naj se ogorčeni pritožimo? Kdo še ostane, če so »lopovi« oboji, desni in levi? Ena izmed možnosti je France Bučar. Bil je tisti, ki je v Novi reviji tlakoval pot tej novi državi in ji celo napisal ustavo. Kakšen je njegov nasvet? France Bučar je sicer vedno deloval malce razburjeno, bil je vedno kritičen in oster. A tokrat je še posebej razočaran. Celo nad ustavnim sodiščem kot zadnjim branikom institucij. A njegova kritika je tudi konstruktivna, kot se za pravega »očeta« spodobi.
-
Zombiji – vojska je pripravljena
Kako je slovenska vlada pripravljena na invazijo zombijev? V stranki SDS so konec minulega leta nevarnost že zaznali. Kakor je znano, so v zapisu na Twitterju ugotovili, da pri spontanih protestih ne gre za vstajo ljudstva, temveč, kot dokazujejo simboli »komunistične internacionale«, »retorika državljanske vojne« in »totalitarni simboli«, za »vstajo zombijev«.
-
Je ustavno sodišče, ki je prepovedalo referenduma o holdingu in slabi banki, odločalo po ustavnopravnih ali političnih merilih? Je branilo vlado ali državo? Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pravi, da so upoštevali ustavnopravna merila. V zadnjem intervjuju za TV Slovenija je pri tem dodal, da je sam na prvo mesto postavil državo. »Zagotavljam vam, da me ni prav nič zanimalo, katera vlada je,« je dejal Petrič, »zanimalo pa me je, ali je vredno zrušiti vlado in ob tem hkrati zrušiti tudi državo. Zanima me moja država. Zanjo sem pripravljen marsikaj storiti.« Ker pa niti Ernest Petrič ni nezmotljiv, je seveda mogoče tudi obratno. Sta morda on in večina ustavnih sodnikov z odločbo o prepovedi referendumov rušila državo in branila vlado?
-
»Sneženi možje, ki so nam čez zimo izropali vse zaloge, se začenjajo topiti. Slovenija doživlja svojo veliko noč, svoje prerojenje, saj bo na posušenem in preperelem starem listju vzniknila nova rast, z njo pa bosta prišla tudi navdušenje in veselje. Staro življenje pod snegom, izsušeno in mrtvo, bo prepustilo prostor novemu, mlademu življenju.«
-
22. 12. 2012 | Politika
Prikaz nasprotnih dejstev ob govoru premiera na dan samostojnosti in enotnosti
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Družba
To je bilo prelomno leto za cerkveno finančno hobotnico. Tudi uradno sta šla letos v stečaj oba cerkvena holdinga. Njun bankrot ni prizadel le okrog 60 tisoč malih delničarjev, ki so pred 20 leti zaradi verskih dogem denar vložili v sklade RKC, ampak še kakšnih 10 tisoč zaposlenih v približno 40 slovenskih podjetjih. Poleg tega je kratko potegnila tudi država. Cerkev je zaradi svojih špekulacij v obe državni banki, NKBM in NLB, izvrtala tolikšno luknjo, kot je ni noben posamičen gradbinec. Propad cerkvenih holdingov je bil daleč največja posamična katastrofa, ki je pripomogla k slovenskemu posojilnemu krču.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Blejski otok je od letos tudi simbol nenasitnosti cerkve. Je simbol komplota med cerkvijo in delom politike. Je simbol šibke avtoritete slovenskih sodišč. Otok je letos dokončno dobila v dar cerkev. A cerkev ga je, kot je ugotovilo tudi sodišče, dobila nezakonito!
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Kaj vse je bil Zoran Janković letos? Že pred leti smo govorili, da je kontroverzna figura. Letos bi lahko tej oznaki dodali še nekaj novih pojmov. S presenetljivo zmago na parlamentarnih volitvah, tako rekoč iz strankarskega nič, je postal najmočnejši politik v parlamentu. Njegova parlamentarna zmaga je bila dokaz, da je ljudstvo naveličano dosedanje politične elite, in hkrati napoved novega, politično nepredvidljivega obdobja, v katerem pa lahko ljudstvo Jankovića odpihne enako hitro, kot ga je postavilo na oder.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Dr. Mladen Dolar: »Nemara utegnemo v tej deželi dobiti celo levico?«
Pogovori z dr. Mladenom Dolarjem so večni. Kar nam je povedal pred štirimi leti, ko so politiki še sanjali o Sloveniji kot svetilniku Evrope, se je vse uresničilo. Iluzija, da se bo gospodarska rast dvigovala v neskončnost, se je razblinila. So vas zadnji protesti navdihnili in navdali z željo po sodelovanju? »Znamenja, da človeštvo res napreduje, Kant ni videl neposredno v revoluciji, ampak v tem, da je francoska revolucija opazovalce navdala z entuziazmom in z željo po participaciji,« nam je Dolar dejal tedaj. Ali pa tisto o zgodovini: »Zgodovina ni samo to, da razumemo, kaj se je zgodilo, temveč da se ohrani spomin na nekaj, kar zablisne v trenutkih nevarnosti.« Pogovor z njim zdaj pravzaprav zgolj nadaljujemo.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Državni udar ustavnega sodišča
Zakon o državnem holdingu in zakon o slabi banki bi težko imenovali za nujno potrebni »strukturni reformi«. Slovenska stroka, večinoma ugledni ekonomisti, so skorajda enotno nastopili proti obema reformama. Razlogi za to so razmeroma dobro razumljivi tudi laikom. Zakon o državnem holdingu je nepotreben, saj v Sloveniji za upravljanje državnega premoženja obstaja že AUKN – Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države, ki je bila ustanovljena s soglasjem OECD. Dejansko je bila OECD kritična prav do zakona o državnem holdingu. Spodjedanje še veljavne ureditve je ocenila kot, citiramo: »korak nazaj«. Ni vsaka reforma že korak naprej.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Konec minulega tedna so se v vladi odločili za prebitje približno dvometrske betonske ograje in za vgraditev novih kovinskih vrat, skozi katera bo po novem mogoče kompleks vladnih stavb zapustiti tudi z zadnje strani – proti Borštnikovemu trgu.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine, kjer na notranjem ministrstvu preverjajo podpise na referendumskih pobudah, vodi Alenka Colja. Alenka Colja je bila tudi tista, ki je 25. in 26. oktobra razporejala delo, to pomeni, da je vsakemu od več kot 20 uslužbencev dala določeno količino listov s podpisi, uslužbenci pa so potem podpise preverili in ji liste vrnili.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Evakuacijska pot premiera Janše
Vlada je pred protesti in zaradi protestnikov dobila tudi nov zasilni izhod za primer nujne evakuacije iz vladne stavbe. Konec minulega tedna so se v vladi odločili za prebitje približno dvometrske betonske ograje in za vgraditev novih kovinskih vrat, skozi katera bo po novem mogoče kompleks vladnih stavb zapustiti tudi z zadnje strani – proti Borštnikovemu trgu.
-
18. 12. 2012 | Politika
Afera Patria: Finci vložili obtožnico zaradi podkupovanja Janše
Finski tožilec Jukka Rappe in okrožni tožilec Timo Kokkomäki sta danes na sodišče vložila obtožnico proti šestim finskim državljanom zaradi korupcije in industrijskega vohunstva v zadevi Patria, piše na spletni strani finskega generalnega državnega tožilstva.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Katoliška cerkev je v tranzicijskem obdobju uživala precejšnjo avtoriteto, ki jo je pridobila po osamosvojitvi, in je v času tranzicije rada dajala moralne napotke. Večinoma prek Komisije Pravičnost in mir, ki jo je ves čas vodil Anton Stres. Tudi tokrat, ob demonstracijah, poskuša Stres nadaljevati ta vzorec. Ta mesec je demonstrante pozval, naj se vzdržijo vsakega nasilja, »najprej fizičnega, nato pa tudi verbalnega, se pravi neprimernega govorjenja, psovk in vseh drugih izražanj nestrpnosti,« kajti protesti, četudi razumljivi, naj bi bili po njegovem delno sporni. Razmere v državi so zelo težke in »vemo, da si vsi, ki so odgovorni v državi in ki nosijo največjo odgovornost za reševanje stanja, resno prizadevajo, da je potrebno sprejeti določene žrtve, če hočemo rešiti stanje, v katerem smo se znašli,« je sporočil. Saj naj bi v tem trenutku potrebovali »predvsem pozitivno energijo, dobro voljo za skupno sodelovanje in razumevanje tudi nekaterih varčevalnih ukrepov, ki se jim ne moremo izogniti«. Si Stres in katoliška cerkev takšne ocene še lahko privošči?
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
»Ravnanja notranje ministrice Katarine Kresal pri najemu stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ustrezajo definiciji korupcije.« Ta ugotovitev protikorupcijske komisije je bila lani dovolj, da je Kresalova odstopila s položaja ministrice. Prejšnji mesec je protikorupcijska komisija pri županu Francu Kanglerju ugotovila znake »sistemske korupcije«. In Franc Kangler je, resda z malce javne pomoči, prejšnji teden napovedal odstop. Kako pa bo ravnal predsednik vlade? Če držijo za zdaj še neuradne informacije, je komisija za preprečevanje korupcije pri zaposlitvi hčere predsednika vlade Nike Janša v državni družbi Plinovodi zaznala znake korupcije, so poročali prejšnji teden v Financah.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Ta teden je tožilstvo zavrglo ovadbo informacijske pooblaščenke zaradi sovražnega govora anonimnega »Tomaža Majerja« na spletni strani SDS o »trenirkarjih« s »tujim naglasom«, ki so menda izvolili Zorana Jankovića, saj v zapisu ni videlo kaznivega dejanja. V vodo pa je padla tudi ovadba inšpektorata za medije proti odgovornemu uredniku te spletne strani oziroma stranki SDS. Zavrgli so jo že sami kriminalisti. Po obisku v strankinih prostorih so tožilstvu izročili zgolj poročilo, saj tudi oni glede na zbrana obvestila menda niso našli podlage za kazensko ovadbo.
