Borut Mekina
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Politika
»Čudovito!« je ta teden vzdihnil novinarjem stotnik Mladen Lujić, poveljnik tankist. »Transformacija Slovenske vojske je prinesla nekaj čudovitega za oklep,« je dejal ob odločitvi generalštaba, da ob manku patrij aktivira stare jugoslovanske tanke M-84, ki naj bi po novem podpirali slovenske pehotne brigade. »To je zdaj tisto, kar je vojska potrebovala. Vojska bo sedaj bolj sodelovala,« je razlagal.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Politika
Revizijska hiša BDO je lani ugotovila, da je Roman Glaser, generalni direktor Perutnine Ptuj, leta 2009 podjetje zlorabil in oškodoval. In sicer za vsaj 26 milijonov evrov, kolikor je znašalo posojilo, ki ga je morala Perutnina Ptuj najeti za pomoč Binetu Kordežu pri njegovem propadlem poskusu menedžerskega prevzema Merkurja. Ta posel je bil v interesu menedžerjev Perutnine, torej Glaserja, in ne podjetja, so sklenili revizorji. Poleg tega je bil posel vzajemen, saj bi lahko na isti način Kordež pomagal Glaserju pri njegovem menedžerskem prevzemu Perutnine. Poleg tega 26 milijonov evrov tudi ni končni znesek, kajti Glaser je pomagal še Bošku Šrotu pri menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško. Iz tega posla Perutnini danes še vedno manjka več kot deset milijonov evrov – česar revizorji zaradi Glaserjeve intervencije niti niso smeli pregledati.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Politika
Revizorska hiša Ernst & Young je ta teden objavila izsledke najnovejše raziskave o korupciji in podkupovanju v Evropi in nekaterih drugih državah. Slovenija se je pri najbolj znani raziskavi na temo korupcije, to je na lestvici dojemanja korupcije nemške organizacije Transparency International, lani znašla na 37. mestu (na prvem je bila najboljša Danska), po ugotovitvah revizorske hiše Ernst & Young, kjer so anketirali predvsem člane uprav, pa se je uvrstila najslabše med 33 državami. Kar 96 odstotkov vprašanih slovenskih menedžerjev je menilo, da je podkupovanje v Sloveniji normalna poslovna praksa. Druga najslabše uvrščena je Kenija, na zadnjem, najboljšem mestu pa se je znašla očitno najbolj urejena Švica, kjer je zgolj 10 odstotkov vprašanih menedžerjev podkupovanje označilo za »normalno«.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
Ali lahko občani s svojimi predlogi pomagajo državi? V zadnjih letih so vlade objavile več takšnih pozivov. Prvi tak predlog izhaja še iz prve vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo za javno upravo na internetnem portalu e-uprava pozvalo državljane, naj s svojimi predlogi sodelujejo »pri odpravljanju administrativnih ovir«. Nato je vlada Boruta Pahorja pred petimi leti na svoji spletni strani objavila poziv državljanom, naj pošiljajo reformne predloge. Stranka SDS je s sloganom, da ima Slovenija več kot dva milijona barv, domnevno na podlagi ljudskih predlogov oblikovala svoj predvolilni program. Lansko leto je ministrstvo za finance odprlo poseben elektronski naslov (mf.varcujmo-pametno@mf-rs.si), na katerega lahko državljani pošiljajo predloge za projekt Varčujmo pametno. Češ da se lahko tako v času priprave proračunskih rebalansov v razpravo vključujejo tudi državljani. Kakšne so posledice teh eksperimentov?
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
Z varčevalnimi ukrepi – z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) – je vlada Janeza Janše lani želela privarčevati 332 milijonov evrov, letos 489 milijonov evrov in prihodnje leto 352 milijonov evrov. A rezultat tega najobsežnejšega krčenja socialnih pravic, pokojnin, družinskih in socialnih prejemkov, predvsem pa rezanja javnih plač, je precej klavrn. Po eni strani zaradi nedavnih odločitev sodišč: ker so bile pokojnine znižane na diskriminatoren način, ker je bilo izplačilo regresa javnim uslužbencem ustavljeno na nezakonit način, tako kot zadnja uskladitev javnih plač, pa tudi zaradi nepremišljenega dviga prostovoljnih pokojninskih prispevkov, bo morala država različnim skupinam vrniti od 170 do 250 milijonov evrov.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
»Da so me pred letom dni imenovali za direktorja Arhiva Slovenije, je bilo tudi zame veliko presenečenje in velika odgovornost. To, da me sedaj odslavljajo brez očitka, pa je tudi neke vrste čast,« je dejal Jože Dežman, odhajajoči direktor nacionalnega arhiva.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
V torek, 19. marca, dan preden je v parlamentu prisegla vlada Alenke Bratušek, je zdaj že bivši minister Žiga Turk na svoj zadnji delovni dan izdal sklep o posebnem financiranju letošnjih t. i. Pučnikovih dni 2013. Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, je Žiga Turk za izvedbo omenjene prireditve, ki traja dva dni, inštitutu odobril 19.870 evrov sponzorskih sredstev. In sicer iz interventnega sklada ministrstva.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Politika
»Vegrad je imel ogromno botrov, kjer jih je pač potreboval. In če jih ni imel še na Dursu, naj me kar vrag pocitra.« S temi besedami se je stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril na našo prošnjo odzvala na trditve davčne uprave (Durs), češ da so v preteklosti imeli do vseh davčnih dolžnikov enak odnos. Več očitnih znakov naj bi kazalo, pravi Grilova, da je Durs Vegradu zelo popuščal. Eden od znakov je povsem očiten: čeprav je bil Vegrad trikrat manjše podjetje od Primorja ali SCT, je bil njegov davčni dolg skoraj enkrat večji. Z 11,3 milijona evrov davčnega dolga je na tretjem mestu po velikosti dolga na ta teden objavljenem seznamu največjih davčnih dolžnikov. Kako je Durs to dopustil?
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Rajku Janši, bratu predsednika vlade, je uspelo. Njegova hiša in preostali gradbeni posegi na kmetijskem zemljišču v Grosuplju, v kraju Plešivica pri Žalni, so po novem legalizirani. Kar je bilo še pred nekaj meseci njiva, je danes gradbena parcela, katere vrednost je zrasla, po oceni geodetske uprave, s tisoč na 90 tisoč evrov. Svoje nepremičnine Rajku Janši ni uspelo legalizirati na podlagi t. i. Černačeve odredbe, ki je dovoljevala legalizacijo enostavnejših objektov, ampak kar s spremembo občinskega prostorskega načrta. Kot so nam namreč pojasnili na Upravni enoti Grosuplje, je bilo gradbeno dovoljenje Rajku Janši izdano na podlagi »na novo sprejetega prostorskega akta občine Grosuplje – to je Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje, ki velja od 13. 2. 2013 naprej in dovoljuje navedeno gradnjo investitorja«.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Dr. Iztok Podbregar: »Takšne vojske ne potrebujemo«
Če sem zelo konservativen, najmanj 20 odstotkov, v resnici pa še več, če bi le naredili nekaj korakov k povezovanju policije, vojske, obveščevalno-varnostnih služb in institucij za zaščito in reševanje. S takšno reorganizacijo ne bi dobili le cenejšega, ampak tudi učinkovitejši sistem.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Resnična cena letališča Cerklje
Država je doslej v obnovo vojaškega letališča Cerklje vložila že 17 milijonov evrov; gre za znesek, v katerem niso upoštevana skupna sredstva Nata. Kljub temu obnova še ni končana. V prihodnjih dveh letih namerava ministrstvo za obrambo v Cerklje vložiti še 6 milijonov evrov, pa tudi po letu 2015 bodo še potrebne velike naložbe. Obrambno ministrstvo na primer po letu 2015 načrtuje gradnjo in obnovo dovozne ceste, gradnjo vhoda na letališče, posodobitev objektov za logistiko letališča in prenovo komunalne infrastrukture. Samo v načrtu proračuna za leto 2016 so za te namene rezervirali 2 milijona evrov. Čeprav, seveda, Slovenija nikoli ne bo imela flote vojaških letal. Pa tudi če se bo letališče Cerklje uporabljalo kot postojanka za Natova letala, bi bilo veliko gospodarneje izkoristiti bližnji letališči Brnik in Zagreb.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Leta 1993 se je obrambno ministrstvo odločilo za prenovo 45 tankov T-55, ki jih je Slovenija podedovala od JLA. Za prenovo se je odločil tedanji obrambni minister Janez Janša, končno odločitev pa je leta 1995 sprejel njegov naslednik Jelko Kacin, češ da je bila v tistih okoliščinah najgospodarnejša. Obnova je potekala v ravenski železarni v sodelovanju z izraelskimi podjetji, delo pa so opravljali do leta 2001, ko so prenovili skupaj 30 tankov. Ti so dobili novo ime M55-S. Celoten projekt je državo stal več kot 52 milijonov evrov.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Pred približno petimi leti je vlada sporočila, da bo Rusija del t. i. klirinškega dolga do Slovenije, ki je izhajal še iz časa Jugoslavije, poplačala v obliki nabave orožja. In sicer največ v višini 28 milijonov evrov. Domnevno, kot je tedaj dejal obrambni minister Karl Erjavec, naj bi to zahtevala Rusija. »Naše ministrstvo so z vlade zgolj obvestili, da lahko v okviru dogovora, da bo del dolga poplačan v okviru dobav vojaške opreme, naročimo opremo v višini 40 milijonov dolarjev (28 milijonov evrov, op. a.). Odločili smo se, da naročimo nekaj, kar bi bilo bolj dolgotrajnega in vsestransko uporabnega. Odločili smo se za vojaško ladjo,« je dejal Erjavec 30. novembra 2007 na seji odbora za obrambo.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Za orožje doslej 1,5 milijarde evrov
Zgodovina Slovenske vojske se dejansko začne s posnetkom RTV Slovenija, ki kaže postrojeno četo specialne brigade Moris s singapurskimi puškami SAR. Kasnejši dokumenti razkrivajo, da je Slovenija pri tem prvem nakupu konec leta 1990 nabavila 900 pušk SAR, 1000 kalašnikovk in 600 znanih minometov Armbrust. Temu nakupu je sledila nabava protiletalskih in protioklepnih raket (Igla, Spigot, Fagot, Metis) leto kasneje.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
V četrtek, 18. oktobra 2001, popoldne je v Slovenijo na mejnem prehodu Karavanke vstopil konvoj 21 vojaških vozil. Pogled nanje je zbujal strahospoštovanje. Šlo je za tovor izrednih dimenzij, za dolgo pričakovani prihod 13 milijonov evrov vrednega raketnega sistema Roland II. »Raketno baterijo« Roland je sestavljalo šest osemkolesnih 30-tonskih tovornjakov in še dve večji spremljevalni vozili, ki jih je Slovenija približno leto prej kupila od Nemčije. Čeprav je bila oprema rabljena, je naša država z njo končno dobila pravo protizračno obrambo, so trdili uradniki. Prevoz so spremljali novinarji, obrambni strokovnjaki pa so hiteli pojasnjevati, da se je Slovenija v obrambni strategiji odločila za tako imenovano točkovno branjenje zračnega prostora ali point defense, kot se temu reče v vojaškem žargonu. Ker je naše ozemlje premajhno za pravočasno »detekcijo, identifikacijo, prestrezanje in uničenje letečih ciljev«, so nameravali z rolandi varovati zgolj strateško pomembna območja, kot je območje jedrske elektrarne ali Ljubljana.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
Slovenska policija uporablja dve t. i. lažni bazni postaji (IMSI-lovilec). To sta napravi, s katerima je v neposredni okolici mogoče identificirati mobilne telefonske številke (seveda tudi predplačnikov), ugotoviti lokacijo teh naprav, s kom se uporabniki naprave sestajajo, kdo vse je v njihovi družbi ali, recimo, koliko mobilnih aparatov je na kakšnih protestih. Uporaba teh naprav je sporna in je v slovenskem pravnem redu nedorečena, saj tehnični nadzor nad njimi ni mogoč. V mnogih drugih državah so t. i. IMSI-lovilci deponirani in so v posesti sodišč, zato da jih policija brez sodnih odredb ne bi mogla poljubno vklapljati. V Nemčiji pa so njihovo uporabo omejili na točno določeno področje, recimo protiterorističnih skupin.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika
»Der Senat ist der Meinung, dass eine Bestechung stattgefunden hat und dass das Ausschreibungsvrfahren in Slowenien beeinflusst wure.« Ob izreku sodbe v primeru Patria na Dunaju sta bila prisotna dva avstrijska novinarja, dopisnik avstrijske tiskovne agencije Stefan Vospernik in graški novinar Herwig G. Höller. Ker je bilo snemanje prepovedano, sta si sodničine besede zapisovala. Oba sta slišala iste besede v sodbi, s katero je bil dunajski poslovnež Wolfgang Riedel spoznan za krivega dajanja podkupnine. In sicer, da senat sodišča meni, »da je prišlo do podkupovanja in da se je vplivalo na razpisni postopek v Sloveniji«. Kaj ta stavek in ta prva sodba pomenita za slovenski primer?
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Politika
V slovenski politiki je Hrvaška vedno imela izredno pomembno, privilegirano, psihopatološko vlogo. To je bila država, s katero je Slovenija imela najmanj resničnih težav, podoben jezik, skupno tradicijo in tesne stike med ljudmi. Hkrati pa je bila to država, na mejo s katero smo po razpadu Jugoslavije najraje in najhitreje pošiljali specialce, rožljali z orožjem, dokazovali svojo suverenost in odločnost. Pred 13 leti je vlada Andreja Bajuka na svoji zadnji seji povsem resno razpravljala, da bi na sporna ozemlja poslala 300 specialcev. Leta 2006 so jih v času prve Janševe vlade tudi zares poslali v Hotizo. V opremi bojevnikov 21. stoletja, z namenom »realnega varovanja meje«. Na drugi strani meje sicer ni bilo nikogar, razen nekega presenečenega in prestrašenega hrvaškega traktorista – samostojnega podjetnika.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Politika
Ali lahko beremo pošto politikov?
»Elektronska pošta in SMS-i, ki jih pošiljajo angleški ministri s svojih zasebnih računov, so lahko predmet dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da lahko javnost zahteva kopije teh sporočil … Odločilno dejstvo je narava informacije, ne pa format.« Tako je lani oktobra odločil angleški informacijski pooblaščenec po dveletnem pravnem boju, ki ga je sprožil angleški The Times, ki je želel pridobiti in objaviti elektronsko pošto angleškega šolskega ministra. V Veliki Britaniji so pravila pri dostopu do javnih informacij veliko bolj odprta kot v Sloveniji. Tam so imeli novinarji že zdavnaj pravico zahtevati elektronsko korespondenco svojih ministrov. Zaradi česar so se mnogi med njimi zatekli k – gmailu. Kot recimo že omenjeni šolski minister. A od oktobra je na otoku mogoče zahtevati in objaviti tudi takšno, na videz zasebno elektronsko pošto, če je seveda v njej govor o javnih politikah.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Politika
Novi minister za notranje zadeve Gregor Virant je ugotovil, da je bilo imenovanje Mojce Kucler - Dolinar in Boža Predaliča na vrh upravnih enot Ljubljana in Grosuplje zakonito, ne pa tudi imenovanje Franca Pojbiča za načelnika upravne enote Ribnica. Ugotovili so, da so v glavni pisarni ministrstva, kamor so prihajale prijave, zaradi hitenja dve prijavi »spregledali«. Torej bodo morali razpis ponoviti.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
Zadnja nespodobna dejanja vlade
Jim delamo krivico? Jih ponižujemo? Živijo člani stranke SDS danes v apartheidu? Minister Zvone Černač je ta teden komentiral očitke, da naj bi kot minister v odhajanju politično kadroval. Černač je pred kratkim bivšo poslanko NSi Mojco Kucler Dolinar, generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča in Franca Pojbiča, člana SDS ter vodjo lokalnega odbora združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, imenoval za načelnike upravnih enot Ljubljana, Grosuplje in Ribnica. Po ministrovi oceni pri tem ni šlo za politično kadrovanje. Ampak kvečjemu za pomoč diskriminiranim: »Včasih so govorili,« je dejal, »da črnci niso enako sposobni kot belci, in so jih na tak način negativno stigmatizirali … Danes pa se ta podobna stigmatizacija dogaja po politični pripadnosti. Se pravi, člani določene politične stranke po tej logiki enostavno niso enako sposobni kot vsi ostali. To je nesprejemljivo. In to ne gre.« Minister Černač je želel sporočiti, da je javnost prekomerno kritična do določenih sposobnih kadrov, zgolj zato, ker so člani stranke SDS.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
Drži, problem je Borut Rončević, direktor direktorata za visoko šolstvo. Ki je po eni strani skrajno kritičen do javnih univerz, ki je odgovoren za drastično krčenje javnih sredstev, ki prezira družboslovce in humaniste, sindikate in javni sektor (»lenuhokracija« in »akademski karkolizem«), po drugi strani pa je zasebno »prisesan« na državni proračun, in to prek očitnih klientelističnih vezi. In to kot ustanovitelj zasebnih fakultet s politično pomočjo; seveda takšnih zasebnih fakultet, ki jih mora financirati država prek koncesij in drugih subvencij. In tudi kot javni uslužbenec, ki ga plačuje država. A še večji problem od Rončevića in slovenskega zasebnega šolstva je »privatizirano« ministrstvo za visoko šolstvo.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
Franc Kangler je bil policist. Bil je dober policist – kriminalist. Njegov začasni naslednik na položaju mariborskega župana Milan Mikl je bil strojevodja. In to dober strojevodja. Celo druge je učil, kako se vozi lokomotiva. Ta teden je ljudstvo v Mariboru za župana izbralo Andreja Fištravca, doktorja sociologije. Fištravec resda ni najboljši doktor sociologije v Sloveniji, je pa kljub temu že dokazal, da pozna vsaj razliko med Rusijo in Sovjetsko zvezo ali pa med »civilizacijo« in »civilnim prebivalstvom« (Kangler: »Slovensko vojsko bomo približali civilizaciji.«).
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Politika
V Sloveniji dobivamo novo vlado. Mnogi so nad tem navdušeni, a dr. Bojan Bugarič svari, da tokrat do zamenjave oblasti ni prišlo zaradi vsebinskih razlik. Težava ni le v Sloveniji, temveč v veliki večini Evrope, kjer na oblasti ostajajo konservativne stranke, medtem pa levica še zmeraj ne zna ponuditi alternativnih rešitev. Te sicer so, pravi, rojevajo se na evropski periferiji, v Islandiji in Grčiji, a ne pridejo do izraza. Namesto tega na vzhodu celine rastejo avtoritarni režimi. Na tej poti je tudi Slovenija. Dr. Bugarič je profesor na ljubljanski pravni fakulteti, kjer predava o upravnih sistemih, med letoma 2000 in 2004 je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Politika
Na napoved Alenke Bratušek, da se bo njena vlada pri kadrovanju naslonila na najboljše strokovnjake, se je Janez Janša v parlamentu odzval z omembo kadrovanja svoje vlade na vrh slabe banke. Kot je znano, je Janševa vlada na vrh slabe banke imenovala kar tri tuje neizvršne direktorje, in sicer Carl-Johna Lindgrena in Arneja Berggrena, svetovalca Mednarodnega denarnega sklada (IMF), in profesorja Larsa Nyberga, bivšega namestnika guvernerja Švedske centralne banke. Iz ministrstva za finance so nam glede postopka njihovega imenovanja odgovorili, da so jih imenovali »na podlagi predhodno opravljenih posvetovanj ter priporočil tujih institucij (Mednarodni denarni sklad, Evropska banka za sodelovanje in razvoj, ECB)«, Janša pa je Bratuškovi dejal, da ga prav zanima, »če boste te strokovnjake pustili na teh mestih«.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Politika
Potrebujemo nov kadrovski cunami
Te dni si mnogi zastavljajo čisto konkretno vprašanje: Ali lahko odhajajoča vlada v času, ko opravlja tekoče posle, na funkcionarska delovna mesta imenuje celo svoje poslance?
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Politika
Spor med Slovenijo in Hrvaško glede Ljubljanske banke je lani izbruhnil povsem nepričakovano. Ko smo mislili, da sta se o tem že zdavnaj dogovorila Borut Pahor in Jadranka Kosor na enem od prisrčnih srečanj v Bohinju, je slovensko zunanje ministrstvo odkrilo neko novo dejstvo. In sicer, da lahko 15 let stara pooblastila, ki jih je Hrvaška dala nekaterim bankam za tožbe proti Ljubljanski banki, Sloveniji močno škodujejo. Če že hočejo rešiti problem, normalne države tega navadno ne obešajo na veliki zvon (je Nemčija kdaj rekla, da blokira Turčijo?), a Karl Erjavec se je kljub temu šel javno diplomacijo. Razglasil je, da Slovenija spet blokira Hrvaško. Rešitev vprašanja Ljubljanske banke je »pogoj za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu,« je sporočil. Hrvaška mora umakniti pooblastila in se strinjati s tem, da je vprašanje Ljubljanske banke stvar multilaterale oziroma nasledstvenih pogajanj.
