Borut Mekina
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Katoliška cerkev je v tranzicijskem obdobju uživala precejšnjo avtoriteto, ki jo je pridobila po osamosvojitvi, in je v času tranzicije rada dajala moralne napotke. Večinoma prek Komisije Pravičnost in mir, ki jo je ves čas vodil Anton Stres. Tudi tokrat, ob demonstracijah, poskuša Stres nadaljevati ta vzorec. Ta mesec je demonstrante pozval, naj se vzdržijo vsakega nasilja, »najprej fizičnega, nato pa tudi verbalnega, se pravi neprimernega govorjenja, psovk in vseh drugih izražanj nestrpnosti,« kajti protesti, četudi razumljivi, naj bi bili po njegovem delno sporni. Razmere v državi so zelo težke in »vemo, da si vsi, ki so odgovorni v državi in ki nosijo največjo odgovornost za reševanje stanja, resno prizadevajo, da je potrebno sprejeti določene žrtve, če hočemo rešiti stanje, v katerem smo se znašli,« je sporočil. Saj naj bi v tem trenutku potrebovali »predvsem pozitivno energijo, dobro voljo za skupno sodelovanje in razumevanje tudi nekaterih varčevalnih ukrepov, ki se jim ne moremo izogniti«. Si Stres in katoliška cerkev takšne ocene še lahko privošči?
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
»Ravnanja notranje ministrice Katarine Kresal pri najemu stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ustrezajo definiciji korupcije.« Ta ugotovitev protikorupcijske komisije je bila lani dovolj, da je Kresalova odstopila s položaja ministrice. Prejšnji mesec je protikorupcijska komisija pri županu Francu Kanglerju ugotovila znake »sistemske korupcije«. In Franc Kangler je, resda z malce javne pomoči, prejšnji teden napovedal odstop. Kako pa bo ravnal predsednik vlade? Če držijo za zdaj še neuradne informacije, je komisija za preprečevanje korupcije pri zaposlitvi hčere predsednika vlade Nike Janša v državni družbi Plinovodi zaznala znake korupcije, so poročali prejšnji teden v Financah.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Ta teden je tožilstvo zavrglo ovadbo informacijske pooblaščenke zaradi sovražnega govora anonimnega »Tomaža Majerja« na spletni strani SDS o »trenirkarjih« s »tujim naglasom«, ki so menda izvolili Zorana Jankovića, saj v zapisu ni videlo kaznivega dejanja. V vodo pa je padla tudi ovadba inšpektorata za medije proti odgovornemu uredniku te spletne strani oziroma stranki SDS. Zavrgli so jo že sami kriminalisti. Po obisku v strankinih prostorih so tožilstvu izročili zgolj poročilo, saj tudi oni glede na zbrana obvestila menda niso našli podlage za kazensko ovadbo.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Programski svet RTVS: Ubijmo sla
Osem članov programskega sveta RTV Slovenija želi, da bi televizija s protestov poročala bolj »objektivno«. Kako objektivno? Očitno tako, da bo vidne manj jeze, usmerjene proti Janezu Janši, in več jeze, usmerjene proti Zoranu Jankoviću. Neposredno sicer tega v svoji sedemstranski zahtevi po sklicu izredne seje programskega sveta niso zapisali, so pa njihove želje jasne. Pišejo, da bi morala televizija ljudstvu razložiti, da politiki niso glavna težava. Po njihovem naj bi bila Slovenija v kaosu, v katerem »nezadovoljno prebivalstvo in tisti, ki demonstrirajo, nimajo racionalnih orientirjev«. Protestniki, ki so »zbegani«, zato napadajo napačne.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
Adam Michnik (1946) je že od ustanovitve odgovorni urednik enega najpomembnejših poljskih dnevnikov, Gazete Wyborcze. A to je postal šele v demokratični Poljski, pred tem je bil znan kot eden največjih upornikov proti komunizmu in organizator poljske opozicije ter svetovalec Lecha Walense, voditelja slovite Solidarnosti, ki je leta 1980 začela trdovraten spopad s poljskim komunizmom. Ta je bil gotovo eden najresnejših in najdolgotrajnejših v Evropi. Michnik je preživel več let v zaporu, prvič so ga zaprli leta 1968, drugič leta 1981. Michnik je Slovenijo obiskal ta teden, ker mu je ljubljanska univerza podelila častni doktorat.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
V prvem odzivu na proteste je predsednik vlade Janez Janša na spletu objavil graf, ki naj bi dokazoval, da je »naša država v lanskem letu kar 60 odstotkov državnih pomoči namenila daleč najbolj razviti Ljubljanski regiji, vsem ostalim 11 slovenskim statističnim regijam skupaj pa 40 odstotkov«. V govoru z naslovom »Za svobodo in pravičnost gre!« se je vprašal, ali je to pravično. »Močno dvomim,« si je odgovoril. Po njegovem te nepravičnosti sploh nihče ni opazil, saj naj bi bila v središču medijske pozornosti »zgolj neresnična trditev ljubljanskega župana, češ da mu je država neupravičeno vzela 60 milijonov«.
-
6. 12. 2012 | Politika
Predsednik vlade Janez Janša je nedavno, kot reakcijo na mariborske proteste, na spletu objavil graf, ki bi naj dokazoval, da se Ljubljana bogati na račun Maribora celo pri državnih pomočeh. Slovenija naj bi "v lanskem letu kar 60 odstotkov državnih pomoči namenila daleč najbolj razviti Ljubljanski regiji, vsem ostalim 11 slovenskim statističnim regijam skupaj pa 40 odstotkov," je Janša dejal v eni od izjav, v kateri je očitno hotel v že tako napeti situaciji naščuvati ljudi drugega proti drugemu.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Politika
Kaj je nasilje? In kaj je moč? Nasilje ni nič drugega kot nemoč. Moč pa je vedno posledica usklajenega delovanja ljudi. Je posledica razprave in argumentov ter strinjanja. Nasilje izbruhne vedno, ko moči zmanjka. Nasilje je individualno, moč je kolektivna. Fizične posledice nasilja – razbite izložbe, kri, razbiti stoli, bakle oziroma, kot temu pravi policijski minister Vinko Gorenak, problem varovanja »življenj ljudi in premoženja« – so drugorazredna tema. Prvorazredna tema, vzrok, je v primeru nasilja brezup. Zato je tudi nasilje lahko v nekaterih trenutkih legitimno. Gre za skrajno obliko komunikacije, ko noben drug kanal ni več možen.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Politika
Premier Viktor Orban je pred približno dvema letoma na Madžarskem začel, kot pravi, »ustavno revolucijo«. Z njo želi spet združiti Madžarsko in zgraditi prihodnost, utemeljeno na »delu, domu, družini, zdravju in redu«. Orban se je reorganizacije madžarske družbe lotil resnično temeljito.
-
29. 11. 2012 | Politika
Odkar se je Slovenija globlje integrirana v evropski politični prostor (EU), šefi tujih političnih strank iz iste družine navadno izražajo podporo svojim kolegom. Sicer je vprašanje, koliko je recimo v resnici Borutu Pahorju pripomogla zadnja podpora nemškega socialista in bivšega nemškega predsednika vlade Gerharda Schröderja ali koliko je stranki Janeza Janše koristila YouTube podpora Angele Merkel. Je pa nerodno, če se slovenski politiki hvalijo z podporo - ki je ni. Tako bi naj recimo na dan zadnjih parlamentarnih volitev Janezu Janši v živo čestital kar predsednik Evropske komisije, José Manuel Barroso, a do "čestitke" iz razumljivih razlogov ni prišlo.
-
29. 11. 2012 | Mladina 48 | Politika
Eno izmed jabolk spora med Janezom Janšo in Danilom Türkom je bilo tudi najemanje sob v hotelih v New Yorku. Začelo se je leta 2008, ko sta bila na zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku oba, Janša, ki je z delegacijo spal v hotelu Millenium UN Plaza, in Türk, ki je z delegacijo spal v hotelu Waldorf Astoria Towers. Janša je tedaj kritiziral Türka, češ da si je privoščil pregrešno drago spanje. Za Janševo delegacijo naj bi bili tedaj plačali v povprečju 575 dolarjev na osebo na noč ali za tretjino manj, kot naj bi bila potrošila Türkova delegacija.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Politika
Gorenakova spodletela manipulacija
V prejšnji Mladini smo objavili sliko računalniškega zaslona z ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki dokazuje, da so na ministrstvu referendumske podpise sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije preverili že v petek, 26. 10., ob 15. uri in 39 minut. Te slike na Mladini nismo pridobili po nekakšnih konspirativnih poteh. Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je namreč na svojem blogu špekuliral, kdo bi lahko bil Mladinin vir in kakšno je politično ozadje. Nič posebnega, tukaj ni nobenih »stricev«. Gre za standardno prilogo k dopisu, s katerim notranje ministrstvo obvesti referendumske pobudnike in parlament o rezultatu preverjanja podpisov, ki je vsakomur dosegljiva na spletnih straneh parlamenta. Priloga ni nič posebnega, je pa ta konkretna priloga seveda pomembna zgolj zaradi datuma in časa, ki je viden z računalniškega zaslona. Slednji dokazuje, da so na MNZ delo končali in rezultate vnesli v računalnik že 26. oktobra popoldne.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Politika
Pred letom in pol smo na referendumu odločali o strukturnih reformah. Glasovali smo o pokojninski reformi, o reformi malega dela, o delu na črno. Tokrat bomo v Sloveniji morda imeli referenduma o slabi banki in o holdingu. Kakšna je razlika? Ogromna. Pokojninska reforma in reforma dela sta bili strukturna ukrepa, zakona o holdingu in slabi banki pa sta nepotrebna, politična zakona, ki nimata nobene zveze z resničnimi potrebami države ali z njenim javnofinančnim položajem.
-
16. 11. 2012 | Politika
Podpisi: Gorenak se še bolj zapleta
V današnji tiskani izdaji Mladine in včeraj na internetu smo objavili sliko zaslona računalnika MNZ, ki dokazuje, da so na ministrstvu referendumske podpise sindikata kemične in gumarske industrije preverili že v petek, 26. 10. ob 15. uri. Nato pa so uradni dopis zadrževali vse do 30. 10., ko je potekel rok, v katerem bi lahko sindikat še zbral nove podpise.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Politika
Podpisi: Gorenak zasačen pri laži
Kdo je zlorabil referendumsko pobudo sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije, parlament ali MNZ? Je poskušal demokracijo izigrati Vinko Gorenak ali Gregor Virant?
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Politika
Kdo piše ocene bonitetnim agencijam?
Eden glavnih argumentov koalicije proti referendumu o holdingu in slabi banki postajajo grožnje bonitetnih agencij z znižanjem ratinga Slovenije. Dejstvo je, da vladi oziroma ministru za finance Janezu Šušteršiču takšne ocene v tem trenutku ustrezajo, vprašanje pa je, ali tudi sam pripomore k njim in ali ima sploh interes, da bi bonitetne agencije pomiril. To očitno je mogoče, kajti Šušteršič in njegov sekretar Aleš Živkovič sta minuli teden izpostavila, da je ministrstvo »konstantno v tako neformalnih kot formalnih pogovorih s predstavniki teh agencij«, te pa so, kot je znano, prav na dan, ko so parlamentarci na izredni seji razpravljali o referendumski zahtevi opozicijskih poslancev, objavile, da »zahteve postavljajo pod vprašaj vladno spodobnost izvajanja nujnih gospodarskih in finančnih strukturnih reform«. So jim to sugerirali na ministrstvu?
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Politika
Še ne tako davno, leta 2008, je mariborski župan Franc Kangler napovedoval za kar 252 milijonov evrov različnih naložb, povezanih z univerzijado leta 2013 v Mariboru. Za 14-dnevni dogodek, ki naj bi se ga udeležilo okrog 2000 ljudi, naj bi potrošili 71,8 milijona za športno infrastrukturo in 158 milijonov za nastanitvene zmogljivosti, denar pa naj bi prišel »iz evropskih in javnih sredstev«, pa tudi iz »zasebnega sektorja«, je ponavljal Kangler. Tedanji športni minister in že bivši kandidat za predsednika države Milan Zver, ki se je Kanglerju v italijanskem Torinu pomagal veseliti zmage, je bil prepričan, da »imamo Slovenci odlične organizatorje«, ki bodo dogodek gladko izpeljali.
-
15. 11. 2012 | Politika
Podpisi: Gorenak zasačen pri laži
Gorenakovo ministrstvo je zavestno lagalo javnosti in oviralo referendumske pobudnike. Slika zaslona, t.i. "print screen" računalnika na ministrstvu za notranje zadeve, ki jo tukaj objavljamo, je prvi dokaz, da pri primeru "izgubljenih referendumskih podpisov" ni šlo za malomarnost ali napako, ampak za zavestno manipulacijo, ki so si jo privoščili vsaj na Gorenakovem notranjem ministrstvu.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Politika
Kar zadeva varčevalce nekdanje Ljubljanske banke, je Slovenija doslej imela precejšnjo srečo. Hrvaški, predvsem pa bosanski varčevalci te banke so iskali pravico v različnih državah od Bosne do Italije, a so jih vsepovsod zavračali. Slovenija je po navadi zmagala z utemeljitvijo, da gre v njihovih primerih za meddržavno, nasledstveno vprašanje in ne za tako imenovano civilnopravno razmerje, zaradi česar sodišča niso pristojna za konkretne primere. Minuli teden pa je sledil šok. Eno najuglednejših mednarodnih sodišč, Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, je razsodilo, da je Slovenija kršila človekove pravice varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Bosni. V konkretni zadevi je sicer obravnavalo primer varčevalcev, ki sta tožila Slovenijo in Srbijo. A ker imajo na sodišču še 1650 podobnih pritožb, ki zadevajo prihranke okrog 8000 ljudi, morata obe državi v šestih mesecih pripraviti ustrezen sistemski ukrep. Ti varčevalci iz Bosne bi morali po sodbi sodišča do svojih prihrankov priti po istih pravilih, kot so prišli Slovenci v Sloveniji in Srbi v Srbiji.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Politika
Bodo v času Janševih vladavin referendumi še dopustni?
Pri vlaganju referendumskih pobud zmore notranje ministrstvo preveriti okrog 2500 podpisov v enem dnevu. To so na MNZ demonstrirali tudi julija letos, ko je Vili Kovačič v državni zbor vložil pobudo za referendum o TEŠ 6. Kovačič je tedaj, 26. julija, vložil okrog 2700 podpisov. Še isti dan so bili podpisi poslani v preverjanje na MNZ, kjer so pobudnike proti koncu dneva, formalno pa naslednji dan, 27. julija, obvestili, da naj bi bilo zbranih le okrog 2151 podpisov ali štiristo premalo. Postopek je torej trajal dva dni.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Politika
Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je konec oktobra sklical prve t. i. krizne koordinacije za področje visokega šolstva in znanosti. Doslej so na ministrstvu imeli že tri ali štiri takšne koordinacije, na katerih so predstavniki vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih šol, dijaških organizacij in univerze skupaj s predstavniki ministrstva iskali možnosti, kako »v oteženih finančnih razmerah izpeljati vse ukrepe na področjih, ki jih pokriva ministrstvo«, kot je dejal Turk. Tako imenovane krizne koordinacije naj namreč ne bi bile »namenjene piarovstvu in dogovoru pred kamerami«, je še dodal, »ampak produktivnemu iskanju rešitev, kako bi sistemi na področju izobraževanja, znanosti in kulture delovali tudi v bistveno težjih finančnih razmerah«. Sliši se seveda izjemno. Je morda minister odkril nov model delovanja, veliko učinkovitejši od dosedanjega?
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Politika
Kje se bo začela revolucija, sta se pred sto leti prepirala Marx in Lenin. Bo to v razvitem kapitalizmu, kot je predvideval Marx, ali bo veriga popustila tam, kjer je člen najšibkejši, to je v nerazviti Rusiji, kot se je večkrat izrazil Lenin. Podobno vprašanje se poraja tudi sedaj. Bo do spremembe na bolje prišlo tam, kjer je izkoriščanje največje, recimo v kakšnem slovenskem gradbenem podjetju? Ali bo morebiti do premika prišlo pri bolj informiranih, razsvetljenih delavcih, kot naj bi bili recimo novinarji?
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Svet
Jadranka Kosor (1953) velja za strpno, potrpežljivo in skromno političarko. Odkar je končala svojo kariero v novinarstvu in vstopila v politiko – od leta 1972 je delala za Večernji list in za Radio Zagreb – živi v Zagrebu v štirisobnem stanovanju. Nima hiš, vikendov ali 150 tisoč evrov vredne zbirke ur kot njen predhodnik Ivo Sanader. A kljub temu, da je pripeljala Hrvaško v EU, in to prek slovenske blokade, je Kosorjeva danes v nemilosti pri svojih bivših strankarskih kolegih. V HDZ, ki jo je prej vodila, celo javno namigujejo, da jo lahko zaradi nekaterih njenih izjav iz stranke izključijo. Resnični razlog je sicer drugje. Po eni strani je Kosorjeva kot ženska v razmeroma konservativni stranki postala zelo močna osebnost. Po drugi strani pa v HDZ mnogi še vedno menijo, da bi lahko kot predsednica vlade ustavila korupcijske preiskave proti stranki. Morda tako, kot smo v Sloveniji v podobnem primeru »založili« policijske depeše ...
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Politika
Genialno: Prepovedali so krizo!
Aids je eden največjih problemov Afrike. Z bojem proti temu virusu se danes ukvarja na stotine nevladnih organizacij, strokovnjakov, države trošijo milijone za različne preventivne politike in kampanje. A včasih je rešitev tik pred našimi očmi – le vidimo je ne, si je junija 2002 verjetno mislil kralj Mswati III. iz kraljevine Svazi, ki se je domislil enostavne rešitve. V svoji majhni deželi je najstnicam za pet let prepovedal spolne odnose. Ali mu je s tem uspelo zajeziti virus aidsa, ni znano, se je pa z ukrepom zapisal v zgodovino najbolj absurdnih zakonov, ki jih kdaj pa kdaj sprejmejo države. Na prvem mestu lestvice je sicer še vedno stari angleški zakon, ki ljudem prepoveduje umreti v poslopju parlamenta. Ta zakon so sprejeli iz varčevalnih razlogov. Velja namreč pravilo, da je treba vsakogar, ki umre v parlamentu, pokopati z državniškimi častmi.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Politika
Kdaj je čas za menjavo garniture? Mnenja o tem so različna. Janez Janša lahko meni, da je skrajna meja pri 25 odstotkih. Janez Janša lahko meni, da je meja pri 20 odstotkih. Lahko pa Janez Janša meni, da je meja pri 15 odstotkih.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Politika
Holdingi: Lisica bi pazila na kokoši
»Slovenski državni holding bo zagotavljal učinkovito, odgovorno, racionalno in pregledno upravljanje državnega premoženja.« S temi besedami je Marko Pogačnik, poslanec SDS in vodja delovne skupine za pripravo besedila zakona o Slovenskem državnem holdingu, povedal vse, kar bi nas moralo zanimati in skrbeti pri tem projektu.
