Borut Mekina
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Družba
Pedro Opeka, misijonar z Madagaskarja, je zadnja leta eden od zaščitnih znakov slovenske desnice. Tako je tudi Jože Možina, ki je bil v času prve Janševe vlade postavljen za direktorja televizije, o njem nedavno posnel dokumentarec, a ta v Sloveniji, žal, ni požel posebne slave. Upanje je prvič splahnelo ob podelitvi viktorjev, zadnjič pa na Festivalu slovenskega filma, ko izdelek prav tako ni bil nagrajen. Toda prejšnji teden je sledilo presenečenje: Možina je zmagal v Hollywoodu, so sporočili z RTV Slovenija. Na filmskem festivalu ITN v Hollywoodu je prejel nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Politika
Parlamentarci so minuli teden izvolili dva nadzornika Slovenske tiskovne agencije (STA). To sta pričakovano postala sodelavka tednika SDS Demokracija Zlata Krašovec in Martin Mlakar, ki je po ugotovitvah državnozborske preiskovalne komisije v času prve Janševe vlade na Pošti Slovenije, kjer je bil zaposlen na mestu pravnika, delal v korist brezplačnikov SDS. Kako daleč na prvo mesto so tokrat poslanci postavili politične interese, priča tudi primer dr. Nede Pagon, ki se je „poskusno“ ravno tako prijavila na javni razpis. A čeprav ima Pagonova, sicer profesorica sociologije, neprimerno več medijskih izkušenj od obeh izbranih, je vlada ni predlagala.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
Minuli teden je vodenje nadzornega sveta Slovenskih železnic prevzel Boris Zupančič. Kdo je Boris Zupančič, ki naj bi imel, kot so sporočili z železnic, „vrsto izkušenj pri vodenju nadzornih svetov“? Širši javnosti ni znan, a mnogi novinarji so si njegovo ime in vlogo dobro zapomnili. Do svojih najpomembnejših funkcij je namreč prišel v času, ko si je prva Janševa vlada poskušala podrediti medije. Ko je predsednik vlade Pivovarni Laško in Istrabenzu leta 2005 v znanem poslu pod mizo prodal delnice Mercatorja, je namreč Zupančič, nekdanji gimnazijski sošolec Janeza Janše v Gimnaziji Stična in član SDS, postal predsednik nadzornega sveta družbe Delo. V zameno za Mercator so Laščani na tak način stranki SDS posodili Delo.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
Zaradi pokojninske reforme smo v Sloveniji že imeli pravo revolucijo. Zaradi nje je padla vlada Boruta Pahorja, zaradi nje smo imeli predčasne volitve, ker je reforma padla, je Sloveniji začela naglo rasti cena zadolževanja in nazadnje so se zaradi nasprotovanja pokojninski reformi v SD odločili, da ne gredo v nikakršno koalicijo s SDS. V SDS, ki se je pred letom postavila proti zakonu, pa so med predvolilnim bojem ponujali novo sistemsko rešitev.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Politika
Stane Pejovnik (1946) je rektor ljubljanske univerze. Je vodja nekdanjega Drnovškovega Gibanja za pravičnost in razvoj. Je eden najboljših slovenskih strokovnjakov za področje »kemijskih izvorov energije«, torej za baterije, in ima eno najdaljših bibliografij med profesorji. Danes je dr. Pejovnik tudi na čelu upora proti vladi, ki je svoj varčevalni pohod začela prav z napadom na univerzo.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Politika
Za nova nadzornika Slovenske tiskovne agencije, servisa, od katerega so odvisni vsi slovenski mediji, je vlada predlagala Zlatko Krašovec in Martina Mlakarja. Krašovčeva, novinarka tednika Demokracija, ki je v lasti stranke SDS, in sodelavka tednika Reporter, naj bi bila imenovana zato, ker je medijska strokovnjakinja, Martin Mlakar pa je bil imenovan zaradi svojega pravniškega znanja. Prej je bil direktor kadrovsko-pravne službe Pošte Slovenije. Parlamentarna komisija, ki se je ukvarjala z brezplačniki SDS, je med drugim ugotovila tudi, da je Mlakar v tistem času pri Pošti pomagal podjetjem, ki so izdajala brezplačnike. Pripravil je strategijo, po kateri bi zadolžena podjetja, ki so izdajala brezplačnike, financirala kar Pošta sama.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Politika
Predsednik vlade je izgubil vojno z uradom informacijske pooblaščenke. Kot smo izvedeli, je ljubljansko okrajno sodišče minuli teden stranko SDS in njenega predsednika Janeza Janšo trikrat obsodilo in spoznalo za kriva zlorabe osebnih podatkov. Gre za zadeve iz leta 2009, ko stranka SDS in njen predsednik nista želela spoštovati odločb informacijske pooblaščenke in s spleta umakniti osebnih podatkov. V stranki so se tedaj norčevali iz Nataše Pirc Musar, njene odločbe so označevali za šikaniranje in politični stampedo, katerega namen naj bi bil finančno uničenje SDS, zaradi česar so na sodišču sprožili spore. No, sedaj sta stranka in Janez Janša v vseh teh zadevah pravnomočno izgubila bitko. V vsaj enem od primerov mora Janez Janša plačati globo 830 evrov, stranka SDS pa 4170 evrov. Podobna kazen čaka Janšo in SDS verjetno tudi v preostalih dveh zadevah.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Politika
Pulj, avgust 2012. Delavci so srečni. V Uljaniku, v drugi največji ladjedelnici na Hrvaškem, Mladinini fotoreporterki pozirajo v najbolj nemogočih pozah. Recimo kot labod na robu 50 milijonov evrov vredne ladje bagerja, ki jo v Uljaniku, v eni redkih ladjedelnic na svetu s takšnim znanjem, gradijo za Dubaj, kjer bodo z njo poglabljali morsko dno. Delavci so zadovoljni, kajti nedavno so postali skupaj 60-odstotni lastniki te ladjedelnice; dokov, proizvodnih hal, petih ladij, ki jih ob tem trenutku gradijo, ogromnih žerjavov, ki so jih še v socializmu za Uljanik zgradili v mariborski Metalni. Okrog 2200 delavcev je poleti zbralo približno 10 milijonov evrov – natančna številka še ni znana, ker zaradi pravil Zagrebške borze o podrobnostih javno ne smejo govoriti – v enem od bolj nenavadnih primerov privatizacije v regiji. »Moj oče je delal v tem podjetju 35 let, jaz sem tukaj že 25 let. Ali ni normalno, da sem najbolj zainteresiran, da to podjetje obstane?« Tako eden od delavcev odgovori na vprašanje, zakaj je v podjetje vložil okrog 2000 evrov.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Družba
»Ali za Vatikan sploh še obstaja kakšna odrešitev?«
Uta Ranke-Heinemann (1927) je bila prva ženska profesorica teologije. Leta 1987 je profesuro izgubila, in sicer zaradi izjave na televiziji, da Jezusova mati Marija ni mogla biti hkrati še devica. Stavek, ki ga je ob tem izrekla, je citirala iz knjige, ki jo je pred tem napisal Ratzinger – sedanji papež, s katerim je študirala. Njena najbolj znana knjiga z naslovom Evnuhi za nebeško kraljestvo nosi le v Sloveniji politično korekten naslov: Katoliška cerkev in spolnost. Poleg tega da se je aktivno pridružila mirovniškemu gibanju leta 1979, je leta 1999 kandidirala tudi za predsednico Nemčije, za funkcijo, ki jo je pred tem opravljal njen oče. Z njo smo se pogovarjali v Essnu, kjer živi sama v hiši, polni spominov in knjig. Še posebej značilna in že kar znana je njena kuhinja – slika je objavljena ob kazalu.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Politika
„Banka se o vrsti in obsegu sodelovanja s poslovnimi partnerji in o zaposlitvah odloča glede na dejanske potrebe, vrsto nalog ter na podlagi strokovnih kriterijev in izkazanih referenc izbere najboljšega izvajalca oziroma sodelavca,“ so odgovorili iz NKBM na vprašanje, ali so v zadnjem času podpisali pogodbo o sodelovanju s Francijem Matozom. V NKBM zaradi dobrih poslovnih običajev niso hoteli potrditi, da so na podlagi „dejanskih potreb“ kot najboljšega odvetnika izbrali pisarno Francija Matoza, priznal pa je to Matoz sam. Dejal je, da z NKBM sodeluje „zadnjih nekaj mesecev“, a da podrobnosti ne bo razkrival.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Svet
Dr. Vesna Pusić: »Želim si, da bi Slovenija hrvaško pristopno pogodbo z EU ratificirala do božiča.«
Dr. Vesna Pusić (1953), sociologinja, filozofinja, ena od sedmih ustanoviteljic prvega jugoslovanskega feminističnega gibanja, je hrvaška zunanja ministrica. V parlament je prvič prišla leta 2000, ko je prevzela tudi vodenje stranke HNS, Hrvaške narodne stranke – liberalni demokrati, v kateri je sedaj podpredsednica. K njej smo šli zato, da bi ugotovili, ali »nas« je Hrvaška res prinesla okrog, kot očitno meni del slovenske politike tik pred ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU. Sta se Pahor in Kosorjeva dogovorila, da je problem Ljubljanske banke problem nasledstva, Hrvaška pa zdaj želi vprašanje rešiti prek svojih sodišč? Je Hrvaška Pahorju obljubila, da se bo vprašanje reševalo v Baslu, v okviru nasledstva, ne pa enostransko? Slovenija je pri delitvi premoženja SFRJ dobila 16 odstotkov premoženja tudi zato, ker so se v delitveno bilanco štele devize nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke, te, ki jih je potem morala delno varčevalcem vrniti Hrvaška. Sicer bi Slovenija dobila le 13 odstotkov. Na hodniku hrvaškega zunanjega ministrstva slišimo še kaj. Recimo, da reševanje v Baslu pomeni, da je vprašanje izvzeto iz sukcesije, ne pa, da je del nasledstva. Kakorkoli, morda problem le ni tako enostaven, kot ga je tik pred zdajci javnosti predstavila Slovenija?
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Politika
Sporni razpis za premierovo hčerko
V državnem podjetju Plinovodi so nas minuli teden prepričevali, da pri njih ne zaposlujejo po političnih merilih. »Družba Plinovodi, d. o. o., ima jasno začrtano vizijo in strategijo razvoja. Družba sprejema v delovno razmerje novo zaposlene v okviru izkazanih potreb po opravljanju posameznih nalog družbe, ki so zelo natančno določene,« so odgovorili iz podjetja in tako poskušali zavrniti očitke, da so Nika Janša, hčerka predsednika vlade, in Tadej Tanko, sin vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, ter sin Jožeta Zagožna Matej Zagožen službo v tem podjetju dobili »na lepe oči«. A čeprav so iz podjetja odgovorili, da so prosto delovno mesto razpisali 17. februarja in potem izmed sedmih kandidatov, katerih vloge so prejeli, v službo sprejeli krajinsko arhitektko Niko Janša, nam besedila razpisa niso hoteli poslati.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Politika
Razen Španije, kjer že iščejo alternativno rešitev, in Portugalske nobena druga razvita zahodnoevropska država v zadnjih letih ni zmanjšala podpore javnim RTV-servisom.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
V preteklih letih je bilo razkritih več nepotističnih primerov. Na Občini Osilnica je recimo župan leta 2008 zaposlil kar svojo ženo, v Tržiču so na občini zaposlitev našli županovi bratranci, županova hčerka je dobila službo v krajevnem komunalnem podjetju, žena pa je prevzela različne nadzorne funkcije. Potem smo brali o akademskih nepotizmih – bratje so predavali, žena ministrica je raziskovalni denar dodelila možu, šefica sodišča pa moževemu podjetju. A vendarle se doslej, kljub sociološkim raziskavam, ki so dokazovale prevladujoč vpliv neformalnih mrež v Sloveniji, ta še posebej globoka oblika klientelizma – nepotizem – ni tako očitno razrasla po državnem vrhu, po vladi in v državnem aparatu kot sedaj; v njem so odgovorni doslej še poskušali ohranjati določene standarde.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
Ne le politično, tudi finančno nagrajeni
Ko je leta 2006 Anton Guzej iz Avta Celje prišel na vrh RTV Slovenija, je že veljal znani „Grimsov“ zakon, s katerim je vladajoča koalicija dobila neposreden vpliv na kadrovanje na nacionalni televiziji. Programski svet, ki je Guzeja postavil za generalnega direktorja, so večinoma sestavljali delegati strank ali predstavniki „civilne družbe“, ki je bila blizu RKC. Nacionalka je doživela politični prevzem, in čeprav je Guzej ob predstavitvi obljubljal, da bo njegova glavna naloga finančna sanacija javnega zavoda, je bila prva naloga, ki se je je lotil, kadrovska. Že kmalu je mesto radijskega direktorja prevzel Vinko Vasle, mesto direktorja televizije pa Jože Možina. Nadaljevanje in posledice tega kadrovskega cunamija poznamo, manj znano pa je, da so ob prevzemu nacionalne televizije politično nastavljeni dobili tudi izredno lepo materialno nagrado. Celo nezakonito, kot je v negativnem mnenju ta teden razkrilo računsko sodišče, ki je preverilo poslovanje RTVS v letih 2009 in 2010.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
V grobem je bila zgodba o nakupu Večera jasna že v trenutku, ko se je kot „slamnati“ kupec pojavilo majhno računalniško podjetje 3LAN. Dejanski kupec, to je bil Matej Raščan, lastnik podjetja Delo Revije, je želel Večer kupiti tako rekoč brez denarja. Še denarja za aro, okrog 900 tisoč evrov, ni zmogel zbrati sam, kot kažejo doslej razkrita dejstva. Po znani in v Sloveniji uveljavljeni menedžerski praksi bi Raščan denar za nakup Večera očitno dobil od Večera samega, ki bi ga obremenil s posojili in ga začel izčrpavati. Ta zlovešči načrt bi se skorajda izšel, kot že tolikokrat pri vseh drugih „menedžerskih prevzemih“, če vika in krika ne bi bili zagnali novinarji sami in če nazadnje ministrstvo za kulturo ne bi ustavilo postopka izdaje soglasja.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
Pred štirimi leti smo v Mladini objavili tajni sporazum med prvo Janševo vlado in cerkvijo, na podlagi katerega je takrat odhajajoča politična garnitura cerkvi prikrito podarila Blejski otok. Vse skupaj je bilo sporno, ne toliko zaradi finančnih razsežnosti primera, ampak predvsem zaradi tega, kako brezsramno in grobo je odhajajoča politična elita takrat zlorabila državo in kako nizko se je spustila cerkev.
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Politika
Policija Zorana Jankovića ne bo kaznovala zaradi prehitre vožnje, saj amaterski posnetek njegovega divjanja do 200 kilometrov na uro po avtocesti uradno ničesar ne dokazuje. Žal. Uradne meritve hitrosti, so pojasnili pri policiji, morajo biti opravljene „z merilniki hitrosti, ki so tipsko odobreni in izpolnjujejo meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve“. A če je za del politike ugotovitev policije absurdna, kako absurden utegne biti šele primer Dejana Kaloha, sicer urednika portala Politikis.
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Politika
Ob spominski slovesnosti pri Ruski kapelici minuli teden ni nastal zgolj zaplet z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem, ki ga predsednik vlade ni hotel videti poleg sebe v vlogi govornika, ampak še en kratek stik s predsednikom države Danilom Türkom. Ob vsakoletni slovesnosti pri Ruski kapelici, ki jo dejansko pripravlja Društvo Slovenija-Rusija, je zadnja leta spominski venec uradno vedno položil predsednik države kot edini predstavnik suverenosti.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Politika
Blejski otok je izgubljen. Če sodimo po sodbi in sklepu kranjskega okrožnega sodišča, ki smo ju pridobili v uredništvu, bo sporazum, s katerim je nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti leta 2008 otok in nepremičnine na njem podaril cerkvi, ostal veljaven. Država pred sodiščem ni uspela, in to kljub strokovnemu mnenju dr. Mihe Juharta in dr. Petra Grilca, da je dogovor med prvo Janševo vlado in RKC že na prvi pogled ničen. Kako je to mogoče?
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Politika
Šestindvajsetletna Maja Mikanec je prvega junija dobila službo pri evropski poslanki iz vrst SDS, Zofiji Mazej Kukovič. Postala je njena svetovalka oziroma asistentka v poslanski pisarni. Kukovičeva pravi, da njene aktivnosti v evropskem parlamentu zahtevajo veliko strokovnega dela. V stranki se je specializirala za teme, kot so antimikrobna odpornost, transparentnost cen zdravil in direktiva o bakterijah. In Maja Mikanec naj bi ji pri tem pomagala. Zato je dobila službo. Ima primerno izobrazbo in še delovne izkušnje. Je diplomantka evropskih študij na fakulteti za družbene vede, prej pa je bila zaposlena na ministrstvu za zdravje, pravi Kukovičeva.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Politika
V minulih letih so številne države blokirale vstop Hrvaške v EU. Recimo Nizozemska in celo Velika Britanija zaradi svojih načelnih, protiširitvenih stališč. A nobena od teh držav ni bila tako nesposobna, ohola, nespretna in nediplomatska, da bi to javno povedala ali celo oglaševala. Še Turčije nobena država na njeni poti proti EU uradno ne blokira - pričakujejo zgolj, da bo država spoštovala določena pravila, kot so človekove pravice in podobne „zadevščine“. Si predstavljate, kaj bi pomenilo za Nemčijo, če bi Angela Merkel „blokirala“ Turčijo? Tako deluje normalna diplomacija. Smisel diplomacije je, da težave reši brez uporabe težkega orožja.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Politika
Pet let je trajala razprava o poslovanju in kreditih, ki so jih odobrili majhnemu zagorskemu podjetju Ultri. Aprila 2004 so stranke SDS, NSi in SNS prvič zahtevale izredno sejo o „klientelizmu in korupciji“, med drugim zaradi državne pomoči Ultri. Naslednji mesec so te iste stranke uspele še z drugo sejo o „korupciji, klientelizmu in pranju denarja“, med drugim tudi zaradi Ultre.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Politika
Rimskokatoliška cerkev (RKC) oziroma njeni deli, redovi in škofije, na sodiščih tožijo državo za odškodnine v skupni vrednosti že več kot 20 milijonov evrov. Večji del teh zahtevkov, ki so jih za nas zbrali v državnem pravobranilstvu in na skladu kmetijskih zemljišč, je cerkev vložila lani in v letu 2010. Ponekod celo za premoženje, ki ga je cerkev v denacionalizacijskih postopkih dobila vrnjenega pred več kot petimi ali celo sedmimi leti, ali za premoženje, ki je zastavljeno pri bankah in praktično že izgubljeno, kot je recimo samostan Studenice ali stanovanja v Mariboru. Tako se je težko izogniti vtisu, da poskuša cerkev po bankrotu svoje finančne industrije luknjo zapolniti tudi z novimi odškodninskimi zahtevki za že vrnjeno premoženje.
