Borut Mekina
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Politika
Ivan Ketiš: »Oni pa gredo naprej kot ruski tanki«
SERŠ je Srednja elektro-računalniška šola Maribor. Je največja srednja šola v Mariboru in njen ravnatelj Ivan Ketiš je najbolj izkušen srednješolski ravnatelj. Pred dvema mesecema so ga iz superministrstva obvestili, da bodo SERŠ organizacijsko priključili k Tehničnemu centru Maribor. Od tedaj je Ketiš vodja upora proti ministrstvu. Usmerja svoje dijake, učitelje in starše, ki potez ministrstva ne razumejo. Ivan Ketiš v tem intervjuju plastično opiše, s kakšnimi nasprotniki ima opravka.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Politika
Rončevič, renčanje in pasja vzgoja
Verjetno obstaja določena meja, ko stvari postanejo tako grozljive, da se prevesijo v tragikomedijo. Vzemimo za primer področje šolstva. Natančneje, oglejmo si zadnjo uredbo o financiranju visokega šolstva. Tematika je seveda resna, ker šolsko superministrstvo z uredbo ljubljanski univerzi znova jemlje relativno večji del pogače, ker ministrstvo z uredbo posega v zakone in ker je ustavno sodišče že pred časom določilo, da mora glede na status univerze v naši ustavi financiranje univerze urejati zakon in ne uredba. Vlada pa bi morala spremembe zakonov pošiljati v vsaj enomesečne javne razprave.
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Politika
Svetlana Makarovič, pisateljica, igralka, ilustratorka. Imela je 1400 evrov pokojnine, vzeli so ji 350 evrov. Torej 25 odstotkov ali enkrat več, kot so v zadnjem rebalansu proračuna odvzeli vojski. S 1050 evri pokojnine, pravi Makarovičeva, lahko živi. A sama bi teh 350 evrov podarila tistim z mizerno nizkimi pokojninami, ne pa, da ta denar »požre gnila klerofašistična država, ki si ne zasluži imena država«. Zato je besna.
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Politika
Aleš Hauc, bivši generalni direktor Pošte Slovenije, je nedavno postal predsednik uprave NKBM. Ob kariernem vzponu je zadnja leta v aferi z brezplačniki SDS hitel dokazovati, da tej stranki ni delal nobenih uslug. Čeprav je bila Pošta Slovenije pod njegovim vodstvom drugi najpomembnejši oglaševalec v brezplačnikih in čeprav je parlamentarna preiskovalna komisija ugotovila, da je z zelo visokimi popusti in s kršitvijo notranjih pravilnikov pomagala obema izdajateljema, je Hauc vztrajal. Še marca je Pošta Slovenije očitke o politični vpletenosti podjetja zavrnila v zahtevi po popravku v Mladini, kjer je pisalo: „Pošta Slovenije je pri poslovanju z brezplačnikoma ravnala v skladu z internimi akti in poslovno politiko. Slednje dokazujejo tudi izsledki notranje in zunanje revizije, ki v zvezi z odobravanjem popustov niso ugotovili nepravilnosti.“
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Politika
Sredi meseca se je minister Žiga Turk ločeno sešel s predstavniki štirih največjih verskih skupnosti, med drugim tudi s predsednikom Slovenske škofovske konference, nadškofom in metropolitom Antonom Stresom. Po srečanju, na katerem sta se Stres in Turk pogovarjala tudi o Rdečem križu in Karitasu, sta ugotovila, da so v odnosu države do Rdečega križa in Karitasa velike razlike. In minister Turk se je strinjal, »da država na različen način obravnava organizacije, ki opravljajo enako humanitarno dejavnost«. Več o razlikah nista javno spregovorila, so nam pa z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pojasnili, da naj bi bile razlike »jasno vidne iz zakona o Rdečem križu«.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Politika
Brat predsednika vlade Rajko Janša ima pa res srečo. Čeprav smo okoljski inšpektorat že novembra 2011 obvestili, da živi v na črno zgrajeni hiši, postavljeni delno na travniku, delno na njivi, se uradni postopek nikakor ne premakne naprej. Minuli teden smo se ponovno obrnili na okoljsko ministrstvo, kjer so nam pojasnili, da je postopek zoper nepremičnino še vedno „v fazi ugotavljanja oziroma dokazovanja dejanskega stanja“. Čeprav je od naše prijave minilo že več kot pol leta, okoljski inšpektorat še ni opravil pregleda na terenu in tudi Rajka Janše ni zaslišal.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Politika
Na osrednji državni proslavi minuli teden državna himna prvič po 21 letih ni bila izvedena v skladu z zakonom in s siceršnjo prakso, ampak na način, kot to zadnja leta želi stranka SDS. Da je Zdravljica slovenska himna, piše v ustavi, v zakonu pa natančneje, da je himna sedma kitica Zdravljice na melodijo skladatelja Stanka Premrla. Na državni proslavi, ki jo je tokrat pripravil generalni sekretariat vlade, so sedmo kitico zapeli zgolj po nesreči in za „vajo“, nato pa je zbor zapel prvo, drugo, peto in sedmo kitico, ki več kot očitno niso bile izbrane v skladu z umetniško, ampak predvsem v skladu s strankarsko „svobodo“.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Politika
Demokracija po slovensko: Izredne razmere
Marija Plevčak je poslanka DeSUS. V parlament je prišla šele konec februarja, ko je poslanske klopi zapustil predsednik stranke, zunanji minister Karl Erjavec. Minuli teden je Plevčakova, upokojenka iz Žalca, ki se v preteklosti s politiko ni poklicno ukvarjala, na zasedanju parlamentarnega odbora za finance odkrito spregovorila, da stvari več ne razume. Da ji ni jasno, kako mora glasovati. In da sumi, da jo želijo zavesti. »Imam izjemno slabe občutke,« je dejala, »slabe občutke zato, ker se mi zdi, da ribarimo v kalni vodi. V tisti, kjer živijo ščuke, ko jo vidiš, pa je ne vidiš. In ni mi jasno, kako in na kakšen način po zaključku glasovati,« je dejala na eni zadnjih sej parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Politika
Kmetijstvo lahko danes v Sloveniji študirate že na petih visokošolskih in štirih višješolskih ustanovah. Skorajda ni mesta, večjega ali manjšega, kjer kdo ne bi akreditirano poučeval agronomije. Nekoč je bilo to mogoče le v Ljubljani, na Biotehniški fakulteti. Kasneje, od sredine devetdesetih, se je Ljubljani pridružil Maribor, sedaj Fakulteta za kmetijstvo in »biosistemske« vede. V zadnjih letih pa so študij kmetijstva začeli ponujati še na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru, na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Novi Gorici in od tega meseca tudi na Dolenjskem v Novem mestu. Minuli teden je namreč Nakvis, nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, soglašala z ustanovitvijo že pete kmetijske visoke šole. Tokrat s precej menedžerskim imenom: »Visoka šola za upravljanje podeželja«.
-
20. 6. 2012 | Mladina 24 | Politika
Pred približno mesecem dni je Delo poročalo, da je namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman nekaterim vojakom izdal ukaz, da se udeležijo proslave Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve ob obletnici ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite. Marsikateri vojak se je temu menda začudil, kajti zadnjih 20 let se vojska navadno ni na ukaz in zaradi lepšega vtisa množično udeleževala proslav. Poleg tega je seveda Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve civilno združenje, ki je za povrhu še precej enoznačno politično obarvano. Med ustanovitelji so Janez Janša, Anton Krkovič, Lojze Peterle in Igor Bavčar, v predsedstvu pa sedita še Miha Brejc in Dimitrij Rupel.
-
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Politika
Podjetje, ki gospodari s Triglavskim narodnim parkom, bodo po novem nadzorovali poklicni voznik, medicinska sestra, učitelj tenisa in muzejska svetovalka. Anton Urh, Samo Cuznar, Bogdan Janša in Marija Ogrin nimajo praktično nobene kvalifikacije ali izkušenj iz nadzora podjetij, niti niso nominirani in akreditirani nadzorniki s pravniškimi ali finančnimi izkušnjami. Imajo pa pravo partijsko knjižico. Ogrinova in Janša prihajata iz SDS, sta bivša, neuspela kandidata stranke na zadnjih parlamentarnih volitvah, Anton Urh je bivši poslanec DeSUS, Cuznar, ki vozi rešilni avto, pa prihaja iz SLS, za katero je ravno tako neuspešno nastopil na predčasnih volitvah. Na zadnji skupščini, 28. maja, je bila omenjena druščina neposredno po navodilu vlade izvoljena v nadzorni svet Družbe za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Zoran Janković: »To niso varčevalni ukrepi. To so uničevalni ukrepi.«
Sodno preiskavo proti Jankoviću, zaradi nakupa zemljišča v Nišu, vodi mladi tožilec Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar. Z Davčne uprave (Durs) so ta teden sporočili, da se dokument o Jankoviću razlikuje od dokumenta, ki so ga nedavno objavili mediji. Informacijska pooblaščenka pa je poslanko SDS Alenko Jeraj kaznovala, ker je očitno prav ona novinarjem pred parlamentarnimi volitvami pošiljala dokumente Dursa. Seveda ima Janković prav, ko pravi, da gre za politično gonjo. A vendar to ni nič presenetljivega. Konec koncev je ljubljanski župan verjetno vpliven politik, Janševa vlada pa ima tako še dobra tri leta časa, da pri Jankoviću nekaj najde.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Hrvaška policija je v začetku aprila sporočila, da je slovenska vojaška ladja Ankaran 21 vplula v hrvaške teritorialne vode. Po poročanju tamkajšnjih medijev naj bi bila vojaška ladja vplula kar pet navtičnih milj globoko v hrvaške ozemeljske vode, zaradi česar je Hrvaška od Slovenije zahtevala pojasnilo. Gotovo upravičeno, saj bi vplutje vojaške ladje v teritorialno morje druge države na lestvici incidentov, ki se začne z ribiškimi in s policijskimi čolni, pomenilo eno hujših izzivanj. A zunanji minister Karl Erjavec je odgovoril, da incidenta ni bilo in da je bila slovenska vojaška ladja ves čas v slovenskih teritorialnih vodah.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Afera letalo: Janši let podarjen
Bojan Žlebnik, ki je v imenu podjetja RB Zračne linije, d. o. o., predsedniku vlade Janezu Janši uredil najem zasebnega letala z grškega otoka Kos, od koder se je ta v začetku maja vrnil z dopusta, pravi, da let ni bil »komercialne narave«. Če bi bil let komercialni, pravi Žlebnik, bi morali predsedniku vlade zaračunati še vse ostale, celotne stroške, kot so preletne takse, normalna amortizacija letala, stroški servisa in goriva in tako naprej. Račun pa bi bil zaradi tega za nekaj tisoč evrov višji. Tako pa je Janša za let plačal »zgolj« 9500 evrov in ne recimo 13 tisoč, kolikor bi moral.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Postavljanje politikov z bližino ameriškega predsednika Baracka Obame ima v Sloveniji že tradicijo. Kako pomembno je takšno postavljanje za nekatere, je razkril WikiLeaks z objavo depeš, v katerih je prejšnji ameriški veleposlanik poročal, kaj vse je bil Borut Pahor pripravljen storiti za 20-minutno srečanje z ameriškim predsednikom.
-
25. 5. 2012 | Mladina 21 | Politika
Koga ima država raje, duhovnike ali kulturnike? Odgovor na to na videz zapleteno vprašanje je morda preprost. Država se je znašla v krizi, in ker morajo usodo varčevanja deliti vse skupine, kot ponavlja vlada, so se v svežnju protikriznih ukrepov znašli oboji, tako duhovniki kot tudi kulturniki. Obema skupinama država sedaj pomaga pri plačevanju socialnih prispevkov. Vlada je okrog 1000 duhovnikom pomoč v tem in prihodnjem letu zmanjšala za 20 odstotkov, tako imenovane samozaposlene v kulturi – teh je sedaj okrog 1400 – pa naj bi ministrstvo pod vodstvom Žige Turka dobesedno zdesetkalo. Ministrstvo sicer uradne ocene ne želi dati. A po okvirnem izračunu Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, bo na koncu država socialne prispevke plačevala le še kakšnim 150 kulturnikom. Kar ne bi bil 20-odstotni, ampak kar 90-odstotni rez.
-
25. 5. 2012 | Mladina 21 | Politika
Če bi v Jankovićevi družini izdelovali izpušne sisteme, če bi se ukvarjali s kovinostrugarstvom, če bi počeli karkoli bolj oprijemljivega, bi bilo mnogo lažje. Tako pa - kadarkoli novinarji podrgnemo po Jankovićevem poslu ali poslu njegove družine, se sumi kar kopičijo. Janković in njegova družina sta seveda obogatela tudi zato, ker se ukvarjata s preprodajo zemljišč in nepremičninami. Za sklep se ni treba spuščati niti v podrobnosti, da družina Janković v zasebnih poslih igra vlogo posrednika, mešetarja, celo špekulanta - ki je v današnji fazi kapitalizma vreden prezira.
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Politika
Janšev let na lastno odgovornost
Turbopropelersko letalo z registracijo »PHUKK«, s katerim se je s počitnic v Grčiji vračala Janševa družina, je v slovenski zračni prostor priletelo 4. maja ob 22.20. Na letališču Brnik je letalo pristalo ob 22.39, v načrtu poleta, ki ga vsak pilot sestavi pred vzletom, pa je bilo zapisano »PRIVATE FLIGHT OWN USE«. To so nam potrdili tudi v slovenski kontroli zračnega prometa. Ko gre za prevoz diplomatov in drugih predstavnikov države, je navadno v načrtu poleta zapisano »STATE«. Kadar gre za komercialne prevoze, recimo Adrie Airways ali drugih manjših najetih poslovnih letal, pa kontrolorji poletov navadno preberejo sporočilo »SCHEDULED« ali »NON SCHEDULED«, za redne ali izredne lete.
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Politika
Privatizacija NLB: Na črno in pod mizo
Slovenija je v tem trenutku edina postsocialistična država, članica EU, ki še ima svojo glavno, t. i. sistemsko banko v državni lasti. Vse druge vzhodnoevropske države so svoje banke prodale in jih privatizirale. Prodale so jih večinoma zahodnoevropskim bankam, ki so pogosto v lasti zahodnoevropskih držav. Razlogi, ki so jih k temu vodili, so bili pogosto razumljivi. Recimo, da so jim tako svetovali tedanji ekonomski guruji, češ da bodo s tem finančni sistemi postali učinkovitejši. Ali pa da so njihove domače banke, zasnovane v centralističnem sistemu, brez osnovnega znanja in poslovnih tehnik. V naši neposredni soseščini imamo dve državi, Madžarsko in Hrvaško, ki sta lep primer takšne razprodaje. Ne glede na različne vzroke za privatizacijo pa v obeh državah s to privatizacijo in s tujimi bankami nimajo dobrih izkušenj: oboji bi si danes želeli nekakšno »NLB«.
-
12. 5. 2012 | Mladina 19 | Politika
Vsak poslanec poleg redne plače prejema med drugim tudi dodatek za delo z volivci. Gre za mesečni pavšal, ki - odvisno od oddaljenosti poslančevega okraja od Ljubljane - znaša od 500 do 1000 evrov neto. Nadzora nad porabo tega denarja ni, resda mora vsak poslanec parlamentu vsako leto poročati o tem, kako je denar potrošil, a pogled v poročila pokaže, da so ta izredno skopa. Kljub temu je seveda jasno, kaj je upravičeno porabljen denar za delo z volivci. Gre za stroške, povezane z organizacijo srečanj, s porabo goriva ali plačilom pogostitev in morda s porabo pisarniškega materiala v poslanskih pisarnah.
-
11. 5. 2012 | Politika
Manipulacija Janševega kabineta
V kabinetu predsednika vlade Janeza Janše so danes poskušal dokazati, da delujejo učinkovito in odkrito. Ko je zjutraj izšla Mladina, v kateri smo pisali o Janševem dragem najemu zasebnega letala za njegov dopust na grškem otoku Kos, so v stranki SDS že čez par ur na različnih spletnih straneh, ki jih obvladujejo, začeli objavljati razno skenirano dokumentacijo. Sprva so v časniku Finance "pridobili" dokumente, ki naj bi dokazovali Mladinine laži, sledila je objava drugega dela dokumentov na spletni strani SDS, potem so nove dokumente objavili na spletnih straneh vlade in potem še na SDS-ovem portalu Politikis. Vse to v zgolj treh urah.
-
11. 5. 2012 | Mladina 19 | Politika
Janša na dopust z zasebnim letalom?
Predsednik vlade Janez Janša bi moral v četrtek, 3. maja, na Dunaju pričati v primeru Patria. Na isti dan bi morala „v živo“ v Ljubljani zasedati vlada. Med prvomajskimi počitnicami je potekal sklepni del pogajanj s sindikati o rebalansu proračuna in vladnih varčevalnih ukrepih. Koalicija je pred tem celo napovedala ukinitev praznovanja 2. maja - zaradi krize. Kajti vsak dan, je Janša ponavljal do prevzema oblasti, je Slovenija zadolžena za nekaj milijonov več, kot jih zasluži. In v teh napetih dnevih si je predsednik vlade med prvomajskimi počitnicami v nasprotju z vsemi svojimi asketskimi izjavami privoščil pravi mali japijevski eksces.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Družba
Leta 1963 je Tzvetana Todorova v Francijo pregnal komunizem. Danes, po 50 letih, je Todorov vodja raziskav v slovitem francoskem CNRS-ju (Centre national de la recherche scientifique) – nacionalnem centru za znanstvene raziskave, kar pomeni, da sodi v francosko intelektualno smetano. Lahko bi rekli, da je filozof, eden vodilnih francoskih in svetovno znanih poststrukturalistov. Njegova dela so že več kot 20 let študijsko gradivo jezikoslovcev, zgodovinarjev, antropologov. Recimo njegov pogled na kolonizacijo Amerike, njegove študije o etiki v koncentracijskih taboriščih ali iz zadnjega obdobja njegovo razmišljanje o odnosu zahodne civilizacije do novodobnih »barbarov« v spopadih med civilizacijami. Zaznamoval ga je torej komunizem. Danes, v času krize, ugotavlja, da se ta stara grožnja vrača. Le da zaradi simpatične embalaže, v kateri prihajajo novodobni »komunisti«, tega ne opazimo tako zlahka. Todorov je Slovenijo obiskal v sklopu projekta EPK – Evropske prestolnice kulture.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Politika
Politična diskvalifikacija učiteljev
José Ángel Córdova Villalobos je mehiški minister za izobraževanje. Pred približno petimi leti je Villalobos imel, sodeč po zadnji raziskavi organizacije OECD o kvaliteti in tendencah izobraževanja v razvitem svetu, resen politični problem. Leta 2006 so v Mehiki med starši izvedli javnomnenjsko ra–ziskavo o kakovosti njihovega šolskega sistema. In čeprav je Mehika po kakovosti izobraževalnega sistema na repu držav OECD, je anketa presenetljivo pokazala, da je njihov šolski sistem odličen. Kar 77 odstotkov vseh vprašanih staršev je namreč menilo, da je šola, ki jo obiskujejo njihovi otroci, »dobra« ali celo »zelo dobra«.
-
20. 4. 2012 | Mladina 16 | Politika
Se še spomnite zadnje »aferice« v zvezi z nakupom avtomobila za predsednika državnega sveta Blaža Kavčiča? Državni svet je želel kupiti novega BMW-ja ali Audija A6 za okoli 30 tisoč evrov. Prejšnji avto so jim namreč ukradli in zavarovalnica jim je nakazala zavarovalnino za novega. Ko je novica prišla v javnost, je sledilo vsesplošno zgražanje. Javil se je tudi predsednik državnega zbora Gregor Virant, ki je ocenil, da v času hude krize državni svet tako dragega avtomobila ne potrebuje: »Načrtovani nakup službenega avtomobila za državni svet je v sedanjem času neprimeren in neupravičen,« je dejal Virant, ki je predlagal, da parlament svetu odstopi enkrat cenejšega, rabljenega Renaulta Laguno. S tem je bilo sicer aferice konec, kljub temu pa je v javnosti znova ostal vtis, da je stiska z javnimi financami res zelo huda in da so upravičeni še hujši rezi. Ne samo v javne plače, ampak tokrat celo v socialne pravice.
