Borut Mekina
-
19. 4. 2012 | Politika
"Krčenje obrambnih izdatkov je res zaskrbljujoče" naj bi včeraj v Bruslju opozoril obrambni minister Aleš Hojs. Na vprašanje, koliko bo izgubilo ministrstvo za obrambo z rebalansom proračuna, je minister v Bruslju najprej odgovoril, da tega raje ne bi povedal. Nato pa je le dejal, da bo ministrstvo za obrambo "glede na veljavni proračun iz leta 2012 izgubilo 93 milijonov evrov, kar je okoli 20 odstotkov".
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Politika
Kučan brez državniškega pogreba
Zelo skopo in na kratko je vlada na svoji predzadnji seji poročala javnosti o spremenjenih protokolarnih pravilih. Urad za komuniciranje je v enem odstavku objavil zgolj to, da se protokolarna pravila spreminjajo »predvsem« v delu, ki se nanaša na delovanje koordinacijskega odbora za državne proslave. V prihodnje naj bi administrativno-tehnična, finančna in organizacijska opravila za delo koordinacijskega odbora za državne proslave zagotavljala vladni sekretariat in protokol, ne pa več ministrstvo za kulturo, je pisalo v sporočilu. Več kot zanimivo je, da so pri tem izpostavili najmanj zanimivo in najbolj birokratsko spremembo. Vse ostale pa so zamolčali.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Ekonomija
Ali se bo projekt TEŠ 6 nazadnje izplačal, je odvisno predvsem od Premogovnika Velenje. Je v premogovniku dovolj kakovostnega premoga, ga bodo v prihodnjih desetletjih odkopali po obljubljeni ceni, nižji od 23,18 evra za tono? Zagovorniki projekta so dokazovali, da težav s premogom ni, čeprav so nasprotniki trdili, da bo premoga ali zmanjkalo ali pa se bo zaradi vse bolj zapletenega pridobivanja zvišala njegova cena, s tem pa bi se zrušila ekonomika projekta ...
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Politika
Ko se neznanje kompenzira z odločnostjo
»Ko enkrat začutiš vonj nafte, si zasvojen. To je hujše kot droga,« je dejal Radovan Žerjav leta 2000, ko je bil v Nafti Lendava pristojen za tehnično področje. V devetdesetih je namreč na mariborski tehniški fakulteti diplomiral in potem magistriral iz predelave nafte in biodizelskega goriva, kar ga je vodilo v »slovenski Teksas«, v vodstvo naše edine naftne družbe. Nedvomno je Žerjav avtoriteta na področju destilacijskih postopkov. Res je, kot je večkrat poudaril, da Nafta Lendava »ne more delati makaronov«. A če je pri kuhanju surove nafte kavbojska odločnost celo zaželena, utegne imeti pri vodenju gospodarske politike eksplozivne učinke.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Politika
Kdo je dobil denar od prodaje?
Tako rekoč nobena večja prodaja državnih podjetij iz časa „umika države iz gospodarstva“ pod prvo vlado Janeza Janše se ni končala brez hujših nepravilnosti. Paradržavna KAD in SOD bosta v kratkem, bolj iz obupa, prodala še preostali, 25-odstotni državni delež v edinem slovenskem ladjarju, Splošni plovbi. Vlada tedaj Splošne plovbe ni prodala zgolj pod vrednostjo, ampak je nemškega lastnika tudi oprostila plačevanja davkov. Od več kot sto milijonov dobička v zadnjih treh letih država ni dobila niti evra. Podobno je bilo z Mercatorjem: ravno ta mesec je višje sodišče uvedlo preiskavo. Janeza Janše, ki se je o prodaji dogovarjal v svojem kabinetu, sicer ni med obtoženimi, a tožilstvo zlorabo položaja očita med drugimi obema bivšima vodjema paradržavnih služb, Marku Pogačniku in Tomažu Toplaku iz stranke SDS.
-
23. 3. 2012 | Politika
Cenzura na RTVS: Nove satirične oddaje "Hribovci" vodstvo nacionalke ne želi
Zadnji anti-satirični "incident" - odločitev vodstva RTV Slovenija, da zaradi komičnih nastopov ob podelitvi viktorjev posnetek začasno umakne pred javnostjo do izvedbe referenduma o družinskem zakoniku, ni osamljen primer. Po ukinitvi "TV Popra" že pred leti, je lani ugasnila sicer že tako ali tako precej "uravnotežen" Hri-Bar, vodstvo RTV Slovenija pa si sedaj prizadeva, da tudi nadaljevanja Hri-Bara gledalci ne bi videli.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Politika
V prvem mesecu dni je nova vlada sprejela celo vrsto spornih kadrovskih potez, povečala je tudi kvoto tistih, ki jih je mogoče zaposliti po političnem ključu, torej brez razpisov, na podlagi zaupanja. Zadnji teden je na vrh Arhiva Slovenije kot vršilca dolžnosti imenovala zgodovinarja Jožeta Dežmana, ki sicer ni arhivist po stroki, bivšega direktorja arhiva Dragan Matića pa je odpustila iz službe, ker je pred referendumom o arhivih zagovarjal drugačno stališče kot sedanje vladne stranke. Mimogrede, takšno stališče so zagovarjali vsi arhivisti.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Politika
Tragikomedija: Vrag je vzel šalo
V sosednji Avstriji je politična satira priljubljen žanr. Na javni televiziji ORF so od osemdesetih let z novo generacijo kabaretistov satirične oddaje predvajane v najbolj gledanih terminih. V zadnjih nekaj letih se je na ORF zvrstilo kar nekaj inovativnih oddaj. Eno izmed njih, Oddajo brez imena (Sendung ohne Namen), satirični, političnokritični in samoironični kolaž asociacij, je leta 2002 Evropska federacija javnih televizij označila celo za poseben žanr. Poleg ostalih izdelkov, recimo oddaje Štirje (Die 4 da) ali Mi smo Kajzerji (Wir sind Kaiser), v kateri se ustvarjalci vsak teden norčujejo iz Avstrije in Avstrijcev, ima posebno mesto še znana oddaja Dorfers Donnerstalk.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Politika
Direktorat za medije: Petkov novi peskovnik
Kako oblast nadzira medije? Eden najbolj znanih odgovorov na to vprašanje je tisti Noama Chomskega. Odgovor je postavil na glavo, vprašal je: „Kako se nadzoruje General Motors? To ni vprašanje. Eliti ni treba nadzorovati General Motorsa, saj je njena last.“ Oblast seveda ne potrebuje Mira Petka v funkciji direktorja medijskega direktorata na ministrstvu za kulturo, zato da bi nadzorovala medije. Zato da bi usmerjala državno pomoč iz medijskega sklada k „svojim“ tednikom in radiem, zato da bi oglaševalski denar državnih podjetij kanalizirala v „pravi“ smeri. Ne, zato oblast ne potrebuje Mira Petka, dovolj je, da direktor RTV Slovenija ve, kdo ga imenuje, dovolj je, da predsednik uprave Petrola ve, kako ga doseže vladna roka.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Ekonomija
Minister za ujčkanje najbogatejših
Z »elito« ali z »višjim slojem« sociologi navadno mislijo na zgornjih 10 odstotkov najbogatejših. V Sloveniji, kjer so dohodkovne razlike razmeroma majhne, se ta, »dohodkovna« elita začne že relativno hitro. Vanjo sodijo na primer vsi tisti, katerih povprečni mesečni dohodek je višji od 2300 evrov bruto. A to je seveda šele začetek višjega sloja. Na njegovem vrhu lahko najdemo 2000 tistih, ki na mesec zaslužijo več kot 15 tisoč evrov, pod njimi 2000 tistih, ki zaslužijo več kot 10.500 evrov bruto, pa naslednjih 2000, ki zaslužijo okoli 9000 evrov bruto. Zakaj naj bi država sedaj tej eliti na mesec podarila še 35 evrov?
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Politika
Nagrajen za brezplačnike: Aleš Hauc in njegovo prijateljevanje z SDS
Aleš Hauc, verjetni novi predsednik uprave NKBM, je v preteklosti naredil veliko za stranko SDS. Pošta Slovenije je bila pod njegovim vodstvom drugi najpomembnejši oglaševalec v brezplačnikih te stranke; te je Hauc tedaj sponzoriral s kar 50 tisoč evri, poleg tega je tedaj Pošta Slovenije stranki SDS pomagala še z drugimi uslugami. Recimo z zelo visokimi popusti, s katerimi je kršila celo svoje lastne, notranje pravilnike, ali s tem, da je podjetjema, ki sta brezplačnike izdajali, gledala skozi prste in ju „kreditirala“, ko sta bili plačilno nesposobni.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Politika
Rado Pezdir ni pomemben ekonomist, tudi pronicljiv komentator ni ali uveljavljen strokovnjak. Odkar se je dejavno vključil v stranko Gregorja Viranta, je predvsem politik, ki ima svojo rubriko v medijih, podobno, kakor je imel nestrpni Zmago Jelinčič nekoč svojo oddajo na televiziji. In tako kot Jelinčič je tudi Pezdir populistični politik, kakršni v Sloveniji s kričanjem praviloma preživijo predvsem zaradi vse krajšega javnega spomina v dobi internetne revolucije.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Politika
Le še 311 evrov ima Gospodarstvo Rast na svojem računu v banki NKBM. Še 128 evrov je v hišni blagajni podjetja, na Slovenski 17 v Mariboru, ostalo premoženje pa je v finančnem smislu bolj ali manj nelikvidno. To so recimo različne barve, laki, razredčila s pretečenim rokom trajanja, gobice, večji in manjši vijaki pa tudi »zlati lističi«, namenjeni restavratorstvu, shranjeni v kleti podjetja. Vse to je skupaj vredno okoli 6000 evrov, piše v minuli teden objavljenem poročilu stečajne upraviteljice tega podjetja, ki je bilo nekoč odskočna deska za finančne avanture mariborske nadškofije.
-
Bil je četrtek, 27. februarja 1992. Zgodaj zjutraj so vsi občinski upravni organi po telefaksu iz Ljubljane prejeli depešo št. 0016/4-14968. Podpisal jo je Slavko Debelak, tedanji podsekretar in direktor uprave za upravno-pravne zadeve notranjega ministrstva. Depeša je imela uradni naslov Izvajanje zakona o tujcih – navodilo, v njej pa je bilo poudarjeno, da morajo vsi organi s tistim dnem pri vseh nekdanjih državljanih SFRJ, ki niso zaprosili za državljanstvo, dosledno upoštevati zakon o tujcih. »Vzporedno s tem naj se prične tudi razčiščevanje evidenc. V ta namen je že izdelan projekt računalniškega vodenja evidenc tujcev, za kar bo potekalo tudi usposabljanje ...« je zapisal Debelak.
-
Leta 1988 je Društvo slovenskih pisateljev začelo serijo „izrednih literarnih večerov“, kasneje imenovanih protestni večeri, v podporo Janezu Janši, Ivanu Borštnerju in Davidu Tasiću, ki jih je JLA tedaj aretirala. Urednik 19. protestnega večera je bil pesnik in publicist Ciril Zlobec, ki je v podporo Janši tisti večer povabil še druge sodelavce revije Sodobnost, recimo Janeza Menarta, Iva Minattija, Toneta Peršaka, Vinka Möderndorferja ... Za uvod je prebral svojo pesem Triptih o narodu.
-
Poleg tega zakon o javnih uslužbencih omogoča, da vlada tem politično nastavljenim svetovalcem še dodatno zviša plačo, in sicer za 20 odstotkov, „če so za to zagotovljena finančna sredstva“. V času Pahorjevega mandata so se na začetku zaradi krize in vladnih priporočil kabinetno zaposleni večinoma odpovedali temu izrednemu, 20-odstotnemu zvišanju. Špela Vovk, bivša Pahorjeva PR-ovka pravi, da so se za to v kabinetu predsednika vlade prvo leto ali dve odločili tako rekoč vsi, Pahor pa je, kot je znano, mandat začel tudi z obljubo, da bo kavo sebi in drugim plačeval iz svojega žepa.
-
Oblast sestavljajo ljudje. Načeloma so doslej vse koalicije poudarjale, da bodo pri zamenjavi oblasti na vrh postavile sposobnejše, bolj kompetentne in bolj strokovne kadre. Tudi nova koalicija se je zavezala k spoštovanju visokih standardov. V koalicijski pogodbi so zapisali, da bodo »kadrovali izključno po sposobnosti, osebni poštenosti in pripravljenosti, da izvajajo program vlade ter po svojih močeh prispevajo k izhodu iz krize in rasti blagostanja državljanov.
-
Različne naložbe v vrednosti 252,6 milijona evrov naj bi bile povezane z univerzijado leta 2013 v Mariboru. Tako sta leta 2008 obljubljala tedanji šolski minister Milan Zver in župan Maribora Franc Kangler Mednarodni univerzitetni športni zvezi, ki je v Torinu izbrala prav Maribor. Za 14-dnevni dogodek, ki naj bi se ga udeležilo okrog 2000 ljudi, bi potrošili 71,8 milijona za športno infrastrukturo in 158 milijonov za nastanitvene zmogljivosti, denar pa naj bi prišel „iz evropskih in javnih sredstev“ ter tudi iz „zasebnega sektorja“. A to je bilo pred krizo ...
-
Afera Patria: Dokončno zavrnili Janšo
Višje sodišče v Ljubljani je dokončno zavrglo pritožbo Janeza Janše in njegovega odvetnika Francija Matoza v primeru ovadbe zoper Branko Zobec Hrastar. Kot je znano, je lani poleti Janša bivšo tožilko v zadevi Patria Branko Zobec Hrastar na odmevni tiskovni konferenci obtožil ponarejanja in zlorabe položaja. Ker naj bi bila ponaredila podatke iz policijske preiskave, celo „edini ključni dokaz“ v primeru Patria, sta Janša in Matoz na pompozno sklicani tiskovni konferenci predstavila „nove dokumente“ in tožilko kazensko ovadila.
-
Bo šesti blok v Šoštanju zaseben?
Protikorupcijska komisija je ta teden ugotovila, da je bil 1,3 milijarde evrov vreden projekt gradnje bloka TEŠ 6 voden netransparentno, da je bil nad njim opravljen pomanjkljiv nadzor, da je bil projekt obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi in da so obstajala nasprotja interesov, kar pa ni nič presenetljivega.
-
Ko je vlada Boruta Pahorja pred tremi leti zamenjala Anžeta Logarja, tedanjega vodjo vladnega urada za komuniciranje (UKOM), je zaradi t. i. političnega kadrovanja nastal cel halo. Vsi so bili na nogah, od opozicije do medijev. Ker je tedanji generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl Logarja zamenjal brez »pisne obrazložitve«, je protestirala SDS, Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, je Pahorju poslal celo odprto pismo, v katerem mu je očital »komaj ste obuli premierske čevlje, že hodite po svojih lastnih obljubah«, glasila SDS pa so Logarja objavljala na naslovnih straneh kot žrtveno jagnje.
-
Generalni sekretar stranke DeSUS Ljubo Jasnič se ne spomni točno, kakšni so zunanjepolitični cilji DeSUS-a. »Če smo kaj napisali o zunanji politiki, smo v treh stavkih,« pravi. Poleg predsednika stranke Karla Erjavca ima DeSUS še dva podpredsednika in eno podpredsednico, Marijo Gjerkeš Dugonik. A žal tudi Gjerkeševa ne zna odgovoriti, kakšna so bila doslej prizadevanja stranke na tem področju. Konkretno se o zunanjepolitičnih vprašanjih nikoli niso posebej pogovarjali, »smo se pa glede tega načelno opredelili«, trdi. Niti drugi visoki člani stranke DeSUS ne vedo točno, kaj ta opredelitev je. Valter Drozg, podpredsednik, se ne spomni ničesar posebnega. Oziroma se spomni, da imajo »neki odbor za zunanjo politiko«. Marjan Malek, predsednik podravskega pokrajinskega odbora stranke, pa pravi, da seveda vsaka stranka »razmišlja tudi o zunanji politiki, a vam predlagam, da pogledate v naš program«.
-
Janšev pohod skozi institucije
Na vrhu slovenske državne uprave sedi 15 generalnih sekretarjev, na vsakem ministrstvu po eden, in 54 direktorjev direktoratov. Pomenijo vrhnjo plast uradništva in mejo, za katero se začne politika. Po hierarhiji jim namreč sledijo politično imenovani funkcionarji, to so državni sekretarji in ministri. Položaj generalnih sekretarjev in direktorjev direktoratov je zato v Sloveniji vedno veljal za lakmusov papir kadrovske politike posamezne koalicije. Odnos do njih je vedno kazal, kako daleč si posamezna koalicija upa pri kadrovanju, predvsem pa, ali se zna samoomejiti in potegniti ločnico med politiko in drugimi področji, kot so mediji, šolstvo in gospodarstvo.
-
Cerkev oziroma blejska župnija se je odločila za prenovo dveh objektov na Blejskem otoku, Mežnarije in Proštije. Bralci so nas opozorili na gradbene čolne, ki so nedavno na otok in nazaj prevažali kupe gradbenega materiala; kot je razvidno s fotografije, tudi zidakov. Novi župnik blejske župnije Janez Ferkolj je pojasnil, da je šlo za nekaj večjih posegov. Zamenjali so denimo dotrajano vodovodno, električno in drugo napeljavo, menjali pohištvo in podrli nekaj sten zaradi obnove toalet. Ker naj v konstrukcijo objektov ne bi posegali, niso zaprosili za gradbeno dovoljenje, je pa župnik o posegu obvestil blejskega župana, nad prenovo pa bdi tudi kranjska enota Zavoda za kulturno dediščino.
-
Finski novinar Magnus Berglund, avtor znane oddaje Resnica o Patrii, je ta teden objavil nadaljevanko - Resnico o Patrii, drugi del. V njej je k zgodbi iz leta 2008 dodal dva nova elementa. Predstavil je Erkkija Heinilä, upokojenega častnika in nekdanjega svetovalca Patrie, ki naj bi mu bil pomagal pri nastanku dokumentarca. Na spletni strani pa je objavil tudi zaključno poročilo finskega inšpektorja Kaja Erika Björkqvista o primeru Patria.
-
8. 2. 2012 | Politika
Minuli teden naj bi neznanec ali neznanci vdrli v pisarno generalne sekretarke vlade v odhajanju, Helene Kamnar. In to v eni najbolj varovanih stavb v državi. Do vdora je prišlo zgolj dan za tem, ko je policija vrnila računalnike, ki so bili preiskani zaradi odtekanja posnetkov sej vlade na Youtube. Kamnarjeva sklepa, da je nekdo ukradel posnetke "številnih" vladnih sej, ki še niso objavljene.
-
Mandatar: Janšev izmišljeni Cicero
Ob predstavitvi prednostnih nalog nove vlade je Janez Janša svoj govor v parlamentu končal učeno, s citatom rimskega filozofa, državnika, pravnika Marka Tulija Cicera. „Za konec vam bom citiral izrek, ki je bil nekoč v zgodovini ravno tako aktualen, kot je danes,“ je dejal Janša po uvodni predstavitvi nekaterih varčevalnih ukrepov. Nato je sledilo branje Cicera: „Proračun mora biti usklajen, zakladnica ponovno napolnjena, javni dolg je treba zmanjšati, aroganco uradnikov je nujno brzdati in pomoč tujim deželam znižati, sicer bo Rim bankrotiral. Cicero v rimskem senatu pred natančno 2067 leti.“ Na koncu je Janša še dodal, da gre za znan citat, ki je bil že velikokrat ponovljen v številnih svetovnih parlamentih, „kjer pač države imajo svoje parlamente, in v osnovi še vedno drži“.
