Borut Mekina
-
Nova generalna direktorica direktorata za upravne notranje zadeve na notranjem ministrstvu je nedavno postala Nevenka Vratanar. Izbira Vratanarjeve za eno najpomembnejših uradniških mest ne bi bila sporna, če ne bi bila pred tem politično imenovana, vlada pa jo je za nedoločen čas zaposlila v trenutku, ko je bila koalicija na volitvah že poražena. Vratanarjeva je bila prej šefica kabineta notranje ministrice Katarine Kresal in s tem vezana na njeno delovno mesto. Nato jo je vlada avgusta lani sprva imenovala za vršilko dolžnosti direktorice direktorata, takoj po volitvah, ko je LDS izpadla iz parlamenta, pa so jo 16. decembra redno zaposlili.
-
Nova desnosredinska koalicija nima dobre popotnice. Vodil jo bo premier, ki tudi po mnenju predsednika države Danila Türka »nima polne legitimnosti«, je pravnomočno obtožen korupcije, na volitvah pa je prej izgubil kot zmagal. Drugi človek države po uradni hierarhiji, predsednik parlamenta Gregor Virant, ima danes tako nizko javnomnenjsko podporo, okrog 1,5 odstotka, da se njegova stranka ne bi prebila niti čez parlamentarni prag. Kandidati za ministre nove vlade – recimo Jani Soršak – odstopajo od kandidatur iz »osebnih razlogov« po razkritjih njihovih poslov v preteklosti, še preden so bili uradno sploh imenovani.
-
Predsednik države Danilo Türk je v sredo presenetil. Parlamentarnim strankam je predstavil možnost, da bi za mandatarskega kandidata imenoval finančnika Marka Voljča, nekoč že premierskega kandidata, nekdanjega predsednika uprave NLB, ki službuje v belgijski banki KBC, solastnici NLB. Voljč je izrazil načelno pripravljenost, da stopi v igro, na mestu mandatarja pa se mu je pripravljen umakniti tudi relativni zmagovalec volitev Zoran Janković.
-
Mariborska nadškofija: Sveta izvršba
Mariborska nadškofija ima že vse od novembra, oziroma decembra 2011 blokirana bančna računa, ki ju je imela odprta pri Novi KBM in Abanki. Predvsem slednje je pomembno, saj ima nadškofija pri Abanki zastavljen tudi dvorec Betnava. Kredit v višini 6 milijonov evrov bi morala nadškofija vrniti že letos julija, sicer bo grad, za katerega se je cerkev na vse možne načine borila od leta 1993 naprej, ko je tedanja Škofija Maribor vložila denacionalizacijski zahtevek, postal last banke.
-
Arbitraža: Ljubezenska nadaljevanka
Po nekajtedenskih konzultacijah in ob posredovanju evropske komisije sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili za še zadnjo potezo pri reševanju mejnega spora. Določili sta skupen seznam treh preostalih sodnikov, ki bodo odločali v primeru. Potem ko se je Hrvaška odločila, da za sodnika predlaga „svojega“ Budislava Vukasa, Slovenija pa „svojega“ Jerneja Sekolca, sta sedaj obe skupaj in s soglasjem imenovali še Francoza Gilberta Guillauma, Britanca Vaughana Lowa in Nemca Bruna Simmo.
-
Dr. Ivan Svetlik: "Socialdemokratske vrednote so po mojem prepričanju v Sloveniji prešibke"
Ivan Svetlik, uradno še zmeraj minister za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tako imenovane tekoče posle, je z eno nogo že nazaj v profesorskih vodah. Vrača se na Fakulteto za družbene vede, kjer bo nadaljeval delo v Centru za proučevanje organizacij in človeških virov. V preteklih treh letih smo zaradi njegovih treh reformnih zakonov imeli tri referendume – vsi so padli –, sedaj pa je na vrsti še četrti, o družinskem zakoniku. Njegov odnos do zapuščine je dialektičen. Sicer mu ni uspelo in Slovenija je sedaj v razvojni in kulturni blokadi. Je pa vendarle ogromno naredil. Tlakoval je pot boljši Sloveniji naproti, pravi.
-
Janez Stanovnik: "Očitno si veleposlanik želi prisilnega upravitelja"
Ne gre za ostrino mojih izjav, gre za načelnost. Govoril sem v Dražgošah in v uvodu poudaril, da so te simbol ustvarjanja slovenske suverenosti, ki jo je treba še naprej braniti. Neodvisnost smo branili in ubranili pred Hitlerjem in Mussolinijem, uprli smo se Stalinu, Miloševiću, Kadijeviću in Adžiću. Upiramo se črni internacionali, Evropski ljudski stranki, ki nam je leta 2010 poslala podobno resolucijo, kot so nam jo leta 1948 iz Bukarešte poslali kominformovci. Tudi njim smo se uprli, kot bi se morali sedaj upirati vsem poskusom vmešavanja v notranje zadeve.
-
Diplomacija: Naslade gospodarja Mussomelija
Položaj Amerike v današnjem svetu in razmerje Slovenije do nje sta seveda jasna. Slovenija je enakovredna predmestju New Yorka, primerljiva je s kakšnim večjim blokovskim naseljem in je z vidika ZDA v vsakem oziru zgolj manjša, kolateralna škoda. Naša vlada je torej podobna neki krajevni skupnosti. Zakaj bi si torej Amerika v Sloveniji sploh prizadevala sestaviti kakršnokoli koalicijo? Gotovo ji mora biti popolnoma vseeno, ali bo to Janković, Janša ali »njen« Egon Zakrajšek, zaposlen v ameriški centralni banki.
-
Mladina, 6. 1. 2012: Črna gradnja Rajka Janše
Rajko Janša, brat Janeza Janše, že več kot 15 let živi v na črno zgrajeni hiši. Njegova nepremičnina na Plešivici pri Žalni stoji namreč delno na travniku, delno na njivi. Vodja oddelka za okolje in prostor na grosupeljski upravni enoti Janja Slapšak Gorec nam je na naše vprašanje odgovorila, da je črna gradnja evidentirana v zemljiški knjigi na podlagi inšpekcijske odločbe št. 356-20/95 iz marca 1995. Za hišo je sicer Rajko Janša pridobil lokacijsko dovoljenje, a je to prenehalo veljati, medtem ko »gradbeno dovoljenje za navedeno gradnjo ni bilo pridobljeno« vse do današnjega dne.
-
Stranka SDS je na svoji spletni strani navdušeno „ponatisnila“ članek o Sloveniji, ki ga je decembra objavil avstrijski desno usmerjeni tednik Die Presse. V njem novinar Hans Winkler zgroženo ugotavlja, da je slovenske zgodbe po tokratnih parlamentarnih volitvah nepreklicno konec, razlog za to pa naj bi bila nerazčiščena preteklost.
-
(Para)državna podjetja: Električni Božiček
V Elektru Primorska, kjer od novega leta poteka stavka zaradi 354 evrov božičnice, te dejansko sploh ne bi smeli izplačati. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je nedavno v priporočilih zapisala, da (para)državne družbe, ki niso dosegle zastavljenih poslovnih rezultatov, božičnice ne bi smele izplačati.
-
25. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Na začetku tranzicije se je cerkev okrepila z denacionalizacijo. Dobila je gozdove in nepremičnine v naravi, pa še odškodnine po vrhu. Nato je cerkev vstopila v bančništvo in finančno posredništvo. Dobila je banko, posredniško-investicijske družbe, svetovalne agencije. Potem se je cerkev gospodarsko okrepila z lastninjenjem nekdanje družbene lastnine. Dobila je deleže v kemični industriji, usnjarstvu, založništvu.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Duhovitosti jim ni manjkalo. Na sodišču v Ljubljani se je jeseni začel proces v zadevi Patria, v katerem tožilstvo peterico obtožuje prejetja podkupnine. Kljub resnim obtožbam se je proces desetletja začel kot šala. Tako je recimo Franci Matoz, odvetnik prvoobtoženega Ivana Janeza Janše, že na prvem naroku proces označil za »vaško veselico«, na kateri je državni tožilec Andrej Ferlinc videti kot sardela.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Dr. Spomenka Hribar (1941) je vest slovenskih politikov. Doktorica sociologije, soustanoviteljica vseh pomembnejših demokratičnih gibanj ali institucij je iz aktivne politike odšla v trenutku, ko je ugotovila, da je ta pogosto zgolj igra. Seveda v slabšalnem, politikantskem smislu. Čeprav je izstopila, je Hribarjeva v politiki vendarle tudi ostala. Včasih svojim bivšim kolegom napiše kakšno srdito, zasebno pismo, drugič, ko več ne zmore, javno protestira. Tokrat zaradi Majerja. Slovenca Tomaža Majerja.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Odvetnik Franci Matoz na sodiščih izstopa, ne samo po »veseljaški« naravi – tako ga je pred časom označila Janja Roblek, predsednica sodniškega društva –, ampak tudi po oblačilu. To je že na prvi pogled drugačne barve od oblačil drugih odvetnikov v skupini, recimo odvetnikov v primeru Patria. Sicer je pred časom Matoz dejal, da je njegovo odvetniško oblačilo, tako imenovana toga, čisto vsakdanje, »samo v kemični čistilnici je izgubilo barvo«. A sedaj je le priznal, da si je dal oblačilo posebej sešiti. »Bistveno je, da mi material ne ustreza,« je dejal o izvirnem oblačilu. Zato si je pri krojaču naročil togo iz lažjega in bolj zračnega materiala, v kateri se ne poti.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Ekonomija
Neznana in verjetno »slamnata« družba iz Amerike Eatons Capital je ta teden bankam in Pivovarni Laško prekrižala načrte s prodajo Mercatorja, predsednik uprave NLB Božo Jašovič pa je zaradi spodletelega posla odstopil. Pravi, da je nasprotovanje države prodaji Mercatorja doživel kot nezaupnico; kot vmešavanje države v gospodarstvo.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika
Dr. Peter Jambrek: "Spora na desnici sploh ni bilo. Se pa nekaj takega dogaja v zadnjem času."
Danes je Peter Jambrek politično osamljen, pravi. In srečen. Prej je bilo drugače. Še nedavno, recimo, je bil ustanovitelj in prvi predsednik Zbora za republiko, organizacije v orbiti stranke SDS. Še pred tem, preden je ustanovil prvo zasebno fakulteto v Sloveniji, je bil notranji minister v vladi Andreja Bajuka pa predsednik ustavnega sodišča in pred tem eden od piscev slovenske ustave. V devetdesetih letih in po prelomu tisočletja je bil Jambrek boter desnice. Kaj pa je bil pred tem? Komunist? Ali celo, kot mu sedaj očitajo na desnici, sodelavec tajne policije, SDV?
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika
Neofašizem: Moteči trenirkarji
Kje je Tomaž Majer, ki je na spletni strani SDS naveden kot avtor besedila o pravih in nepravih državljanih? Bojda živi na Vrhniki. V svojem spisu, objavljenem na spletni strani SDS, omenja, da je imel Zoran Janković v vsakem mestu nekakšen oficirski štab, ki se je ukvarjal s klicanjem »novih državljanov«. V teh štabih, verjetno dobro zakamufliranih v vrhniških gozdovih, naj bi poveljniki imeli kopije volilnih imenikov: »Takšen štab so imeli celo pri nas na Vrhniki, v njem pa so bili v glavnem upokojeni oficirji in podoficirji nekdanje JLA,« poroča Majer. Na Vrhniki, kjer živi 17 tisoč prebivalcev, živi le ena družina Majer, sicer na več naslovih. A žal pri njih Tomaža nismo našli. Poznajo vse Majerje na Vrhniki, le Tomaža ne. »Sicer pa smo mi Jankovići,« pravi oče Majer.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika
Resnica o Patrii naj bi se sprevrgla v „Laž o Patrii“, ker črka „J dokazano ni Janez Janša, temveč direktor hrvaškega podjetja“ Đuro Đaković. S takšnimi velikopoteznimi sklepi so v stranki SDS še pred dvema mesecema komentirali potek sojenja v zadevi Janša proti Berglundu; nekdanji predsednik vlade se je odločil za civilni postopek in vložil 1,5-milijonski odškodninski zahtevek proti finskemu novinarju, avtorju omenjene znane oddaje, s katero se je začela afera. Ta teden, ko je sodišče objavilo sodbo, so bile ugotovitve stranke SDS bolj ali manj sladko-kisle. Res je sicer, da je sodišče odločilo, da mora Magnus Berglund Janši plačati 15 tisoč evrov odškodnine zaradi duševnih bolečin. A ne, ker je Resnica o Patrii - laž.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Politika
Janševa „socialistična“ plača: Zaslužil trikrat več od rdečih direktorjev
Tik pred volilnim molkom, je Janez Janša pri pojasnjevanju izvora svojega premoženja, predvsem hiše, stanovanja, počitniške hiše in parcel, zapisal, da je vse, kar ima, zaslužil transparentno, v več kot 30 letih trdega dela. Največ, je zapisal, naj bi bil zaslužil prav v socializmu.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
Afera Velikovec: Koga je strah resnice?
Mladina je na podlagi odločitve vlade in Arhiva Republike Slovenije dobila dostop do doslej javnosti nedostopnih dosjejev bivše tajne policije SDV. Gre za več kot 88 metrov gradiva, zaradi katerega smo junija letos o arhivskem zakonu odločali tudi na referendumu. Zgodbo je, kot je znano, sprožila stranka SDS, ki je pred tem predsednika države dr. Danila Türka posredno obtožila sodelovanja pri mednarodnem terorizmu in vpletenosti v bombno eksplozijo leta 1979 v Velikovcu v Avstriji.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
Prej prijatelji, zdaj sovražniki
Sprva je to bil Ivo Boscarol. Bil je „reformator“, inovator, uspešen podjetnik, ki misli s svojo glavo. V politiko je vstopil leta 2004, v času prve vlade Janeza Janše, hitro je postal „član strateškega sveta za gospodarski razvoj“, član odbora za reforme, podskupine za davčno reformo, „član sveta za do gospodarstva prijazno javno upravo slovenske vlade“ in „član podskupine za spodbujanje konkurence in konkurenčnosti“. A nič več. Očitno njegovi inovativnost in ustvarjalnost le nista toliko šteli kot samo politična podpora.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
Nepremičninski posli Rajka Janše: Z gotovino do apartmajev v Avstriji
Ob smučišču nad Osojskim jezerom in tik ob hotelu je brat najverjetnejšega mandatarja Janeza Janše, Rajko Janša, marca 2008 kupil ne eno, ampak dve vikend enoti, počitniški stanovanji, od katerih ima vsako po 70 kvadratnih metrov. V kupoprodajni pogodbi je zapisano, da Rajko Janša objektov ni kupil na kredit, na hipoteko, ampak je kot „poslovnež“ vplačal gotovino - skupaj 275 tisoč evrov. Obiskovalci centra so nam povedali, da v Rajkove apartmaje hodi tudi njegov brat Janez. Seveda ni sporno, da si je Rajko Janša privoščil nakup dveh apartmajev v Avstriji. Verjetno nas to tudi ne bi smelo zanimati. A ker gre za brata bivšega in morda celo bodočega predsednika vlade, je vendarle na mestu vprašanje, od kod Rajku Janši denar.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Nacionalni interes: Najboljši sosed
Nekoč, pred tridesetimi leti, je bila najpomembnejša lesnopredelovalna industrija. Kot se še spominjajo starejši, so ji rekli „lokomotiva razvoja“. Takrat je bila to najmočnejša industrijska panoga v Sloveniji, največji neto izvoznik v Jugoslaviji, kot se spominja dr. Jože Korber, v tistem času tehnični direktor slovenske proizvodnje v Ameriki. Na slovenskih stolih so tedaj sedeli vsi, od Američanov, ki so jih sestavljali po slovenskih načrtih za tekočim trakom, do Sadama Huseina. V osemdesetih je lesna industrija v Sloveniji v 70 podjetjih zaposlovala okrog 40 tisoč delavcev. Dežela je bila polna žag, lesnopredelovalnih podjetij in trgovin.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Politika
Tokrat so se v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) pripravili na nov izbruh ogorčenja ob koncu leta zaradi visokih božičnic, 13. plač ter različnih stimulacij in nagrad ter regresov, ki jih navadno izplačujejo v državnih podjetjih ob koncu starega in na začetku novega leta ne glede na krizo ali svoj monopolni položaj. Tako v AUKN podjetjem predlagajo, naj si božičnic ne izplačajo, če so poslovali z izgubo, če ne dosegajo pričakovanih rezultatov ali če jih je država v zadnjih letih dokapitalizirala. V ostalih državnih podjetjih pa naj znesek božičnic ali regresa ne presega minimalne plače, masa za plače pa naj ne preseže zneskov v letu 2010.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Politika
»Natanko tisti ljudje, ki so s svojimi politikami povzročili sedanjo krizo, se zdaj predstavljajo kot rešitelji, ki nas bodo odrešili posledic krize, ki so jo sami povzročili,« pravi filozof, dr. Mladen Dolar. Še pred časom je Dolar z olajšanjem ugotovil, da nam je vladavina Janeza Janše prinesla vsaj nekaj pozitivnega: spoznanje, da surovi kapitalizem v Sloveniji nikoli ne bo deloval. A to spoznanje je sedaj spet vprašljivo. V Evropi levica ni zmogla dati dobrega odgovora, pri nas pa smo imeli opravka z levo vlado, ki je »obetala vsaj malo drugačno paradigmo, pa se je izkazala za povsem neoperativno«. Paradoksalno, pravi Dolar, politiki državo ponovno kažejo kot predrago, prenapihnjeno, vsi politični »programi obetajo krčenje državnega aparata, klestenje njenih funkcij, zraven pa še privatizacijo kot odrešitev od nesposobne in pogoltne države«.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Politika
Hotel Mons, ustanovni kongres sedaj očitno najbolj priljubljene politične sile, Državljanske liste Gregorja Viranta. Ustanovitvi stranke sledi predstavitev programa. Na vrsti je podpredsednik dr. Janez Šušteršič, gospodarski strokovnjak stranke. Na kratko razloži glavno poanto programa. Ekonomsko politiko države, pravi, naj bi »v celoti umaknili iz reševanja poslovnih problemov konkretnih podjetij«. Le če se država umakne iz gospodarstva, naj bi se sprostili vsi potenciali gospodarstvenikov, ti šele potem zadihajo s polnilnimi pljuči. »Šele potem nastanejo takšni, kot je on,« pravi dr. Šušteršič in s prstom pokaže na Iva Boscarola, novega podpornika in svetovalca stranke. Boscarol zadovoljno prikima. Množica strankinih podpornikov pa v aplavz. Ja, država nas duši!
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
»Trdno smo prepričani, da lahko Slovenijo na pravo pot vrneta znanje in sodelovanje ... Upravljanje države je treba zaupati ljudem z vrhunskim znanjem in sposobnostmi, najboljšim, ki jih premoremo ... V politični prostor želimo vnašati zmernost, strpnost in sodelovanje ... Ugrabljeno državo bomo vrnili ljudem ... Državo želimo upravljati za ljudi, za vse državljanke in državljane ... na etičen, pravičen, domoljuben, do okolja prijazen, učinkovit, gospodaren in sočuten način.« - Iz uvoda programa nove Liste Gregorja Viranta. Mu verjamete?
