Borut Mekina
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
Vlada je zavrnila Mladinino zahtevo po razkritju depeše ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), v kateri so zapisane hrvaške grožnje slovenski politiki, izrečene v času pogajanj o rešitvi mejnega spora leta 2007. Gre seveda za znano »zagrebško« depešo, katere vsebino smo v Mladini že razkrili. V njej po naših podatkih piše, da je leta 2007 tedanji pomočnik hrvaške zunanje ministrice Neven Pelicarić v pogovoru s slovenskim veleposlanikom v Zagrebu zagrozil, da se »lahko zgodi marsikaj, še posebej, če bodo v javnost prišle zadeve, ki so se dogajale v letih 1990, 1991 in 1992. Slednje bi bilo zelo neugodno za slovensko politiko.«
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Ekonomija
Darja Radić: »TEŠ 6 je zabloda, projekt je treba ustaviti.«
Lahko samo upam, da bo prevladal razum in da bodo poslanci tovrstnim investitorjem še enkrat odločno rekli ne in zavrnili takšno izsiljevanje države. To bi bilo zelo koristno za Slovenijo.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«
S to odločitvijo sem se gotovo distanciral od stranke SDS. Nikoli tudi nisem bil član te stranke. Je pa res, da sem z njo sodeloval pri programskih zadevah, tudi kot minister za javno upravo. O možnosti, da bi šli na volitve s svojo ponudbo, smo v skupini tako imenovanih resetatorjev razmišljali že kar nekaj časa, vendar nam ni nikoli uspelo sprejeti dokončne odločitve. Ko je ta čas napočil, ko smo izvedeli, da so predčasne volitve pred vrati, smo o tem ponovno razmislili. Odločitev ni bila lahka, vsi imamo družine in službe, vemo, da nam osebno izlet v politiko prinaša več škode kot koristi. Smo pa ocenili, da je to za Slovenijo potrebno.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Miro Petek, poslanec SDS, se je v parlamentarni razpravi o brezplačnikih ta teden pokesal. Priznal je, da je leta 2008, pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, pri podjetju Progresija, ki je izdajalo oba brezplačnika, Slovenski tednik in Ekspres, naročil in plačal oglasno prilogo Petek. »Res je,« je dejal Petek, »s Progresijo sem bil dogovorjen, da mi je natisnila časopis, osemstranski časopis z imenom Petek, izšel je v petek, teden pred volitvami, zanj sem iz svojega žepa plačal okoli 1200, 1300 evrov, ne vem več točno, ker je bilo to pred tremi leti.« Denar, se je še pošalil Petek, je prišel iz njegovega žepa in ne iz Patrie, težava pa naj bi bila po njegovem zgolj ta, ker je bil kot naročnik naveden on, ne pa stranka SDS, ki je imela odprt volilni račun.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
Je superžupan lahko tudi superpremier?
Zoran Janković je bil ena od najmočnejših političnih figur na levici že pred tremi leti, ko je kot župan Ljubljane pokroviteljsko združil Socialne demokrate, Liberalno demokracijo in stranko Zares. Njegova javna podpora je bila zadnji teden pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, ko je kazalo, da bo SDS Janeza Janše vnovič relativni zmagovalec, odločilna za zmago Boruta Pahorja. Sedaj, po treh letih preizkušnje in po razočaranju z bivšimi koalicijskimi strankami, se žogica očitno vrača nazaj - k »očetu« Jankoviću. Ta se je sedaj znašel pred verjetno najpomembnejšo dilemo v svoji karieri: Ali naj gre v boj za mesto predsednika vlade? In ali je odličen župan lahko tudi odličen premier?
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Politika
Nezakonite donacije stranki SDS
Stranka SDS je v brezplačniku Slovenski tednik leta 2008 v času volilne kampanje objavila devet predvolilnih oglasov, za kar bi morala izdajatelju, podjetju Progresija, plačati skupaj več kot 23 tisoč evrov. A kot nam je potrdil tudi član parlamentarne preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala z brezplačniki, poslanec Zaresa Tadej Slapnik, je njihova komisija ugotovila, da SDS oglasov nikoli ni plačala. Podjetje Progresija, so ugotovili pristojni organi, ki so sodelovali s komisijo, naj bi namreč dva meseca po koncu volilne kampanje stranki SDS priznalo »dobropis« v višini okrog 23 tisoč evrov z obrazložitvijo, da so bili oglasi napačno objavljeni.
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Politika
Odvetnik Janeza Janše v procesu Patria Franci Matoz je, kot bi rekla predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk, ponovno poskrbel za »veselico« na sodišču, ko je Finsko primerjal z Južnoafriško republiko iz časa apartheida. Po njegovem na Finskem sistematično kršijo človekove pravice, se požvižgajo na mednarodna opozorila in osumljence celo mučijo. Finska naj bi bila policijska država pod krinko. O tem je na zadnji obravnavi govoril odvetnik Dejan Markovič, ki zastopa direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča. Finska policija naj bi na enega izmed osumljenih, Reija Niitynena denimo, psihično pritiskala z dolgotrajnim zasliševanjem, s ponavljanjem enega in istega sklopa 20 istih vprašanj, da je šele na 14. zaslišanju dejal, da naj bi podkupnina šla stranki SDS ... Po njegovem ni to nič drugega kot izsiljeno priznanje, ki ga Slovenija ne bi smela upoštevati.
-
16. 9. 2011 | Mladina 37 | Politika
Finski novinar Magnus Berglund doslej ni želel javno govoriti o neprijetnem pripetljaju dan, preden je prispel v Slovenijo snemat znano oddajo Resnica o Patrii, v kateri je Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnine. Kajti, tako je dejal urednik oddaje Matti Virtanen, takšna objava bi nujno spodbudila špekulacije, tem pa se želijo v uredništvu izogniti. Iz podobnih razlogov tudi Delov novinar Dejan Karba doslej ni govoril o vrsti neprijetnih dogodkov.
-
9. 9. 2011 | Mladina 36 | Politika
Po slovenskem obtožnem predlogu in avstrijskem »Anklageschrift« v zadevi Patria je ta teden svoj »Johdanto Esitutkinnassa« številka 2400/R189/07 končal še glavni finski inšpektor Kaj Erik Björkqvist. Njegovo zaključno poročilo na približno 60 straneh, ki smo ga pridobili v uredništvu, je nastajalo več kot štiri leta in pol, z izsledki preiskave pa so si že doslej pomagali tako v Sloveniji kot v Avstriji. Kot nam je pojasnil Björkqvist, gre za zdaj še za njegovo osebno poročilo brez sklepnih komentarjev desetih finskih osumljencev, po finsko Loppulausunto. Kljub temu je inšpektor besedilo že poslal v Slovenijo, kjer naj bi ga predvidoma prihodnji teden prevedli in vključili v sodni spis, kot je že napovedal glavni slovenski tožilec v zadevi Patria Andrej Ferlinc ob začetku glavne obravnave procesa v Sloveniji.
-
2. 9. 2011 | Mladina 35 | Politika
O tem, da Hrvaška izsiljuje slovensko politično elito zaradi nezakonite trgovine z orožjem, so doslej mnogi zgolj špekulirali. Sedaj je ta domneva postala dokumentirano dejstvo. Junija 2007, ko so bili odnosi med sosedama na eni od najnižjih točk, je slovenski veleposlanik v Zagrebu v Ljubljano poslal povzetek sestanka s predstavnikom Hrvaške.
-
28. 8. 2011 | Mladina 34 | Politika
»Janševe« in »Pahorjeve« firme
Ali javne ustanove proračunski denar trošijo tudi v trgovinah s spolnimi pripomočki? V Sloveniji si doslej tega vprašanja nismo postavljali, saj bi iskanje odgovora zahtevalo nesorazmerno velik napor. A po novem je mogoče tudi raziskovanje takšnih vprašanj. Ko so v protikorupcijski komisiji ta teden zagnali portal Supervizor, s katerim so javnosti odprli vpogled v vsa nakazila t. i. sektorja država od leta 2003, smo lahko izvedeli tudi, da je Slovensko narodno gledališče v Mariboru junija lani v Sexshopu Portia-Erotica potrošilo 17,94 evra, gledališče Toneta Čufarja pa v isti trgovini čez nekaj mesecev 61,63 evra.
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Politika
Leto dni po slovenskem obtožnem predlogu v zadevi Patria je svojo obtožnico spisalo tudi avstrijsko državno tožilstvo. Avstrijski tožilec, strokovnjak za gospodarsko pravo Volkert Sackmann, v njej na dvajsetih mestih omenja bivšega predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS. Zanj je Jože Zagožen zgolj posrednik, Janša pa glavni cilj preiskave. Kmalu bodo na vrsto prišli še Helsinki, finski preiskovalni organi so namreč doslej čakali na Dunaj. Prostora za argument slovenskih obtožencev, da gre pri aferi Patria za zrežirano zgodbo in politično zaroto, je tako vse manj.
-
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Politika
Šikaniranje tožilke Zobec Hrastarjeve
Višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar torej odhaja. Tožilka, ki je tri leta usmerjala preiskavo v zadevi Patria in predelala okrog 30 tisoč strani dokumentov, se poslavlja s (pre)kratkim komentarjem, ki za pravosodno zdravje države ne more biti spodbuden. »Odhajam zato, ker v državi, ki ne zna ali noče zaščititi lastnih funkcionarjev, funkcije državne tožilke ne želim več opravljati,« pravi. Generalnemu državnemu tožilcu je novico sporočila pred mesecem dni, in kot so tam pojasnili, se njeni nasledniki že pripravljajo na verjetno najpomembnejši ali politično najtežji sodni postopek v zgodovini države. Morda sta dva meseca priprav premalo, a takšni odstopi niso redkost. Leta 1999 je nekaj podobnega doletelo tudi njo samo. Tedaj je tudi ona zgolj en dan pred štirideseto glavno obravnavo primera, bolj znanega kot gorenjska heroinska naveza, za čez noč prejela podobno obsežen spis. Primer je nato »uspešno« končala z obsodbami.
-
15. 7. 2011 | Mladina 28 | Politika
V središču mora biti državljan. Naš zgled so skandinavske države. Slovenija bo v petih letih postala nadpovprečno razvita članica EU. Trg dela in kapitala bomo osvobodili ovir. Državo umaknili iz gospodarstva. Davke bomo znižali. In povečali investicije. Zgradili jedrsko elektrarno. Pa še TEŠ6 po polovični ceni. Odpravili administrativne ovire. Zmanjšali javno porabo. »Ustvarjalni potenciali naroda in posameznikov« bodo izkoriščeni v celoti. Vsak član družbe bo »prispeval po svoji moči in hotenju«. Delodajalec bo lahko zaposlil, kogar bo hotel. Delavec pa se bo zaposlil, kjer se bo hotel. In Slovenija bo ponovno zasijala v vseh odtenkih dvomilijonske mavrice. Kot kak evropski svetilnik. Tokrat celo v barvah. In pod taktirko »direktorata za kreativno industrijo«.
-
7. 7. 2011 | Mladina 27
Tisti izmed vodilnih politikov, ki v sedanjih, kriznih razmerah noče predčasnih volitev »zame ni državnik, temveč neodgovoren politikant,« pravi ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. V zadnjem intervjuju ob 20. obletnici samostojnosti je za katoliški tednik Družina povedal še nekaj drugih, krepkih. Da je aktualna politična kriza posledica komunistične kontinuitete in pa, da bi morali na...
-
7. 7. 2011 | Mladina 27 | Politika
Dr. Tadej Strehovec: "Neporočeni duhovnik je vedno na voljo"
Zavzemanje za vrednoto družine in pravico vsakega otroka do očeta in matere je sestavni del družbenega nauka cerkve in katoličanov. Če govorimo o vrednotah miru, pravičnosti, dostojanstva človeka in družine, je javno zavzemanje zanje sestavni del katoliškega družbenega delovanja, ki ga javnost tudi pričakuje. Spomnite se samo na kritike cerkve, ki naj bi, po mnenju nekaterih, morala še bolj javno in pogosteje...
-
4. 7. 2011 | Mladina 26 | Politika
Slovenija se je precej časa upirala. Kakšnih dvajset let. Medtem ko so preostale vzhodnoevropske države svojo družinsko srebrnino (tudi) po nasvetu anglosaških gurujev hitro razprodale tujim multinacionalkam, so slovenske krke, telekomi, gorenja, telekomi in triglavi ostali pod državnim dežnikom. A sedaj je Slovenija končno na poti tja, kamor očitno sodi. V svet postsocializma. V kakšni Nemčiji ali Franciji je povsem logično, da je npr. tri četrtine bank v domači lasti, v Sloveniji pa domače ali državno lastništvo postaja breme, ki se ga je treba znebiti. Pripravljamo se na veliko razprodajo. Je ta res nujna ali se spet nadaljuje zgodba o nujnosti umika države iz gospodarstva?
-
23. 6. 2011 | Mladina 25
Politik lahko odstopi, ko prekrši moralne norme. Lahko odstopi, ko ga osumijo kaznivih dejanj in se znajde v policijski preiskavi. Še zadnja priložnost za umik iz političnega življenja pa je, ko ga utemeljeno osumita tožilstvo in sodstvo. V vsaj dveh primerih v zadnjem času so slovenski politiki sledili tem pravilom. Gregor Jager, donedavni vodja Zaresa v Mariboru, in evroposlanec Zoran Thaler sta oba odstopila že...
-
23. 6. 2011 | Mladina 25 | Politika
Se lahko pogledajo v ogledalo?
Novinarja Matej Šurc in Blaž Zgaga sta presenetila. Inkognito sta zadnjih nekaj let proučevala več kot 20 fasciklov dokumentov o trgovini z orožjem, ki sta jih dobila na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. O tem sta sedaj napisala prvo knjigo z naslovom V imenu države. Jeseni predvidoma sledita še dva dela nove orožarske trilogije.
-
16. 6. 2011 | Mladina 24
Slovenija je v krizi legitimnosti. Zaradi tega so potrebne predčasne volitve. »In to takoj!« je ta teden odločno in neučakano zahtevala evroposlanka Ljudmila Novak iz vrst ultrakonservativne in zunajparlamentarne NSi. Na spletu imamo domnevno civilnodružbeno peticijo za predčasne volitve. Zaradi legitimnosti. In da bi prišli čim prej do te nove »legitimne oblasti«, v SDS zahtevajo celo...
-
9. 6. 2011 | Mladina 23
»Razočarali ste me kot volivko, kot državljanko in kot osebo z izdelanimi načeli in principi, ki nasprotujejo oportunizmu in kompromisom za vsako ceno. Upam, da to ni začetek štiriletnega nizanja razočaranj. Moj volilni spomin namreč ni tako kratkotrajen, kot ga povprečnemu volivcu pripisujejo politični strategi,« je v pismu Borutu Pahorju zapisala ena od razočaranih državljank.
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Politika
Borutove zmage, kronane s porazom
»Bil je resnično zadnji trenutek, a nismo izgubili upanja,« je akcijo posebnih enot pohvalil eden od krajanov. Sto policistov, specialcev v neprebojnih jopičih, se je razporedilo na spornem ozemlju. Zaprli so cesto, zavarovali bližnjo vas in zaščitili prebivalce. »Čedalje bolj strah nas je in prav je, da je nekdo končno reagiral tako odločno,« je pripomnil drugi vaščan.
-
2. 6. 2011 | Mladina 22
Alenka Gril: "Vegrad je samo ena od zgodb, zgodba, ki je bila dovolj izpostavljena"
Vegrad je v slovenskem gospodarstvu pustil luknjo, vredno 450 milijonov evrov. Za dva nakupa patrij. Za dve dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke. Za še dve leti brez predlagane pokojninske reforme. Kot v intervjuju razkriva Alenka Gril, ki je sedaj stečajna upraviteljica te sramote slovenskega kapitalizma, so na vsej črti odpovedali prav vsi. Ne samo naivni sindikati in podizvajalci. To luknjo je izkopala neodgovorna revizijska hiša, za nos se je zavestno ali nezavedno pustil voditi delovni inšpektorat, mižala je davčna uprava. Zakaj? Zaradi podjetniške svobode? Ali zato, ker so se v Liechtenstein nakazovale provizije in ker so se nekaterim znanim Slovencem podarjala stanovanja, kot opisuje Grilova?
-
19. 5. 2011 | Mladina 20
Franc Kangler: "Užalili ste čustva številnih Mariborčanov"
“Užalili ste čustva številnih Mariborčanov, slabe volje sem,” je Kangler dejal že, ko nas je sprejel, izrečeno pa se je nanašalo na prejšnjo naslovnico Mladine, kjer smo pisali o Evropski prestolnici korupcije. Po odmevni policijski akciji, ko je postalo jasno, da je župan drugega največjega slovenskega mesta osumljen 15 kaznivih dejanj, se Kangler pripravlja na protinapad. Nekajkrat nas je prosil, naj izklopimo snemalnik. Opisoval je primere, kako napačno so policisti razumeli nekatere prisluhe. Na očitke, da je postal precej premožen, je pripovedoval o nekaterih nenavadno premožnih kriminalistih, v odgovor na očitke o korupciji pa omenjal pomoč ljudem v stiski, ki bi jo lahko ravno tako razumeli kot zlorabo položaja. Takšna je njegova plat zgodbe.
-
12. 5. 2011 | Mladina 19
Evropska prestolnica korupcije
»Iz tega kabineta so letele komande!« je mariborski župan Franc Kangler v svojem značilnem slogu kričal na nas, ko smo ga tik pred lokalnimi volitvami povprašali o njegovih županskih uspehih. »Ničesar nisem storil brez potrdila občinskih pravnih služb niti brez odobritve občinskega nadzornega odbora in mestnega sveta,« pravi Kangler danes, ko je obtožen 15 kaznivih dejanj iz poglavja o...
-
5. 5. 2011 | Mladina 18
Bil je torek, 13. novembra 2007. Kraj dogajanja: Ormož pri Ptuju. Predsednik vlade Janez Janša se je vrnil z uradnega obiska na Kitajskem, s tedaj še zunajzakonsko partnerico Urško Bačovnik. Dva dni prej je v drugem krogu predsedniških volitev kandidat levice, dr. Danilo Türk, s 70 proti 30 premagal osamosvojitelja in kandidata vladajoče desnice, Lojzeta Peterleta.
